Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK IJpravniStvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 59. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, dne 13. marca 1909. Gekovni račun 48.817. Leto I. Še enkrat Benkovičev jezikovni načrt. Odarovor „Straži". „Narodni Dnevnik" je pretekli teden objavil poročilo izvrševalnega odbora „Narodne stranke" o jezikovni predlogi za Češko in je ob tej priliki sploh označil stališče ,,Nar. stranke" glede ureditve jezikovnih in narodnostnih razmer Seveda se je moralo poročilo tudi pečati z gotovo važno enuneijacijo najštevilnejše slovenske stranke, z jezikovnim načrtom za slovenske dežele, ki ga je izdelal „Slovenski klub" in v „Slovencu" objavil dr. Benkovič. Poročilo je bilo strogo stvarno, da pa za načrt ni bilo ugodno, ni krivda izvrševalnega odbora „Narodne stranke". Mi smo kot slovenska stranka vendàr morali opozoriti na sramotno ponižnost tega jezikovnega načrta. Citirali smo doslovno dr. Benkovičeve besede: „toda mnenja smo, da moramo saj to kot maksimum zahtevati, kar so Nemci v svojem programu kot minimum postavili." („Slovenec" št. 26 z dne 3. svečana 1909, 1. stran, 2. kolona.) Neverjetna drznost „Stražinega" člankarja je tedaj, ako trdi, da „smisel Benko-vičevega članka ni tak, še manj pa besedilo". Besedilo je doslovno prepisano, da pa smisel ni nič boljši, je dokazalo celo naše poročilo. Ali morda ni sramota, če slovenska stranka Kot maksimum svojih zahtev navaja le nekaj nepopolnih določb o rabi zunanjega uradnega jezika? Reči moramo še več, vsak Nemec bi se sramoval imeti tako stališče kot svoj minimalni jezikovni program. Ali ni obsojanja vredno, če slovenska stranka izključi iz ozemlja, za katero naj načrt velja, slovenske kraje ob naši jezikovni meji v radgonskem in Upniškem okrajnem glavarstvu? Seveda ljudem, ki imajo donečih besed o „obmejnih Slovencih" polna usta, tako razkrinkanje ni prijetno; zato se umika „Stražin" člankar na celi črti in pravi, da Benkovičev načrt še ni v celoti objavljen, da pa se imajo ravno po tem načrtu obmejni kraji priklopiti sosednim okrajem s slovensko večino. Naravnost trdimo, da ta zagovor ni resničen. Načrt res še ni ves objavljen, vendar manjkajo le še nekatere podrobne določbe o načinu jezikovne rabe pri uradih, d o č i'm je splošni del, h kateremu spada tudi določba teritorija, za kateri načrt velja, že ves obdelan. To mora videti vsakdo, ki je preči tal Benkovičev članek v 28. številki „Slovenca" z dne 3. svečana. In v tem članku so našteta le glavarstva Celje, Ptuj, Ljutomer, Maribor, Slovenj-gradec, Brežice in Konjice. O ostalih glavarstvih ali o kaki izločitvi obmejnih slovenskih občin iz pretežno nemških okrožij ni niti besedica omenjena. „Stražin" člankar si je ta predlog šele zdaj — izposodil iz našega poročila. Slovenska tožba, katero je dr. Benkovič vložil pri okrajnem sodišču v Radgoni, naših trditev ne more omajati. Mi smo vedeli za to tožbo že takrat, ko se je v izvrševalnem odboru podalo naše poročilo. — Dr. Benkovič že skrbi, da nobeden njegovih junaških Činov ne ostane skrit. Nismo se pa te okolnosti dotaknili, ker v okvir našega stvarnega poročila ni spadala kritika „delovanja" posameznih zvezarjev. Zato pa danes povemo, da ravno ta tožba dokazuje, da dr. Benkovič obmejnih krajev ni morda prezrl, da je dobro vedel zanje, da jih je tedaj vedo m a in h o t o m a izločil iz teritorija, v katerem bi veljala slovenščina kot uradni jezik. Saj je že stara stvar, da eksi-stirata dva Benkoviča, eden za volilce in klijente, — ta je vložil slovensko tožbo v Radgoni in skrbel za potrebno reklamo; — drugi za vlado in nemške LI STE K. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 35 Češki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. Starka je izbulila oči in je gledala nekaj časa nanj kakor otrpla, ka-zaje na obrazu največjo grozo; potem pa je napravila pred sabo v zraku križ, zbežala je s krikom in je zaloputnila vrata za seboj. „Neumna baba!" se je hudoval gospod Brouček. Uteče mi pred nosom kakor obstreljena. Menda se me vendar ne boji to strašilo? Ko bi se kdo nje vstrašil,bi ne bilo čudno, ampak jaz — jaz — kaj takega se mi še ni pripetilo! Biidalo! — prekrižuje me kakor hudiča ... Najbrže ni prav pri pameti. Zdaj moram iskati Janka v hiši ali pa čakati, da se mu zljubi zopet pogledati k gostu. Nejevoljno je odložil smodko in je začel znova razmetavati starinska oblačila. V tem je vstopil hišni gospodar z nasmeškom na obrazu, toda obstal je začuden, gledal je na dim okoli in je vihal nosnice. ..Kaj delaš?" je vprašal. „Čemu prekajaš izbo s tem grdim smradom?" „I no, za par krajcarjev ne dobiš od erarja kadila." Domšik, ki se je oziral do sedaj po čumnati in gledal najbrže valove neljubo dišečega dima, je zapazil drobnarije, leži,če na zidu v oknu. „Slišiš, kake čudne reči pa imaš tu ? je zaklical in jih začel ogledavati. Denarnico je pustil, ključ si je le površno ogledal, toda nožek je ogledoval pozorneje, ko je odpiral in zapiral klinje, med platnicami zložene. „Glejte no, kako umno in čudno delo!" je vzkliknil. „Trije noži na eni nasadi, v kateri morejo biti skriti. In kako je vse to nežno in lično! Vidim, da so tuji nožarji umetnejši od naših: tr ne napravijo takih umetnih izdelkov. krščanske socijalce, ta je izdelal znameniti jezikovni načrt. O dvoreznosti takega delovanja in o poštenosti take politike si lahko danes prihranimo vsako besedo. Temne so „Stražine" besede, „da določitev jezika za notranje uradovanje ne spada v delokrog zakonodaje, ampak v delokrog uprave." Ta stavek je zbirka bobnečih „državniških" besed brez vsebine. Vladni načrt ima namen — vsaj pravi, da ga ima —, določiti meje, v katerih naj se rabijo deželni jeziki pri uradih; ta ureditev se mora raztezati na vse uradovanje. Ločitev v notranje in zunanje posle sama je že umetna in ustvarjena le zato, da se ohrani siguren kotiček za nemški državni jezik. In kaj se pravi to, prepustiti upravi, da določa rabo jezika? Kdo je uprava v Avstriji? Ali se ne bi s tem izročilo slovenski jezik na milost in nemilost uradništvu? Že danes določa uprava rabo jezika; že danes uprava samovoljno derogira znani člen XIX. drž. osnovnih zakonov; in proti temu faktičnemu stanju se ravno obračajo zahteve nenemških narodov. Jezikovni zakon naj vzame „upravi" moč, Onemogočati narodno ravnopravnost; jezikovni zakon naj „upravi" nakaže pot, po kateri naj hodi. Sedaj pa pride tak slovenski poslanec in sam pravi, da je stvar uprave, kak bodi notranji jezik. Mi vemo, da imajo klerikalni poslanci to stališče; videli smo, da so to stališče izrazili v svojem jezikovnem načrtu, in ravno to njihovo stališče smo hoteli označiti kot nenarodno, neslovensko. Namigavanje „Stražinega" članka, da ni „namenu primerno, da se notranji uradni jezik sedaj sili v ospredje ...", nam ne imponira. Kadarkoli se je pripravljala kaka nečedna barantija z interesi našega naroda, še vsakokrat so klerikalci nabrali obraz v skrivnostne gube in dejali, da Bog varuj sedaj o tem predmetu govoriti, ker bi javna diskusija vse pokvarila. Kdo se ne spominja na nepošteno mešetarenje v času boja za volilno reformo, ki je imelo za posledico izgubo dveh primorskih slov. mandatov? Takrat je dr. Šusteršič v „Slovencu" izjavil, da je bila žrtev potrebna z ozirom na „generalni kompromis", ki bo prinesel Slovencem ogromne koristi, katerega se pa ne sme obelodaniti, ker bi se s tem vse pokvarilo. In kje je danes tisti generalni kompromis ? Danes ve vsak otrok, da je bilo tisto govoričenje nepošten manever, ki je imel namen, da slovensko javnost za hip uteši in umiri. Tako so nastopili klerikalci takrat; utis imamo, da hočejo tudi sedaj postopati enako. Vendar mi ne bomo molčali in ne bomo trpeli, da si naši zvezarji za slovenske interese zabarantajo ministerske frake in polna korita. Prej kakor slej bomo vedno ponavljali našo zahtevo po popolni jezikovni in narodni enakopravnosti. Že v našem poročilu smo zatrdili, da si želi „Narodna stranka" skupnega postopanja vseh slovenskih strank v jezikovnem vprašanju. Radi bomo tak skupni nastop podpirali z vsemi močmi ; trpeli pa ne bomo, da bi se narodni interesi zapostavljali za strankarskimi in osebnimi. Kakor zadnjič, pa danes z nova izjavljamo, da odklanjamo klerikalni načrt kot nesposoben, da bi se o njem sploh diskutiralo. Naše stališče je prej ko slej nespremenjeno. Zahtevamo nreditev jezikovnega vprašanja enotno, potom zakona za celo državo. Konkretne predloge bo stavila stranka v posebni spomenici. Rada bo sprejela vsak nasvet tudi od zunaj. Klerikalni načrt še ni v celoti objavljen, v kolikor se tiče podrobnih določb, zato smo v našem poročilu le o nekaterih mogli izreči svoje mnenje. Na to je vzel v roko uro z verižico in jo je pozorno ogledaval. „Kaj je to?1' je vprašal konečno. „Saj vendar vidiš — ura." „Ura? ura?" Gospod Brouček je dvignil roke k nebu in jih7 je povesil potem sklenjene tako naglo, da so mu prsti v členih skoro počili. „Ali je to mogoče. Niti ur ne poznate ? Za boga, prosim te, človek : Na čem pa poznaš, koliko je ura?" „To približno uganem; če pa hočem vedeti natančno, pogledam na soln-čno uro, ki sem si jo dal napraviti na zidu v oknu, in tu imam tudi uro na sipo." Pokazal je na staro uro v iz-dolbini. „To imate pa res imenitne časo-mere! Ampak slišiš — ali se ne delaš norca izmene? Ne gre mi v glavo, da bi mogli ljudje živeti brez ur, brez poštenih ur s strojem in koleščki namreč, kajti o solčnih urah in o tej neumni uri na sipo je škoda govoriti." „Ura s strojem. Gotovo misliš ve- like časomere, ki.se nahajajo na stol pib ? Take imamo tudi mi : na mestni hiši, na cerkvah—" „Torej imate ure ali — kakor jim pravite —* časomere samo na stolpih. In v sobi na steni nič, žepne ure tudi ne. In kaj, če si kje na polju ali v gozdu, kjer ne moreš priti do nika-kega stolpa? To posodo za sipo vendar ne nosiš seboj na pot — to bi bile krasne žepne ure!" „Po hišah bi našel seveda malo umetniških časomerov s strojem, kvečjemu v kakem samostanu ali morda pri kakem bogatinu, kateremu ni bilo žal stroškov za tako redko stvar. Ampak k smehu me sili, ko govoriš o žepnih časomerib. Moral bi biti Ober in imeti žep velik kakor svet, kdor bi hotel nositi pri sebi celi časomer z vso sestavo, s kolesi in uteži!" „Tako?! Tu imaš cel tak časomer skupaj z vsemi koleščki — uteži pa še treba ni." Že prej jo je nalahko izmaknil gosp. Brouček iz rok Jankovih, ker je videl. Kakor hitro bomo imeli vse podrobnosti na razpolago, govorili bomo tudi o njih. Besedičenje zavijanje in zlobnost klerikalnega časopisja našega dela ne bo ustavila, našega glasu ne bo zadušila. Politično kronika. a Glasovi o parlamentarni debati. Dejstvo, da je Slovanska jednota glasovala proti temu, da bi se o izjavi ministerskega predsednika odprla debata, je v Nemcih vzbudilo prepričanje, da je Bienerth že koj prvi dan izvojeval zmago, ki je njegovo stališče neizmerno utrdila. N. Fr. Pr.: „Slovanska jednota, katera je bila ustanovljena, da bi pri prvi priliki ministerstvo vrgla, je odklonila odprto bitko, za katero je bila danes dana prilika ter se je umaknila v rezervo, katera se zelo razlikuje od bojevitih govorov, katere je bilo slišati ob njeni ustanovitvi. Nadaljni dokaz za to, daopozicionalno pobarvanje Slovanske jednoteni preveč za resno in da Čehi ne marajo resignirati na parlamentarne ugodnosti, tiči v tem, da je bilo mogoče izročiti predlog o podržavljenju železnic odseku brez prvega čitanja. In tako je danes splošno prepričanje da bode zasedanje, v katerem je hotela Slovanska jednota dati izraza vsej svoji ogorčenosti in trpkosti, za naše razmere prav mirno ter da bode končala z odobrenjem državnih neob-hodnostk" „Pravo Li du" piše: „Hotela je biti opozicija proti vladi, pa je glasovala pri prvi priliki z vlado." „Čas" piše: „Ne pride nam na misel, da bi Slovanska jednota morala vedno in dosledno delati nasprotno temu, kar si Nemci želijo ali kar bi bilo Nemcem ljubo, v tem slučaju je pa Slov. jed. napravila pogre-šek in glas N. Fr. Pr. naj ji bode v svarilo. Delati se opozicionalno, napovedovati vladi boj in jemati nase ves odij in vse neugodnosti opozicije a kljub temu ne delati zaresne opozicije, je najnesrečnejša taktika ... Želeli bi, da bi Slov. jedn. drugače in boljše nadaljevala kakor je začela in da bi zmaga, katero je vlada 10. t. m. tako lahko izvojevala in katere si niti naj-oficioznejši oficioz ne bode drznil utemeljevati s tem, da je to bila državna neobhodnost, bila ne samo prva, ampak tudi zadnja zmaga vlade." o Seja dne 12. t. m. Na dnevnem redu je bil nujni predlog posi. Klo-fača o agentu provokaterju Mašku. — Nemci so se kakor en mož dvignili za svoje ministerstvo, katero si, kakor nam pričata govora ministrov Haerdtla in Hochenburgerja, na vso moč prizadeva vstvariti tudi na Češkem „vele-izdajice" in tako opravičiti gonjo proti kako neokretno dela z njo. Odprl je zadnji njen pokrov in mu pomolil odprti stroj pod nos. Staročeh se je začuden zagledal v stroj in čim dalje ga je gledal, tem večje začudenje se mu je bralo na obrazu. „Resnica!" je strmel. „Tu je polno vsakovrstnih koleščkov in kako pre-umetno urejenih. Kako je vse to čudovito nežno in drobno! Povej, iz katere zemlje si prišel, kje znajo izdelovati tako čudežne reči? To ni podobno niti ljudskemu izdelku. Ne verujem, da bi mogla človeška roka izpiliti te zob-ke, ki jih oko komaj razloči!" „Saj imajo zato urarjilupo." „Lupo?" „No, povečalno steklo, ki ti pokaže na primer bolho tako veliko kakor — no, če hočeš, kakor hišo," je pretiraval gospod Brouček. Janko od zvona je zmajal z glavo in ga je vprašujoče pogledal. „Poslušaj gost: Ko slišim tvoje čudne besede in vidim drobni časomer, češkim radikalcem in češkim listom. Najneumnejši nemški listi kakor „Tagespost" in drugi pišejo, ,.da je kazensko postopanje proti veleizdajalcem že storilo svojo dolžnost, vlada je dosegla svoj namen, slovanska opozicija je že ukročena in državne neobhod-nosti bodo brez težav sprejete in odobrene". Tako pišejo vladni listi. Večjega hujskanja in izzivanja si ne moremo misliti. Klofačev predlog je bil odklonjen. Nato je prešla zbornica na dnevni red t, j. na prvo čitanje predloga o rekrutih. Posi. Riese interpelira poljedelskega ministra, ali je pripravljen ukreniti potrebno, da očnva gozdne urade pred nepoklicanimi uplivi. To interpelacijo je povzročilo postopanje lovskega ravnateljstva prestolonaslednika, katero je imelo na Koroškem velikanske love v najemu in je delalo vsem posestnikom velike nadležnosti, sitnosti in škode. Letos poteče ta najemna pogodba in bi bilo v interesu kmetskega prebivalstva želeti, da se ne ponovi. « Boj s klerikalci v zvezi čeških poslancev. Klerikalci so se v zvezi čeških poslancev z vso silo upirali proti temu, da bi se onim 7 češkim naprednim poslancem, ki so bili kot hospi-tantje sprejeti v Česky klnb odstopilo primerno število mest v vseh važnih odsekih. Hoteli so jim pač priznati par mest v manj važnih odsekih iz glavnih političnih in gospodarskih odsekov so je pa hoteli popolnoma izključiti.z motivacijo, da so napredni poslanci opozicijo-nalci in da ostanejo opozi-cljonalci tudi tedaj, ako bi druge stranke opozicijo opustile. Lojalnemu postopanju Mlado-čehov in agrarcev se imamo zahvaliti, da so bili naprednjaki voljeni v pet važnih odsekov in da bodo izvoljeni tudi v proračunski odsek, v katerem prevzame prof. Drtina pri referata o šolstvu, zastopstvo čeških kulturnih zahtev. To postopanje klerikalcev nam priča, da se ta stranka v resnici pripravlja na to, da o priliki prestopi v vladni tabor in da bi rada udušila glas naprednjakov v vseh važnih parlamentarnih odsekih, v katerih se dandanes vrši pravzaprav glavno parlamentarno delo. Bode li Narodna Zveza poslala v odseke same klerikalce, ali bode odstopila tudi naprednim slovenskim poslancem kako mesto v važnejših odsekih? o Ogrski parlament je sprejel v drugem čitanju vse zakonske predloge o davčni reformi. Bančni odsek je imel včeraj sejo, v kateri se je razpravljalo o vprašanju, kako bi si Ogrska preskrbela potrebni bi skoro verjel v nadprirodne reči. Smejal sem se pred nekaj časom, ko je pribežala stara Kedruta, ki ima glavo polno poganskih vraž in vidi povsod strahove, skoro brez sape v sobo s strašno novico, da bruhaš iz sebe dim in iskre s pristavkom, da si „gotovo čarovnik, če ne celo sam peklenšček—" „Vaša Rekruta je neuma mevža. Veš, kaj sem delal? To-le!" Gospod Brouček je djal v usta ugasli ostanek smodke in je vprasnil vžigalico, da b! si ga prižgal. Ko je vžigalica vprasnila in se je prikazal plamenček, je Domšik od strahu odstopil in je dvignil roke kakor v obrambo. Potem je zaklical : „Kaj si naredil ? Odkod je prišel ta ogenj ?" Brouček je bil vsled tega vprašanja tako presenečen, da je izpustil vžigalico. „Servus!" je vzdihnil. „Niti vžigalic ne poznajo!" „Ali je ogenj v tej škatljici ?'" je nadaljeval Domšik. Dalje prih. fond, iz katerega bi zajemala, da pokrije dosedanjo pasivnost trgovske bilance in tako odstranila disažijo, ki bi vsled tega morala nastati. Ogrski agrarci so se izrekli, kakor tudi naši, odločno proti temu, da bi se znižale carine na uvoz žita in živine iz balkanskih držav. Zdi se, da bodo agrarci v obeh državnih polovicah zmagali in zaprečili trgovinske pogodbe z vsemi balkanskimi državami, kar bode naši industriji in tudi politiki na škodo. b Avstro-srbski spor. V evropskem časiopisju se splošno razpravlja o vsebini srbske note in o opravičenosti srbske zahteve, naj se sporna vprašanja predložijo konferenci velesil. Ofic. „W. Allg. Ztg." poroča, da bode srbska vlada dala začetkom prihodnjega tedna odgovor na Forgachovo izjavo, v kateri bode proglasila, da spada bosansko vprašanje pred konferenco, da da je pa glede trgovinske pogodbe pripravljena z Avstro - Ogrsko v neposredna pogajanja. Dunajski ofic. list svari Srbijo, naj ne dela težav, ker Avstro-Ogrska nikakor ne odstopi od zahteve, da mora Srbija jasno in brez rezerve izjaviti, da resignira na Bosno in Hercegovino in na vse iz naslova aneksije izvirajoče zahteve. Belgrajski „Trg. Glasnik" piše, da je avstro-srbski konflikt mednarodnega značaja ter da mora biti tudi mednarodnim potom rešen, čeprav Nemčija na vso moč podpira avstro-ogrsko zahtevo, naj se ta spor reši neposredno med Avstrijo in Srbijo. Temu nasproti treba z veseljem pozdravljati, da se je javno mnenje na Bolgarskem naklonilo k Srbiji in je vsled tega sklenitev srbsko-bolgai ske carinske zveze „olajšana". Balkan Bal-kancem. Dopisi. o Iz Št. Jurja ob J. ž. Znani klerikalni agitator Fr. Žiičar, tajnik klerikalne posojilnice, „uzorni katoliški mladenič," poročevalec v „SI. Gospodarja", za Žebotom iz Št. Ilja najimenitnejši osrečevalec štajerskega slovenstva, je hotel zadnjič tudi še postati poštni komisar. — Prilomastil je namreč nekega dne na pošto, surovo s svojo hostno neotesanostjo ošteval poštne dame, da občinstvo baje nima zaupanja do pošte, kaplani da morajo pisma v Celje nositi, očital razne druge izmišljotine in grozil z ovadbo na direkcijo in z objavljenjem v klerikalnih časopisih. Našemu gospodu z dolgim nosom, ki goji divje sovraštvo do vsega, kar ni klerikalnega, ne da namreč mirno spati, da naša mirna, vestna in splošno priljubljena poštarica ni kaka omejena tercijalka, kakor to zahteva program „kmečke" zveze. Zato pa hajd po njej, kjer se le da, samo da se vniči. Prvi napad in naval se je zvestemu Žgankovemu oprodi klaverno ponesrečil. Državni pravdnik je dal g. poštarici zadoščenje, možicelj je bil obsojen sicer samo na denarno globo, najbrž zaradi olajševalnih okolnosti kakor: splošna duševna zaostalost, absolutno pomanjkanje vsakega pravega čuta, — kar se nam zdi popolnoma umestno. Saj se je nekdaj celo izrazil: „Liberalca se sme kar sredi ceste ubiti, to ni nobeden greh." (Priče na razpolago.) Umevno je vsakemu, da je mož s takim dovršenim in popolnim katoliškim naziranjem uprav neprecenljive vrednosti za „smotreno" politiko gospoda Žganka v Št. Jurju, in mi ga vidimo povsod v ospredju. Razni neuspehi pri njegovih napadih na posameznike malo motijo možiceljna v njegovem delovanju za „blagor" kmetskega ljudstva. In to je umevno. Zdaj na primer se ima zahvaliti za kazen svojemu gospodarju Žganku in ta ga je tolažil po priliki tako-le: „Vidiš moj dragi, ali ti nisem že večkrat piavil, da postopajo naše sodnije popolnoma krivično, drugače bi bilo nemogoče, da bi bil kaznovan nad vse vzvišen uzor katoliškega mladeniča." (Žgankova mati in on sam so že prej večkrat v proda- jalni tarnali o krivičnem- postopanju sodnij.) Pa bomo že še pometali z liberalci, ko zadobimo še sodnijo pod nadzorstvo in oblast, pa najprej moramo dobiti lererje in šole pod cerkveno komando, potem si bomo že vzgajali dovolj mož dovršenega katoliškega prepričanja tudi pri sodnijah. Saj veš, da si je stavila „kmečka" zveza take vzvišene cilje. Le agitiraj! Za zdaj je treba potrpeti in pretrpeti, dragi, saj se gre za vero." Žiičar pa sladko spava vsako noč, v svesti si svoje popolne nedolžnosti in popolnoma pravilnega ravnanja in v veselju, da sme trpeti denarno globo zaradi verskega prepričanja. Mi pa bi mu povrh tega vendar tudi želeli skorajšnje umevanje prvih početkov splošne ljudske otesanosti — o oliki in taktu nečemo govoriti — dasi priznavamo, da mu to ne b.>de lahko pri njegovih razmerah ; kajti vpliv njegovega duhovnega očeta je, umevno, nepremagljiva zapreka vsakemu naravnemu duševnemu razvoju. b Gornjegrajski okraj. V št. 9. „Slov. Gospodarja" se znani prijatelj učiteljstva zopet zaletava v učiteljstvo gornjegrajskega okraja, katero se je izreklo, da ne podpira sicer vse hvale vrednega društva za otroško varstvo in mladinsko skrb do tedaj, dokler bode predsednik društvu gosp. svetnik Grebene, ki je pri ustanovitvi društva z neumestnim preziranjem učiteljstva v sestavi pripravljalnega odbora kruto žalil vse učiteljstvo. Vsi duhovniki gornjegrajske dekanije in nekaj iz sosednih dekanij (kaj briga li te krajevni spor??) so dne 17. januarja 1909 podpisali izjavo, trdeč, „da (duhovščina) popolnoma odobruje plodonosno delovanje gospoda načelnika pri tem društvu in da bi bila duhovščina prisiljena izstopiti iz društva, ako bi kak učitelj kedaj postal načelnik temu društvu, ker v takem slučaju ne maramo in ne moremo sodelovati. Prosimo tudi, naj bi velesl. načelništvo tega društva skusilo potrebno in umestno ukieniti, da se taki napadi v bodoče onemogočijo". — Ali si znajo pomagati klerikalci! Kedaj je sploh želel postati kak učitelj predsednik temu društvu? Značilen je konec izjave, naj se potrebno in umestno ukrene, da se taki napadi v bodoče onemogočijo. G. svetnik Grebene pa piše v „Slov. Gosp." od 27. avgusta 1908 med drugim: „Vedlo se pa bo tudi takšnim hudomušnim napadom . . . napraviti konec na kompetentnem mestu." Ali ni morda g. svetnik sodeloval pri sestavi izjave? Duhovščina mu vse podpiše, že ve, zakaj, ne pa tako odbor. Slišite ljudje božji! V neki odborovi seji je g. svetnik kot predsednik društva sam predlagal, naj mu odbor radi napadov izreče zaupnico. Ker se je proti temu protestiralo, je umaknil svoj lepi predlog. O tužna majka! si je najbrž mislil. Pozneje je še rekel: „Werden die Bauern dies nicht ausplauschen?" (Ali ne bodo kmetje tega izblebetali ?) Delovanje načelnika g. Grebenca je bilo po mnenju duhovščine v tem društvu zelo plodonosno. Ni dolgo, kar je dal neki ženski, ki je imela že okoli sedem nezakonskih otrok, baje vsakega z drugim, 20 kron podpore, katero je s svojim ' očimom plodonosno porabila. No, ali ni to plodonosno delovanje? Tužnim srcem pa javimo sedaj žalostno vest, da je g. svetnik Grebene dne 27. svečana 1.1909 po Kristusovem rojstvu odstopil kot načelnik društva za otroško varstvo in mladinsko skrb. Zdaj je čas, da vse učiteljstvo pristopi temu društvu. Kako se časi izpre-minjajo! (Francoski diplomat in za Napoleonovih časov francoski generalni administrator v Avstriji, baron Louis Bignon je zapisal v svoji zgodovini, kjer slavi konkordat, naivno, toda resnično opazko: Napoleon je hotel imeti iz duhovščine neko vrsto svete žandar-merije. Za Napoleonovih časov je bila za škofe predpisana sledeča prisega: „Ako izvem iz svoje škofije ali od drugod, da se pripravlja nekaj, kar je državi na škodo, bodem to državi naznanil." Napoleon je rekel sam Pas-quieru: „Z dobro policijo in dobrim duhovništvom je lahko cesar vselej zagotovljen javnega miru, kajti nadškof je tndi policijki prefekt ..." In ob začetku 20. stoletja niso duhovniki protestirali proti Napoleonu, temveč je slavil rimski prelat Péchenard Napoleona kot velika katoliškega moža in papež Lev XIII. je to z lastnim podpisom potrdil. Na vse to smo se spomnili, ko smo čitali predstojece grožnje nemško - slovenskega sednika Grebenca in prošnjo duhovščine, naj Grebene potrebno in umestno ukrene, da se učiteljstvu zamaše nsta. Dennncijantstvo in klic po policiji je še danes duhovščini vredno in dobro sredstvo proti polit, nasprotnikom. Kako tudi ne, če slavi moža, ki jo je nekoč identificiral s policijo ? O p. u r e d n.) Dnevna hroniha. v Organizacija slov. trg. potnikov. Kakor smo že svoječasno poročali, je vlada potrdila pravila snujočega se društva slov. trg. potnikov. Danes pa naznanjamo, da je svoj pristop k društvu prijavilo že precejšnje število gg. tovarišev. Iz tega se razvidi, da je bila organizacija res potrebna, da vlada v interesovanih krogih mnogo zanimanja za društvo. Tudi podporni člani so se že oglasili. Je pa še nekaj gosp. tovarišev, ki še niso vposlali prijav in kojih ne smemo pogrešati v naših vrstah. Prosimo, da nam svoj pristop čim preje naznanijo. Prip. odbor. b Angleški državni zbor je sprejel včeraj zakonsko osnovo o ustavnih reformah za Indijo. b Milan Kristič, znani sin srbskega kralja Milana, ki je nastopal v nekem berlinskem cirkusu, je od ravnateljstva podjetja odpnščen, ker je policija prepovedala delati zanj reklamo kot za sina kralja Milana. b Anuliran mandat. Verifikacijski odbor ogrskega državnega zbora je v včerajšnji seji anuliral mandat slovaškega poslanca Milana Ivanke. Ivanka je ob enem obsojen na plačilo 8137 K stroškov. b Madžarska aristokracija. „Pesti Hirlap" navaja imena madžarskih ari-stokratov ter toži, da so vsi tuje, ne-madžarske krvi. b 0 političnih dogodkih na Slovenskem piše v tržaškem „Del. Listu" nekdo, ki mora biti ali pravi ignorant, ali je pa šele od včeraj in je takoj pomočil pero v črnilo nevednosti. O „Narodnem Dnevniku" n. pr. piše, da „je glasilo politikov.,. ki so se odcepili od stare narodne stranke, in katerim gre za to, ustanoviti (!) osebno (!?) pol. strujo." — Fant, ki je to zapisal, naj vzame politično zgodovino zadnjih let prav resno v roke! Stojers&e novice. o Slovenske tiskovine c. kr. štajerske namestnije. Štaj. namestnija je zadnje dni izdala razglas za nove de-želnozborske volitve. Na slovensko-nemških razglasih manjka v slovenskem tekstu trške skupine ime slov. trga Rajhenburga. Ta napaka kaže, kako se uradniki štaj. namestnije brigajo za slov. tiskovine. Škandal kaj tacega,! u Gosp. dr. Korošec in tihe maše. „Straža" se razburja, ker smo v četrtek obljubili plačati g. dr. Korošcu „za vsakega liberalca, ki je prišel nalašč iz Celja na ruški shod" 10 tihih maš. To, kar je v narekovajih, je naša c. koleginja v Mariboru „pozabila" omeniti, dasi bi bilo po našem skromnem mnenju bistveno z ozirom na celo notico, ki je tako lepo dokazala, kako grdo se lahko kakšen katoliški list nasede, ako poroča predebele, neresnice o naših shodih. Zato „Straža tudi na glavni del naše notice „značilna izjava" lepo molči, kar bi že lahko v pondeljek storila in bi ši prihranila veliko blamažo. Mi smo že prilično naprej vedeli, kje se bo znova vsedla: in nismo se motili. Današnja (petkova) „Straža" se je zopet spravila s „krščanstvom" proti nam v boj. Pravi, da zasmehujemo cerkev in duhovnike, ako se velikodušno ponudimo, da plačamo g. dr. Korošcu 10 tihih maš za naš dober namen. Ali torej g. dr. Korošec po mnenju „Straže" ni vreden, da bi bral te maše — ali pa mu „Stražin" člankar zaslužek prav nekrščanski zavida? Mi bi prosili g. dr. Korošca, da bi bral zastonj imenovane maše; pa ker to ni v navadi, smo mu pač ponudili plačilo. Ne vemo, zakaj bi s tem zasmehovali najsvetejši obred naše cerkve in krščanstvo sploh, ako storimo nekaj, kar je v navadi. Če pa je to plačevanje obredov zasmehovanje in „liberalno tudi - kristjanstvo", pa ga kratko — malo ustavite! Čemu bi nadalje trpeli tako grde madeže na cerkvi in veri? Dokler je pa plačevanje cerkv. obredov v navadi, vendar lahko javno govorimo o njem; neprijetno in hudo je pač, ako se ga moramo posluževati za pobijanje debelih neresnic, katere naši gg. kolegi tako neprevidno pišejo po „Straži". Ako še potem s falsificiranimi citati, kakor smo dokazali zgoraj, skušajo prav po otročje skriti svojo blamažo in patetično ponavljajo stare „šlagerje" o našem „krščanstvu", ne zaslužijo resnega odgovora temveč javen zasmeh. Ako spoštujete tako svoje krščanstvo, da krijete z njim vsako laž in nepoštenost, menda ne bode dolgo držalo. To je pa vaša stvar. Bodite objektivnejši, pa boste prihranili seDi blamaže in javno posmehovanje, „Nar. Dnev." pa mnogo dragocenega prostora. b G. dr. Tek. Kukovec se je z današnjim dnevom preselil iz Trsta stalno v Celje nazaj. Prosi, da se mu poslej pošiljajo dopisi v Celje. o Glasbena šola ljubljanske Glasbene Matice v Celju osnuje svoj pevski zbor; prva vaja je v četrtek 18. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih Glasbene šole v Narodnem domu. Vse cenj. dame in gospode, ki hočejo postati izvršujoči člani tega zbora, uljudno vabimo, da se snidejo k navedeni prvi vaji. o Skrivnosten dogodek. Nedavno je prišel v sobo pisarniškega vodje tuk. okrožnega sodišča Bergoča znani sev-niški sodnik S. — Nekaj trenotkov po njegovem vstopu so culi uradniki v sosednih sobah strel. Dognalo se je toliko, da se je S.-u sprožil revolver in se je krogla zarila pod mizo v tla. Natančneje se ta slučaj ni pojasnil; niti toliko ni znano, zakaj je sodnik sploh prišel v urad z nabasanim revolverjem. Državno pravdništvo se za taka dejanja ne utegne brigati. — Sodnik S. pa bo letos o Veliki noči spet ravnodušno obsojal kmečke fante, ki bodo streljali preblizu hiš in ljudij. Za kmečke fante je to namreč po kazenskem zakonu prestopek. u Iz Gaberja pri Celju. Delavec nam piše sledeče vrstice: Posledice ponesrečene Aehrenthalove balkanske politike čuti zelo avstrijska industrija za izdelovanje kovin. V naši kovinski tovarni delajo sedaj delavci komaj po tri delavnike na teden in vsled tega vlada v vseh delavskih družinah pomanjkanje in revščina. Nekateri pošiljajo svojo 6—10 letno deco v mesto, da tam prosjači. Nemci jih neusmiljeno odganjajo od svojih vrat. S takim prosjačenjem se pa ubija v otrocih vsak čut dostojnosti in človeškega ponosa. Kaj se čudite potem, da ti ljudje prodajajo za kos kruha materinščino in domovino? Država skrbi za svojo vojsko, skrbi za nemško uradni-štvo in vrag vedi, za kaj še — mi ki smo baje tudi „ravnopravni" državljani — pa poginjamo! — (Včeraj smo objavili obupen klic po pomoči iz vrst naših kmetov, danes od delavstva. Upoštevajte te klice, gg. državni poslanci, ko delate „visoko" in „državo vzdržu-jočo" politiko!) XI. društveni praznik obhaja na Jožefovo dne 19. t. m. „Slovensko delavsko podporno društvo" v Celju. V to svrho se priredi pred-poldne ob 9. uri prijateljski sestanek v društvenih prostorih, popoldne ljudska veselica v „Skalni kleti". Na vsporedu je petje društvenega zbora pod vodstvom g. Juga, godba (ciganski sekstet), srečolov, šaljiva pošta in druge zanimivosti. Začetek ob 4. uri popoldne, vstopnina 50 vin. Ker je čisti dobiček namenjen „Delavskemu domu", se pričaknje obilne udeležbe. Delavstvo, pokaži, da ljubiš svoj narod in svoj stan! Pričakovati pa je, da nas tudi tokrat posetijo višji sloji iz Celja ter s tem pokažejo, da simpatizirajo z nami, kajti le v edinosti je moč. In na to moramo računati, ako hočemo kaj doseči. d Gostilničar Samec iz celjske okolice mora bili velik prijatelj trgovca Danijela Rakuscha, ker hodi k njemu na obisk. Saj kaj druzega ne delate tam, g. Samec, kaj ne? o Bralnemu društvu na Bregu je podarila slavna Posojilnica v Celju 40 K v prid društveni knjižnici. Za blagodušni dar se najtopleje zahvaljuje v imenu odbora Fran Voglar, t. č. predsednik. o Občinske volitve v Ponikvi ob Juž. žel. so razveljavljene. Vršijo se nove volitve brez reklamacijskega postopanja. u Iz Šmarja pri Jelšah. Pred nekaj meseci nas je osrečila finančna direkcija z nemško nacijonalnim davčnim asistentom Metodom Vodopiutzom. Temu fanteku smrdi slovenska govorica. Kaj rad zabavlja čez Slovence in moral je že nekaterikrat neprostovoljno zapustiti gostilno kakor tudi za svojo vročekrvnost poslati dar svojemu patronu. Nedavno tega je klical v neki gostilni: „Eljen Garibaldi, Eljen Košut!" Ali ga bo drž. pravdništvo obtožilo veleizdaje ? u Zopet nesreča na železnici. V četrtek zvečer se je spodrsnüo pripe-njaču Karlu Drolcu, ko je hotel stopiti na stopnico pri vozu. Padel je pod voz, kjer mu je zdrobilo kosti na desni nogi pod kolenom. n Monter Kavčič, o čegar strašnem dejanju smo včeraj poročali, je v bolnišnici umrl, ne da bi prišel k zavesti. d Iz Bajhenburga. Zimo imamo zelo občutno, upamo pa, da nas bode kmalu pustila. Še rajši, kakor neprijetne zime, rešili bi se Rajhenburžani radi edinega „Nemca" peka Ratheya. Ta človek je že veliko zla našim tržanom naredil, saj ima zmiraj s sodnijo posla. Njegov hišni gospodar mu je že davno, celo sodnijskim potom Stanovanje odpovedal in je rok odpovedi tudi že potekel. Zadnji čas se zelo trudi in prizadeva, da bi dobil kje v trgn novo gnjezdo, da bi še tam nemškntaril in razgrajal. — Najbrž se bo pa uresničil njegov priljubljeni izrek: „ich habe niks von di rajhen-burger." o Iz Ormoža. V torek dne 9. t. m. je umrl tukaj nenadoma na srčnem otrpljenju vrl narodnjak gosp. Martin Sever, c. kr. višji poštni oficijal v pokoju in hišni in zemlj. posestnik v 52. letu ter bil v četrtek na pokopališču na Humu zelo slovesno, ob velikanskem spremstvu pokopan. Zapušča vdovo in 3 otroke. Naj v domači zemlji mirno počiva! v Po misjonu v Št. Petru v 8av. dol. Tiste dni po misjonn v Št. Petru je šel po cesti neki „grešni liberalec* in zagledal v grabi poleg ceste kandidata za županski stolec po dom. Ter-nauerja, ki je pa drugače spodoben in svet človek. Začudil se je „liberalec" nad tem očividnim pohujšanjem v grabi, začudil se je še bolj, ker je vendar Ternauer tako marljivo poslušal misijonske pridige! Ker si je še iz „vernih" časov ohranil precej krščanske ljubezni, se je potrudil in zvlekel Ternauerja iz grabe. Ni lahko šlo, ker so v njem revolucijonirali hudobni vinski duhovi, ki so ga tlačili v grešne nižave mesto v čednostne višave; vzdihoval je: Kaj je to, kaj je to ? Naprednjak pa mu je odgovoril: Če jaz „grešni liberalec" vlačim tako svetega človeka iz nečiste grabe pohujšanja in poniževanja, ki je nevredno dostojnega krščenega človeka, je tako delo gotovo več ko „kaj". Ko ga je spravil na ravno cesto, je naprednjak šel domu, ker se je že močno večerilo. Ali je oče Ternauer tisto večer spal pod domačim krovom ali ne, o tem pravljica ne pripoveduje. Uči nas pa ta pravljica, da je pri vsaki stvari na svetu od veličastnega do smešnega le en korak .. ki včasi lahko komu spodmakne celo županski stolec. v „Visoka politika" pri Horvatu v Središču je nabrala za „narodni sklad" K 2'30. Živeli! o Iz Žetal pri Rogatcu. Gospod urednik, evo vam sadu spodnještajer-ske nemške šole: „sigens mir 1 Herz Pankl 2 Blaten 4 Puz*tir 2 rost tirln 1 Prod ror 1 faser Kesl". Dam si namreč v kuhinji nov štedilnik staviti in dotični mojster poslal mi je to naročilo. Ali ni to „fajn" ? Saperlot, morate pa tudi vedeti, gospod urednik, da je ta dični „germanek" šestrazredno nemško šolo dovršil. Pa brez zamere, če Vam je mogoče pri čitanju kaj slabo postalo., — Vi slovenski starši pa, ki pošiljate svoje otroke v nemške šole, ven ž njimi, dokler ni prepozno, da ne bodo postali norci, sebi in našemu narodu v škodo. d Imeniten mož je vsekako rogaški zdravnik in velmož dr. Schuster. Človek bi po njegovem imenu sodil, da je Nemec; kaj še! Ta „nemški" gospod je slovenski Savinčan, ki je strašno ponosen na svoje nemško ime, a se hvali, da po cele dni govori le — slovenski, namreč s svojimi slovenskimi bolniki. Kadar pridejo Hrvatje v Rogatec, kakor zadnjič ob birmi, pa jim celo slovenski napija in „živijo" vpije. Nichts über deutsche Gesinnungstüchtigkeit! o Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Nekemu dopisniku se v zadnjem „SJ. Gosp." nekaj sanja. Občinske volitve mu ne dajo miru. Bo že videl, kako se bo stvar končala! Kdo pa je pogorel pri glavarstvenem uradnem dnevu? Gospod kaplan Štuhec, povejte nam, kako vam je tedaj rekel g. komisar? Zakaj morajo skrbeti v prvi vrsti duhovniki? — Vam ne zvenijo tiste besede v ušesih? — Dalje vprašamo g. dopisnika, ali mu niso znane izpovedbe 4. t. m. pri sodniji? Povemo mu tudi javno, da narodna stranka živi in bo živela pri Miklavžu, naj je našemu kaplanu ljubo ali ne. (Opomba. Komisar je kaplanu rekel, da so duhovniki v prvi vrsti poklicani skrbeti, da vlada mir med kmeti, učitelji in duhovniki. Ko se je izgovarjal, da ne rabi opominov, ma je komisar še enkrat napolnil nšesa z omenjenimi besedami. — V „SI. Gosp." je poročal kaplan sam. Kar se pa tiče sodnije, se bo kaplan pošteno vrezal.) o Od Sv. Jurja ob Šč. Čestokrat me popelje pot po opravkih na Staro-goro pri Sv. Jur ju ob Šč. Ves spehan in utrujen,, potreben poštenega odpo- čitka, še bolj pa zdatnega okrepčila, ugibam ter ne vem karo bi se obrnil, da bi zadovoljil že kruleči želodec. Za-ložaj, založaj, ta bi ga še le potolažil. Pa kaj hočem, trpeti, dokler ne pridem do pravega gostilničarja. — In tega manjka! — Ker sem pa zvedel, da že opetovano prosi sposobna oseba za gostiln. koncesijo z i z kuho, bi bilo pravično, ako bi polit, oblast ugodila tej prošnji. Marsikdo bi jo rad prima-hal vsaj po leti na ta prijazen griček, če bi se lahko po trudapolni hoji zopet okrepčal. Tudi cenjenemu učiteljstvu, kakor mi je znano, huda prede za hreno; sveta dolžnost vlade je, da tudi za nje skrbi. Drugače bodo kmalu učiteljska mesta nezasedena. To v blagohotno upoštevanje. b Klerikalne klepetulje. Ako kdo izmed naših somišljenikov kaj v kaki krčmi izpregovori, nesejo to takoj klerikalni špiclji duhovnikom in ti potem pisarijo po „Straži" in „Slovencu" o „važnih" izjavah „stebrov" liberalne stranke. Že enkrat smo za Celje pri-bili to klerikalno špiceljstvo; kakor se vidi iz klerikalnih listov, je tudi drugod v bujnem cvetu. Ogibajmo se torej klerikalcev in njihove „poštene" družbe! Ce bi bili tako malenkostni kakor so klerikalci, bi si tudi lahko izposodili marsikaterega duhovnika — in mislimo, da bi se svet^čudil, kako marsikateri „steber" Kmečke zveze spoštuje tisto vero, za katero se sam „bori", ozitoma zaradi Katere hujska svoje farane drug na drugega. Saj je tertius gaudens! Zakaj Slovene! ne napredujemo i Znani kranjski renegat Dežman je pisal Bleiweisu dne 9. jan. 1861 fismo, iz katerega posnamemo sledeče stavke (Glej članek dr. Lončarja v „Naših zapiskih"): „Če se bomo spokorili, če se bomo zavedli, da ne nemščina, temveč naša lenoba, naša farška potuh-njenost in pohlevnost, naše črtenje vsake zdrave in pravične kritike, naša zaljubljenost v jerhaste hlače, v kranjske oštarije in pijančevanje, naša apatija za javne reči, naša tesnosrčnost, naša prazna baharija, naša poželjivost po ravsanju in kavsanju, naša surovost so poglavitni vzroki, da ne napredujemo ." Dežman izvaja iz tega, da more Slovencu le „nemška omika" pokazati pravo pot napredovanja. - Ta sklep je danes že zdavnaj ovržen in verujejo vanj lé še zakotni nemškutarji in ljudje, ki nimajo o omiki pravih pojmov. V ostalem pa je v Dežmanovih besedah mnogo resnice. Upoštevajmo to! u Gradnja mostu čez Dravo v Mariboru se bo letos vendarle začela. Neko mariborsko odposlanstvo je te dni posredovalo pri ministru javnih ' del Rittu, kateri je obljubil zadevo pospešiti. Objednem je minister obljubil, dal se bode zvišal prvi obrok 2 mi-ljonsk. drž. prispevka, ki je v letošnjem i proračunu določen na 100 tisoč kron. 1 d Iz Marijinega Celja. Dne 3. snšca sta dospela v tukajšno gostilno Štefana Morica dva Dunajčana, nam- 1 reč 27 letni trgovski pomočnik Karol Schmid in 22 letni Fric Lach, slušatelj tehnične šole na Dunaju. Dva dni ista se dobro zabavala in sta odišla dne 5. na planino „Burgeralm". Ker ju ni bilo nazaj, se je podalo več ljudi in orožniki iskat dozdevno, zgubljena mladeniča. Pq tridnevnem napornem iskanju je našel orožnik Pinter Lacha mrtvega, Schmida pa , težpko ranjenega na pol zmrzlega na omenjeni planini. Zvedelo se je, da si je Lach radi šikaniranja od strani nekega profesorja prosto-voljno „vzel življenje, Schmid pa mu je iz prijateljstva slodil. Truplo Lachovo so odpeljali na Dunaj, Schmida pa v bolnišnico v Marijinem Celju. Težko, da bo okreval. Kranjske novice. o Shodi nar. napr. stranke se vrše jutri v Škofji Loki, Krškem, Logatcu in Idriji. o Za c. kr. učiteljici na vadnici v Ljubljani sta imenovani gdč. Minka Skabernetova in Ema Zidrih. Slednja je strastna nemškutarica in je bila imenovana od ces. kralj, naučnega ministerstva, dasi je dež. šolski svet na prvem mestu predlagal starejšo slovensko prosilko, katera je boljše kva-lifikovana, kakor Zidrichova. Vadnica ima nemški in slovenski učni jezik, Zidrich pa ne zna slovenski. o V Ljubljani je umrl včeraj vpo-kojeni c. kr. pol. agent gosp. Mihael Černivec. Koroške novice. d Slovenski volilni shodi se vrše: 17. t. m. v Velikovcu, 19. t. m. v Želinjah, dne 14. t. m. v Malo-ščah, v Ločah pri Beljaku, v Ži-tarivasi, v Rek a r j j vas i., d Novi slovenski kandidatje. Poleg že imenovanih je postavila slov. stranka še sledeče kandidate: v kmečkem vol. okraju celovška okolica— Borovlje: Janez Strukl p., d. Vende iz Tibič pri Dholici, in Anton Treithosnig, pos. in župan v Blatogradu (tudi kandidat nem. kršč. socijalcev!); v splošni skupini Beljak —Paternjon—Trbiž— Podklošter — Rožek—Borovlje : Mihael Türk, puškar v Resnici pri Borovljah. d V Celovcu je umrl 9. t. mes. vpok. finančni nadstražnik Šimen Gregore. Bil je vedno zaveden Slovenec. d V Spod. Dravogradu je otvoril trgovino slov. trgovec Josip Podgo-relec v Narodnem domu. d Soci j alni tečaj priredi Slov. kršč. soc. zveza za Koroško na Brnci. Primorske notice. :>3 b Vedno bolj predrzni in nasilni postajajo Lahi na Goriškem. Nedavno temu so samolastno spremenili ime popolnoma slovenske Podgore v „ Piedi-monte". Dasi to poznamenovanje ni j— in ne bo! — uradno potrjeno in dovoljeno, vendar si predrznejo Lahi pisati pisma s tem naslovom in poštni urad v Gorici je tako predrzen, da ta pisma res v Podgoro ekspedira; ta-mošnji poštni urad seveda pisem ne more dostaviti, ker „Piedimonte" ne eksistira. Radovedni smo, kaj poreče poštno ravnateljstvo v Trstu. OM V) -«"!&>>/ g D ,« ;.fi U) j j Najnovejša brzojavna in telefnniinnjnrnčiln. Avstro-srbski spor. o Sarajevo, 13. marca (Brz. Nar. Dn.) Neko posebpo poročilo pravi, da je na srbski meji koncentriranih že zelo mnogo srbskih čet in da se še vedno zbirajo nove čete. 0 LiP8k°. A3, marca. (Brz, N. Dn.) „Leipziger Neueste Nachrichten" poročajo, da je min, predsednik Novako-vič po nalogu . min. sveta dal kralju Petru nasvet,, naj avstrijskega poslanika grofa Forgacha ne sprejme v av-dijenci,, , „j, . . , , ' o Belgrad, 13. marca. (Brz. N. D.) Včeraj) je imel prestolonaslednik; Jurij jjeduQ uro, Spajajoč ppgovor z ministrom zunanjih zadev Milovanovičem in sek-cijskim šefpm Spalajkovičem. Prestolo-naslednik je pokazal, ministru razna pisma iz,qficirskih krogov» ki naj osve-dočijo razpoloženje vojgke, in, zahteval n? podlagi, teh pisem, naj minister, odločbo in jasno pov? ; in razloži ono mesto v srbski cirkularni noti, ki govori, da se Srbija odpove vsaki teritorialni odškodnini, od strani Avstro- Ogrske. Pa nejasnost je napravila veliko zmešnjavo. Če pa vlada res namerava se odpovedati teritorijalni odškodnini, tedaj pa se je zelo zmotila in naj ne upa, da bi v to privolila skupščina in ljudstvo. Če bi se to zgodilo, bo začel odbor za narodno obrano živahneje delovati in bo s svojimi 50 tisoč prostovoljci dokazal, da ne pusti, da bi vlada zanemarjala ljudske interese. Zagrebški „veleizdajski" proces. b Praga, 13. marca. (Brz. „N. D.") „Venkov", glasilo čeških agrarcev pravi, da se bo istočasno razpravljalo o zagrebškem veleizdajskem procesu v angleški zbornici, francoskem parlamentu in ruski dumi. Povsodi se bode ostro bičala madžarska strahovlada. Različne vesti. b Dunaj, 13. marca. (Brz. „N. D.") Danes se je v navzočnosti cesarja, mnogih nadvojvod in drugih dostojanstvenikov otvorila razstava v slavlje 30 letnega obstoja umetniškega doma. Srbska skupščina. Belgrad, 13. marca. (Pos. brz. „Nar. Dn.") V današnji seji se je sprejel proračun v celoti, proračun za vojsko se je pa povišal za 400.000 dinarjev. Finančni minister je- v svojem ekspozeju povdarjal, da je v očigled velikih političnih in ekonomskih svetovnih kriz financijelno stanje Srbije zelo zadovoljivo. — Državna blagajna izkazuje 20,500.000 dinarjev gotovine. tki MI frll -»S--j j I Yeleizdajski proces y Zagrebu. Včeraj — deveti dan razprave. Po nekaterih vprašanjih branitelja dr. Po-poviča na obtoženca, katera so bila državnopravnega značaja, se zaključi izpraševanje Adama Pribičevica in se privede drugi obtoženec Valerijan Pribičevič. , * i Na vprašanje, jeli se čuti krivega, ) odgovarja, da ne ve, česa sega obdol-žuje, in na vprašanje, če razume obtožnico, odgovarja, da ne, dasi jo je večkrat prečital. Kake šole je izvršil? Opisuje to in svoj politični razvoj. — Ali je bil član srbske samostalne stranke? — Od začetka ne, a od 1. 1905. — Ali je pisal v list „Srpsko kolo" ? — Njegova ideja je bila, da se ustanovi list za kmečko ljudstvo, a osebno ni pisal v list nič. — Ali je sodeloval pri snovanju „srbskih Sokolov"? Da, več jih je celo sam osnoval. — Ali vam je znano društvo „Slovanski jug" v Belgradu ? (To je društvo, ki je baje uvedlo „revolucionarno" gibanje za „odtrganje" Hrvatske od Avstrije! Op. ured.) Nato vprašanje, ki je zvezi z Nastičem, sedaj ne odgovarja. Na to se nadaljujejo vprašanja: na obtoženca glede na Nastičeve izpovedbe v istem smislu, kakor pri prvem obtožencu. Obtoženec Valerijan Pr. ne odgovarja na nobeno. ^ t j Pač pa obširno odgovarja na vprašanje glede rabe cirilice ter dokazuje na podlagi zakona njeno upravičenost. Glede širjenja slike kralja Petra pravi, da so se širile tudi slike kraljev Aleksandram Milana. Predsednik: A ta'dva sta bilaüizi Avstriji pri j a z ne din asti j e ;Obr enovi-čev, d inasti j a Karagjorgjevi-čev pa Avstriji ni prijazna. (Tako politikuje v sodni dvorani sodnik ! !) Predvčeraj je bil aretiran v Zagrebu srbski odvetnik dr. Žarko Mila-dinovič; v njegovem stanovanju v Rumi I so namreč -našli spise, iz katerih je | baje razvidno, da je bil v zvezi z „ve-leizdajalci". Tržne cene. - ■ 1 12: mare*.-« « Kava v Hamburgu: Santos Good s Average za marc 34"—; za;maj 34'-nr, za september JJT75, za december 31'25. Tendenca stalna. „ , . : ; S lad k or. Praga: surovi slad- | kor prompt K 23'30, za oktober — december- K 2215. Tendenca mirna. — Vreme deževno. ;> ' is; I fin? Sladifeior. - T rst : Centrifugale ,| Pilésr prompte K 29 Va do 30%, za v dobavi K 30— do 307/s- Tendenca mirna. B u d i m p e š t a, 12. marca. Pšenica za april 13'75, pšenica za maj 13'50, pšenica za oktober K 11'34, rž za april K 10'44, rž za oktober K 9 44, oves za april K 878, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 7'57. Promet" 10.000 met. st. B u d i m p e š t a, 12. marca. S v i -njad: ogrske stare, težke -r do — vin., mlade, težke 142 do 145 vin, mlade, srednje 142 do 145 vin., mlade, lahke 142 do 145 vin.; zaloga 21.653 kom. Svinjska mast v Budimpešti: 150'—, namizna slanina 132'—. Borza za kmetijske pridelke: Pšenica se vzdignila za 10 do 15 vin., v ostalem se cene vzdržale. Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 31*25, moka za prihodnji mesec 31'45, moka za maj — junij 31'85, moka za maj — avgust 32'—, pšenica za tekoči mesec 24'30, pšenica za prihodnji mesec 2455, pšenica za maj — junij 24'90, pšenica za maj — avgust 24 85, rž za tekoči mesec 16'40, rž za prihodnji mesec 16'65, rž za maj — junij 16'85, rž za maj — avgust 16'85. Po svetu. o Poštni voz so oropali albaneški roparji blizu Janine na Turškem. — Vzeli šo 10.000 turških funtov. o Del obrežja s pristaniščem v Compione ob Gardskem jezera je izginil. zanesljivega, v notarskih zadevah izurjenega uradnika. Kazimir Bratkovic 154 3-3 c. kr. notar v Ptuju. fijic t K r ,8 u it" « 1 160 3—1 7anesljivo runketnovo seme, rumeno in ru-deče, dolgo; raznovrstna , semena cvetlic ia zele- ' njad, kakor tudi ob času raznovrstne cvetlične in zelenjadne sadike in cepljene vrtnice^dobe se pri ' 7 f .'t il T *. ■ " .■ ,1 vrtnarju 0 Gaberju št. 63. Ob tržnih dneh prodaja > na Glavnem [trgu pred mocfno trgovino Makesch & Mossmann. Naročila se točno odpošiljajo. .»|J«M «(.->] t. .«J . JHelfcf J_L_i rti • ■ » ii » si tako obapana, soseda? — Kako ne bodem, ves denar sem Izdala za obleke» pa sem 6e vedno raztrgana. — Ja ja; tako je» ako se ne kupuje t slovenski trgovini na debelo in na drobno H- t';.- . ...» i ,ü R. Stermecki T 'm iliftfHjj V mi IIH katera razpošilja vzorce, cenike in blago po vseh slovanskih deželah in je . danes najcenejša in najboljša na Spodnjem Štajerskem. .i — —. .oJtfcflifild oifiav ülifitnrfhq ia Učenec dober, pošten deček, se sprejme v trgovino mešanega blaga. «J. Vrečko, Bizeljsko. Pristna haloška vina 1908, izvrstne kakovosti od 32 — 40 vinarjev franko postaja Ptnj ali Rogatec pri Maks Berlisgu, trgovec, Že-tale pri Rogatcu. — Vzorci na zahtevanje! 83 10-6 iz poštene hiše in dobrim spričevalom, se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga i6i 3-1 Balon & Kiikovičič Sv. Peter pod Sv. Gorami. najnovejše in najmodernejše dobite •• u. t L a i j y trgovski hiši R. Stermecki, Celje V tji P t «3 ? od 28. marca do 5. aprila iz moje zaloge «V (t. Ca dež, Ljubljana trgovina s klobuki. lö3„&- Odda se dobroidoča Za spomlad priporoča vsakovrstna vrtna in poljska semena najbolje kaljivosti, posebno detelj no, travno in pesno seme, čebulček za saditi itd. ANTON KÖLENC, Celje Narodni dom in Graška cesta. vsako množino, solnate vreče, pšenico, oves, fižol, sploh vse deželne pridelke i . , kupi. ANTON KOLENC, (Celje K-?:-T t vW'ìm. Ä'.j hiša z gostilno, sadonosnik, travniki, njive, gozd, skupaj 30 oralov. Velika najemninska hiša s trgovino, Dvoje majhnih, posestev ne daleč od Celja. — Naslov se izve pri upravništvu ,.Nar. Dnevnika". 147 3-3 MMN -» j; O J*",» 11 «MM* z mešanim blagom in deželnimi pridelki v cekem kraju na Spodnjem Štajerskem, v kojem je velika lesna industrija, radi družbinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji. — Eksistenca je zagotovljena. Natančnejša poročila daje Alojzij Koset», trgovec v Mislinjah. 151 6-6 —W-T_- Lepo posestvo „ I'« v Dobrni, 10 rniuut od kopališča, v prahu prosti legi, zelo primerno za kakega penzijonista, obstoječe z gostilne, prodaje tobaka, žganjarije, fijakarije ter sploh pripravno za vsako obrt, s 30 oralK dobre zemlje (20 oralov lepega gozda), z lepim sadovnjakom in vili podobno hišo (gostilno) se proda vsled rodbinskih razmer z ali brez gospodarskih potrebščin. — Vpraša se pri gosp. F. Marinschek, Celje, Glavni trg. 139?*«-; žiiil, 1 C? T 2N I •a^mmašmmi • 1 ' n n»"' rtMm <~«MKtffM>np —■ s m ' ti Plača se za enkratno objavo ....................60 vin. za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...... ... . . . . 50 „ Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na- daljno vrsto ..............*...... . 10 » Oglase v „Malem oglasniku se plačnje vnaprej (tudi v znamkah)-Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju znamka aÜ dopisnic^ za odgoypr. —:-fIJ UppavniStvo „Narodnega Dnevnika « w Pozor! 50.000 parov čevljev, 4 pari samo 7.50 K. Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarne tež-koče, sem dobil nalog veliko postavko Čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para Čevljev na jermenCke za gospode in 2 para čevljev za dame, nsnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše in najnovejše fazone. Velikost po številkah. Vsi Štirje pari stanejo 7 K 50 V. Pošilja se po poštnem povzetju. S. Urbach, Krakov štev. 126. Zamena dovoljena tudi denar nazaj! 39—1 AfJt — ft<š|i wice moške in ženske plete na stroj — stare tndi "•"pojlplete - 34*6-4 Jožefa Rom, Breg pri Celju it. 13. Ure na obroke za ' ti ar Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame, najfinejše gravirana, i' dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K. Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame. s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapùyaCo, natančno regnlirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dni j idoča rem. ura na zapinjačo. -ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih. -'(na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tola ura za gospode ali dame s 3 pokrovi ia pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naroči tvise vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinka Weiss, Dunaj XIV. Piller^ssse 1/184. Mesečno 2 kroni. Vabilo na 25. redni občni zbor žganjarna, Celje priporoča s voi o > r a» s« F,-»t te-t «lobro izdelane, lesene, razpošilja vsako f množino (samo trgovcem) 100 komadov . za 50 kron franko, postaja Ptuj;ali Rogatec Maks Berlisg, Žetale pri Rogatcu. 82 10-8 Priporočamo našim rodbinam [plinsko cikorijo. Ignac Božič narodni krojač v Mariboru v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št 16 K!Jti fV» (d niM) .«TU v aS • >. se priporoča slavnemu občinstvu v «I» ' •'»' (fn : w «a izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na' razpolago. s» 6i-» j Oeae nizke. = Postrežba točna. % zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca bri- sgifciffés* 'y^-sjÄssrÄÄ. tat* . novca, vinskega zgania s*| .,„ 9 Sni a|j Je bolie ♦ om 40% I » OH5.1*M IRit} ( » i'*1 -"'j ' ■•■'■ -i — ' r* - i Prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah iii i ž^leznmo % poljedelskimi strbji „MERKUR", P. Majdič, Celje. r : 'i ^ ; r ■■'iCt 'i C : V i-i ^ : '-i ^ : * 'V* »V* ^ • • A >\ 'a X'„ ». > Pekarija w Slaščičarna ♦♦ Kavarna Mob Zatožnih Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: pre(|mestje 26 Zunanja naročila točno! 7s 24-4 Cene nizke! Ivan Maraks izdeloyatelj sodavice in pokalic v Zgornji Ložnici, pošta Žalec priporoča svoje izvrstne in solidne izdelke. — Imam vedno v zalogi 70 10 8 ogljenčevo kislino. Slovenski gostilničarji, pozor! Najboljše travniške brane raznovrstne pluge, tudi ta-kozvane „kultivatorje", kakor pluge za globoko oranje ali rigolanje, motike, krampe, lopate , drevesne žage, trsne škarje, leščerbe za vničevanje gosenic in ličink, vsakovrstno poljedelsko orodje in stroje, nadalje trnjevb žico in žične mreže za plotove, traverze, cement in vse stavbinske potrebščine, sesalke ^ ^ in vodovodne cevi, strešne lepenke, nepremočljive vozne plahte in zajamčena umetna gnojila vseb vrst, priporoča po najnižji ceni trgovina z železnino,Merkur', P. Majdič, Celje. Zaloga izvrstnih šivalnih strojev, gramofonov, kakor tudi slovenskih plošč. Opravilna številka A 86/9. 3 A «6f», 3 157 1 s katerim se sklicujejo zapuščinski npniki. K c. kr. okrajnemu sodišču v Šmarji pri Jelšah oddelek 1. naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 4. svečka 1909 umrlih Roka in Jere Šket, posestnikov v Zibiki. pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne 27. marca 1909 dopoldne ob 9. uri, ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica. C. kr. okr sodišče v Šmarji pri Jelšah oddelek I., dne 10. sušca 1909. m i se vrši v torek, 16. t. m. y Peklu pri Poljčanah Posestnikom živine, kateri ta dan priženejo na sejem, ni treba plačati stojnine, povrh pa dobi še vsak za vsako goved pol litra dobrega domačega vina. Pekel, dne 10. marca 1909. 168 X "it- Velika slovenska trgovina! Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah. 12 52—11 =11=11: 351=11: 1JB 113? Zuezna trgouina Rotouška ulico 2 v Celju Čeh. rač. št. 75.221 Svoji k svojim! I — IlMiOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan- __celijski, konceptu!, pismeni, doku* SS5S. mentili, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, žnpnijske nrade, odyetnike, notarje, privatnike Itd. Trgovske knjige V vseli velikostih, z eno nlì dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polusnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna In točna postrežba. Cene nizke. X "L Zvezna tiskarna v Celju Schillerjeva cesta št. 3. Cek.^račun št. 75.222. ISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine —— brez nčinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-£938 čitane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usiti nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenn potrebnim učinhom. ©eeesc-s-c-o-c-saooe Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke. Zuezna knjigoueznica Sdiillerjeua cesta 3 v Celju Sdiillerjeua cesta 3 Svoji k svojimi j&B . . |1)0BN0 urejena ter opremljena z M najnovejšimi pomožnimi stroji, z — modernimi črkami in okraski se _iS priporoča slav. občinstvu, korpo- racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in drnštva. Aktnl fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene. J— "L 43 150—27 «Moderno urejena brlVmca V Šolska ulica nasproti kavarne „Central". Postrežba čista, točna in solidna. — Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. Spoštovanjem 66 10-7 Ivan Bergles, brivec. slittar in piegar V Celju SaVfosKa ulica št«V. 4 prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah. IVAN RAVNIKAR, Celje Telefon št. 17. Graška cesta št. 21. ' t*«»«.^ 6 52—10 Največja in najcenejša izbep v '' in različnih drugih.zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. Invnn f Predno si knpite uro, ' ■ . oglejte si mojo veli- kansko zalogo pravih Švicarskih zla-1 tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih nr, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljno-gledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj I in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmič v Celju, ,Narodni dom1. priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhili in oljnatih barv. firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zaloge kisle In mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblanerske, Kostrivniške slatine, Gleshiibler, Oleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst; štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh 29 vrst ter šampanjca. 50-11 Za postni čas priporočam namočeno, kakor suho polenovko, sardine, morske postrvi v olju itd. Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter se za njih kaljivost jamči. V fM IBS JT S mmmmi jtorodni Krojač V Mariboru, ŠolsH« ulice fteV. k Jakob lfezjak se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje oblek za gospode in dečke, po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega blaga iz domačih in tujih tovarn. Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje. Poštne hran račun št. 54.366. j | Majboljša prilika za sigurno štedenje Je plodonosno nalaganje gotovine leiefon št. 48. h r ========= ppi denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. I ACTUI nnilll" g® registro vana kreditna in stavbena zadruga ■ mM m LP U IVB 00 z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. - Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. - Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ah nepremičnin na menice ali dolžna pisma — Odplačuje se na račun O © O © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt oziroma — polletnih obrokih © © © © © Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 ©3© Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. —12. ure o ©o dopoldne. ©@® pet od sto (5%) C» Edino narodno dannoso prtfa jiižnostajcrsKa Ijatnnorölja Stavbena in umetna kam« noseška obrt g strojnim i" obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kamenov In :>: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnlb ::: kamnov itd. ::i Brušenje, puliranje in struganje kamena g gtroji. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih In nizkih cenah. Naprava zidanih ali betonK ranih rodbinskih grobišd «s (rakev). ::: Brzojavi: .Kamnoseška In- fiSU dustrijska družba Celje" 0IDHS ^Üua Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov g Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč Iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::; tavanje napisov v Iste. ::; Poštno-hran. rac. 6«. 848.428. tt^ — ■ Ustanovno leto 1881. B n®»«»»«!-» promet « « Vplačani delezi K 21.450*-. ivkv jhvii 2,790.060-77. Rez. zaklad ca. K 100.000'—. letu 1908 „SAVIN5KÜ P0S03ILNICH V ŽALCU" »» . .- - iu na O WS g O i a- Tg REGISTR0VANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Hranilne vloge obrestuje po 5% z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po 43/4ü/o od dne do dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižica drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotekarne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic in menic. Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice na razpolago. Posluje vsak dan ; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. Ravnateljstvo : Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan. Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Žigan, veleposestnik. I^Restavpacn^l NARODNI DOM' v Mariboru se priporoča slavnemu občinstvu za blagohoten obisk. Izborna postrežba. Izvrstna vina, kakor: ljutomerska, haložka; dr. Turnerjev muškatelc, mosler, vinaria; bizeljčan, konjičan. Pivo iz budjeviške pivovarne. Izborna kuhinja. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. — Sobe za tujce. ' SSfe i .1it, ! \ i. C TOIFLOV TALANDA CEYLON-ČAJ e za Narodni sklad! _:____- - — VINKO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster,, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-11 Kupujte narodni kolek! 11=11: Mnoštajersba domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odtegujex vlagateljem. Za varnost vlor jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica; Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. ž fc.j i & \jf 11 r "llj .itt^fž iw'i' V. \ + li *i' * VJ i,»* '«i È V^tjs Vv r Dosedaj ao.o je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. <■ ■'■ « * ^ Vip iS g t » ; ■ • ■■*■■ ■ ' Slovenci, 56 52—8 i, poslužujte se ì|iyttA$}0 L | nu SlSIli sSI^EÌH 31=112 ■**>—t- SS S! POSOJILNICA V CELJÜ m rnm.1 Telefon štev. 22. Si' U. y lastni hiši „Narodni dom". Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 jtad 6 milijonov Kroti hranilnih Vlog HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2°/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov Kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 5 V2 ° in 5% obrestovanju. /o Kad 340.000 %m rczcrVn. zabada