-7'vrjn T-5?»
Poštnina plačana v gotovini.
Leto XII., štev. 245
Lpravoištvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 - Teieton št 3122. 3123, 3124. 3125 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen.
bukova ul 3 - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2 - Teieton št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub-liana št 11.842 Praha čisio 78 180 Wien št 105 241
Ljubljana, petek 23. oktobra I93I
i-JUDiL


— pn/oa.
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25 — Din. za inozemstvo 40.— Dm.
Uredništvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Tele! št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo
Lavalova poslanica ameriškemu narodu
Prihod Lavala v Newyork - Francija je miroljubna, zagotoviti pa si mora svojo varnost - V ospredju razgovorov revizija dolgov
Newyork, 22. oktobra, s. Parnik »lile de France« je davi ob 2.40 pristal v karantenski luki newyorškega pristanišča. Francoskega ministrskega predsednika Lavala sta pri prihodu pozdravila državni tajnik Stimson in francoski poslanik Claudel. Ko je Laval na krovu jahte newyorškega mesta zapustil parnik >Ilie de France« ter prvič stopil na ameriška tla, je izdal na ameriški narod naslovljeno naslednjo poslanico:
^Srečen sem. da morem prisrčno pozdraviti ameriški narod. Veliko prijateljstvo med našima narodoma bo še bolj ojačeno. kakor trdno verujem, po mojih razgovorih s predsednikom Hoovrom. Želim vedno tesnejše sodelovanje med Zedinjenimi državami i.n Franci io. ki bo olajšalo rešitev težkoč. pod katerimi trpi sedaj svet. Vlade morajo delati, da pobijejo bedo in da vzpostavijo prosperiteto Posvečati morajo svoje moči konsolidaciji mira. Zaradi izvedbe teh nalog sem zapustil svojo deželo, da se raz-govorim s predsednikom Hoovrom.«
Laval in njegovo spremstvo so takoj odšli k sprejemu v newyorško hišo, kjer jih je v imenu mesta pozdravil župan Walker. ki je francoskemu ministrskemu predsedniku izročil kolajno newyorškega mesta. V svoji zahvali za pozdrav je Laval opozoril na svoja potovanja v London in Berlin ter izjavil, da postavlja svetovna kriza voditelje narodov pred nove dolžnosti. Zedinjene države so me povabile, je Dondarjal, ker se smatra v splošni zmešnjavi Francija za deželo, ki je ostala zdrava po zaslugi dela svojega prebivalstva. To ravnovesje krije Francijo proti obtožbi, da hoče imeti v Evropi hegemonijo. Francija je pacifistična, izjavlja pa. da si mora predvsem zaiamčiti svojo varnost. Narodi in vlade si morajo prizadevali. da varnost ne temelji na formulah, temveč, da je v resnici organizirana. Ako se bodo Francija in Zedinjene države sporazumele, se more pričakovati boljša bodočnost za svet.
New York, 22 oktobra, d. ^Associated Press« poorča iz VVashingtona, da hoče ameriška vlada v razgovorih med Lavalom in Hoovrom načet1? vprašanje zPoij sanja zapletenega svetovnega gospodarskega položaja obenem z morebitno revizijo dolgov in znatnim zmanjšanjem oborože-
vanja, vendar pa brez jamstva Amerike za politično varnost Francije. Ne pričakuje se, da bi prišle v razgovor kakšne obveznosti v obliki francosko>a.neriškega konzultativnega pakta ah pa drugače Zedinjene države ne morejo nič obljubiti glede varnosti Francije ali kake druge evropske države. Ce bi Laval v resnici kaj takega predlagal, bi to vzbudi Io presenečenje. V VVashingtonu prevladuje mnenje, da bo edini predmet razgovorov tvorila sanacija svetovnega gospodarstva. V ofi-cijelnih krogih je prodrlo spoznanje, da mora biti v ospredju razgovorov vprašanje revizije dolgov. Od nekdaj so poudarjale Zedinjene države. da mora veljati v vprašanju mednarodnih dolgov kot merilo plačilna sposobnost. Zato bo Hoover v razgovoru z Lavalom ponovno uporabljal to merilo.
Zedinjene države so nadalje »d nekdaj smatrale ogromne oborožitvene izdatke kot vzrok svetovne depresije Hoover presoja celotno vprašan ie oborožitve z gospodarskega stališča. Ker uporablja Francija velike vsote za oboroževalne namene, bo Hoover skušal prepričat1 Lavala o neposrednem velikem vplivu, ki ga mora imeti po mnenju Amerike tako postopanje na svetovno plačilno bilanco
Vprašanje varnostnega pakta 6 Francijo se mora uvrstiti v povsem drugo kate» gorijo. Nekatere vesti so poročale, da nameravaj?) francoski državniki predlagati, naj se Zedinjene države obvežejo, da bodo Franciji nudile pomoč v primeru vojne ali pa vsaj stopile ? njo v posvetovanj v primeru voine nevarnosti. Na ameriški strani nimajo nobenega namena, da bi se spuščali v razpravo o takem predlogu.
Zedinjene države so sklenile '-onzulta-trivne pogodbe o Daljnem vzhodu, kjer imajo svoie posebne interese, odnosa je z Evropo pa so uvrstile v dru<?o vrsto ir. nameravajo ostati pTi tem tudi v bodoče.
New York, 22 oktobra, g. Po sprejemu v mestni hiši je ministrski predsednik Laval. ki mu je množica priredila navdušene ovaciie, posetil s svojim soremstvom ob 17. po srednjeevropskem času v hotelu »Pensy!-van ia« državnega ta mika St;msona in druge zastopnike ameriške vlade.
KANDIDATURE V SLOVENIJI
Do sinoči so bile vložene in potrjene sreske kandidature že tudi v vefi-ni srezov dravske banovine - Bilanca dosedanje volilne borbe
Grantii odpotuje nocoj v Berlin
Pri zeleni mizi problemi o razorožitvi, vojnih dolgovih in reparacijah, za kulisami vprašanje o reviziji mirovnih poeodb
Rim, 22. oktobra r. Zunanji minister j na univerzi za tujce v Peruggiji: »Treba bi __	...	_ t-, bilo, da sedemo okrog zelene mize, da pre-
tehtamo in popravimo napake, ki smo jih zagrešili v pogodbah zadnjih let.«
Fašistični komplimenti
»Giornale d' Italia« se v svojem komentarju o pomenu Grandijevega potovanja v Berlin Klanja Nemčiji, pa pravi, da Italija ve, da je Nemčija bistveni element sedanjega pacifističnega političnega sistema in gospodarske sestave Evrope. Baš zaradi tega hoče Italija, da bi bila Nemčija obnovljena. močna in aktivna v svoji politiki. Treba je z zadovoljstvom ugotoviti, pravi list. da se je Nemčija notranje-po-litično in gospodarsko konsolidirala in da je prav v skladu s fašističnimi metodami znala v prvi vrsti z lastnimi sredstvi premagati poslednjo gospodarsko krizo. List izraža ob koncu svoje priznanje patriotizmu nemških mas in politični umetnosti kancelarja Briininga s katerima je Nemčija dosegla svoj najbližji gospodarsko politični cilj. zavedajoč se svoje mednarodne odgovornosti.
Dino Grandi odpotuje jutri zvečer v Berlin. Fašistični tisk pripisuje njegovemu potovanju v Nemčijo izredno politično važnost in to posebno v zvezi z zadnjimi mednarodnimi političnimi poseti in direktnimi razgovori med državniki evropskih in ameriških velesil. Lstočasno posvečajo listi zopet veliko pozornost Grandijevemu predlogu na zasedanju Društva narodov v ženevi o oborožitvenem premirju, ter na-glašajo, da postaja to vprašanje z ozirom na vedno večjo gospodarsko, finančno in politično krizo v Evropi in v ostalih delih sveta vedno bolj aktualno. Listi ugotavljajo. da pomeni Grandijeva pot v Berlin v prvi vrsti nov direkten stik med Italijo in Nemčijo v smislu fašističnega zunanjepolitičnega programa in v skladu z metodami italijanske diplomacije. Res, da so na programu razgovori o razorožitvi, o vojnih dolgovih in reparacijah toda ti direktni stiki v okviru fašistične ekspanzivne politike namigavajo na besede, ki jih je dejal generalni tajnik fašistične stranke Giuriati v svojem predavanju »Kaj je mir«
Kitajski odpor proti japonskim zahtevani
Težavno nosr^ovanie Društva narodov - Jaoonska pošilja v Mandžurijo velike količine orožia
ženeva, 22. okt. s. Svat Društva narodov se nahaia pred zelo kritičnem položajem. čeprav so Japonci spreieli zadnje predloge za rešitev mandžurskesra spora, vendarle zahtevajo izrecno priznanje svojih pravic od strani Kitaiske glede južno-mandžurske železnice kot pogoj za umak-nitev svoiib čet. Sedai iziavliaio Kitajci, da ne morejo spreieti predlogov DN. ker ne določajo brezpogoine umaknitve Japoncev.
Tokio. 22. oktobra, n. Tukaišnii oolitič-ni krogi ugotavliaio da ie kitaisko-japonska n-anetost nonustnla .Tanonci se utrra* jo le še povra*f-ij znanega mandžur^Vpoa nacionalista marša'* rvm«cilianga v Mukden. Japonci so odnremili vse niegove stvari v 47rt	\7 Muikd^na v Tient-
c;ng in jih vrnili maršalu. Zahtevali po od nje<*a. nai se nikar več ne vrne na7aj. vse ni kaže. da maršal ne bo ugodil ni;ho-vi zahtevi, marveč «w> Ho vrnil v Mukden, Črnn Tor,<viri zanustilo.
Tokio. 22. okt. d. Japonski odgovor na ooozorilo velesil glede dolžnosti izvrševanja KelTosrp-oveea pakta, ki je bil snoči odposlan. obstoia iz treh delov. V prvem zagotavlja sip^atamim državam Kellogeove-ga pakta, da se Janonska ne čuti dolžno daiati računa o svoiih obveznostih, ter tieotavlia. da so bile nlene akciie zs^olj obminhnl nkreni hroz namena Izzvati voj-pn V dnip-om /loln nonrtafin ■fannncsVa trla.
da da io TV^TVOiona TVVroioH	z nripr^
VO*"»»n HtsMrn nlnrln v trotloT« riolu r>a CiTvvrarla. da iw>tHo«nn«3lra adtarlla na
nikov, temveč jo izvajajo organizacije, ki se poslužujeio samopomoči.
Nanklng, 22. okt. d. V odgovoru na note signatarnih držav Kelloggovega pakta ponavlja zunanje ministrstvo svoje obtožbe proti Japonski, češ. da je kršila mednarodno pravo in mednarodne pogodbe ter napadla Mukden in druga mesta brez povoda. Pri tem poudaria. da neomajno zaupa brez vsakega pridržka v Društvo narodov. Vlada izraža svojo neomajno voljo, da hoče vztrajati pri prizadevanjih za mirno rešitev vseh vprašanj, ter poudarja, da bo v vsakem pogledu podnirala DruStvo narodov za omogočenje stalnega sistema, ki bi v bodoče zagotovil učinkoirito zasledovanje te poetike na Daljnem vzhodu.
Nanking. 22. okt. d. Kitajska vlada je z ogorčeniem odklonila pogoie Japonske za izpraznitev Mandžiiriie. Kitajska vlada se noče z Japonsko pogajati prej, dokler ne bodo umaknjene iz Mandžurije japonske čete.
Tokio. 22. okt. s. Vojno ministrstvo je sklenilo poslati nadalinjo večjo količino strojnih in avtomatskih pušk v Mandžurijo, da se ojači obrambna sila, ne da bi se pomnožile čete.
Italijansko-franorvcto trgovinska podajanja
Pariz. 22. oktobr* a A V Pariz so pri-sneli 3 visoki uradniki italiianskesa ministrstva za kmeti f«tvn Oi>e ga nroifml--	^^	-	rvvp-a^nla o snoramrnn med Fran-
K-tankem, v katero aoada tudi oviraMe Iz- Cijo in Italijo za kont.ineentiranje Izvoza menjave blaga, nI spontano delo posamez- živil ln vina med obema državama.
Ljubljana, 22. oktobra. AA. Včeraj in danes so bile potrjene prve sreske kandidature v dravski banovini. Sreska so dišča so potrdila doslej naslednje sreske kandidate in njihove namestnike:
za mesto Ljubljano: dr. Albert Kramer, minister za zgradbe; name-stnik Ivan Tavčar, tajnik Delavske zbornice;
za kranjski srez: Janko Barle, župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani; namest nik Ivan Lončar, posestnik in župan v Tržiču;
za kočevski srez: Ivan Pucelj, minister; namestnik dr. Hans Arko. odvetnik v Kočevju;
za logaški srez: dr. Stane Rape. tajnik Zveze kulturnih društev v Ljubljani; namestnik Ivan Remžgar, gostilničar in posestnik v Žirovnici;
za srez Ljubljana-okolica: Albin Ko man, posestnik v Vižmarjih; namestnik Ivo Sancin, načelnik v d oko ju v Ljubljani;
za radovljiški srez: Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani; namestnik Josip Ambrožič, trgovec in posestnik v Ljubnem:
za radovljiški srez: Ivan Ažman, žu pan v Lescah; namestnik Franc Kralj, tovarniški delavec v Koroški Beli;
za kamniški srez: dr. Valentin Rožič, upokojeni profesor in posestnik v Ljub ljani; namestnik Alojzij Burica, posestnik in bivši župan v Dragomljah.
za kamniški srez: Anton Cerar, posestnik in gostilničar v Kamniku; namestnik Ignacij Tome, trgovec v Mo ravčah;
za litijski srez: geom. Milan Mrovlje,
novinar v Ljubljani; namestnik Gvidon Birolla, Lndustrijec v Zagorju;
za litijski srez: Alojzij Turk, trgovec v Višnji gori; namestnik Rudolf Hribar, lesni trgovec v Izlakah;
za metliški srez: Danijel M akar, posestnik in gost. v Metliki; namestnik Janez Smuk, župan in posestnik v Mlakah:
za celjski srez: Ivan Prekoršek,
upravnik bolnice v Celju; namestnik Franc Goričan. posestnik in UDokoieni kmetijski inšpektor;
za brežiški srez: inž. Ernest Krulej, župan v Sevnici; namestnik dr. Franjo Benedičič, rudniški zdravnik v Senovem;
za brežiški srez: Ivan Urek, župan in bivši narodni poslanec v Globokem; namestnik Franc Pintarič v Rigoncih;
za laški srez: Alojzij Pavlič, profesor verouka v Celju: namestnik Alojzij Jagrič, strojevodia. Zidani most;
za srez Gornji Grad: Rasto Pusto-slemfek, novinar v Ljubljani; namestnik Franc Kolenc, veleposestnik in trgovec v Ljubnem:
za srez Gornji Grad: Matija Goričar, župan in posestnik v Mozirju; namestnik Anton Sem, posestnik v Ljubnem;
za srez Šmarje pri Jelšah: Vekoslav Snlndler, novinar v Mariboru: namestnik Anton Malgaj, virnčar v Zibiki;
za srez Šmarje pri Jelšah: Josip Dro-fenik, posestnik v Št. Jurju ob južni železnici; namestnik Jurij Lesjak, župan v Slivnici pri Celju:
številne kandidature v Srbiji
Beograd, 22. oktobra, r. Svobodna izbi» Tia kandidatov, ki jo proži novi vollilni zakon, }e prišla tudi v srbskih pokrajinah do polnega izraza. Skoro v vseh srezih je postavljenih po več kandidatur, tako da bodo imeli volftoi priliko, izbirati popolnoma svobodno, kemu hočejo poveriti zastopstvo v Narodni skupščini. V mnogih srezii.h so bile vložene celo po tri in štiri kandlidature, tako na primer v 6trumiškem srezu 4, v podgorskem srezu 3, v prilep-skem 2, v bitoliskem 2, v kooanskem 3, v pristinskem 4 itd.
Kandidature v primorski banovini
Split. 22. oktobra r. Danes so bile v primorski banovini vložene zadnje kandidature, tako da je z današnjim dnem vlaganje kandidatnih list zaključeno. V 20 srezih je bilo prijavljenih 34 kandidatur. Kandidati so med drugimi:
srez Split: 1.) dr Grga Andjelinovič, poslanik na Dunaju, namestnik dr. Tvo Maostrovič, odvetnik v Splitu: 2) don Peter Djtrlič. član VZS. namestnik Lovro Kandija. član banskega sveta iz Trogira;
srez šibenik: 1) dr Marko Kožni, odvetnik v Sibenikn, namestnik Drago Knlu&lč. zdravnik v šibeniku; 2) Manfred Makaie. novinar v Splitu, namestnik Kajčič Marko, seljak.
srez Benkovac: Sergije Urukalo, žnpnik v Splitu; namestnik dr. Vuk Vujasinovič zdravnik v Kistanju.
srez Hvar: JuraJ Dubokovič. načelnik v Jelši in predsednik Zbornice za TOI v Splitu
srez Knln; dr Ntkola SubotM. blvftt minister in odvetnik v šibeniku namestnik dr. Tade Novakovlč, odvetnik v Knlnu;
srez Konjic-Prozor: profesor Šalih Ba-Ijič, član VZS.
fcrez Metkovič: Fra Ante Gnječ, župnik, namestnik Jeremas Miho, župan v Metko-viču.
srez Mostar: Nikola Prek a, minister brez portfelja.
Nemški kandidati
Beograd, 22. oktobra r. Nosilec državne liste za skupščinske volitve dne 8. novembra g. Peter živkovič, je odobril naslednje kandidature zastopnikov nemške narodne manjšine v Jugoslaviji, ki so bile danes od pristojnih sodišč potrjene:
srez Bačka Palanka: dT. Hans Moser, odvetnik v Zemunu, namestnik Jakob Schuy, zasebni uradnik v Bački Palanki;
srez Kula: dr. Štefan Kraft, pred seda k centralne posojilnice v Novem Sadu, namestnik Daniel Bladt, posestnik v Starem Vrbasu;
srez Odžaci; dr. Georg Grassl, sekcij ski načelnik v p. v Zemunu, namestnik Jakob Kramer, zasebni uradnik v Veprovcu;
srez Veliki Bečkerek: Johann Annau, trgovec In posestnik v Velikem Bečkareku, namestnik Johan Schagh, notar v p. v Ba-natskem Despotovcu;
srez Vršac: dr. Nikola Singer, odvetnik v Vršcu, namestnik dr. Martin Fiessler, zdravnik v Mariolani;
srez Jaša Tomic: dr. W.ilhelm Neuner, odvetnik v Velikem Bečkereku, namestnik Mihael Mayeor, posestnik v Senovem.
Nemški kandidati že pridno prirejajo volilne shode in sestanke in pozivajo Nemce, naj se .polnoštevilno udeleže novembrskih volitev, da s tem dokažejo ne samo svojo narodno zavednost, marveč tudi loku mentirajo svojo državljansko zavednost in voljo, da se delo za napredek in razvoj Jugoslavije nadaljuje v dosedanji smeri, ki je obrodila že mnogo lepih uspehov ua vseh poljih
Volja volilcev
Beograd, 22. oktobra, r. V svojem volilnem pregledu izvaja današnje »Vreme« med drugim:
Z novim volilnim zakonom so vclilci rešeni diktature strankarskih vodstev tak j glede kandidatnih list kakor rudi glede kandidatov samih. Poprej so -stranke kar 6ame vsilile narodu svoje kandidate m narod jih je moral voliti, ne da oi 'mel pri tem kako besedo soodločevanja. Sedaj pa prihajajo do besede posamezni s rezi in volilci, ki lahko kandidiralo na en* državni listi tudi po več kandidatov. S tem je omogočeno boljše zastopstvo lokalnih interesov. pa 'udi boljša izbira Tiec kandidati. Omejene so samo stranke t strans karstvo, volilci pa imajo po novem volilnem zakonu neprimerno vefje pravice in večje svoboščine, kakor So jih imeli kdaj poprej. Zato bi bilo nesmiselno, če bi se našli ljudje, ki bi zaradi nekih obzirov do starih strank ali oseb žrtvovali svojo osnovno državljansko pravico, da soodločajo v državnih poslih. Nfcomur ne sme in ne more biti vseeno, kako bo zastopan njegov srez, aLi ga bo zastopal ta sli c»i poslanec
Novi volilni zakon oprošoa Narodno skupščino velikega števila malih «=trančic in skupin. S tem je onemogočen dosedanji nesmisel, da je česlokrat mala stranči-ca s komaj par poslanci odločala o najvažnejših državnih in vsenarodnih vprašanjih in pri tem izsiljevala državo in narod. Sedanji režim je režim nacionalne ob-nove, za katerega so merodaini samo najvišji interesi narodne in državne za-edniče. Ta režim zahteva, da se brezpogojno podrede osebni interesi interesom narodne in državne celote. Dosedaj doseženi hi dokazujejo, da je režim na pravi poti in koristen za ves narod in državo.
Pri tem delu so ostali ob stranii samo eni, ki še vedno silijo v ospredje samo svoje osebe. To so tako zvani »nezado-voljneži«, ki bi redi sedaj z nekakimi načeli maskiraln svojo nesposobnost. Ogromna večina našega naroda pa je pravilni razumela ^ažnost sedanje dobe in je zato obrnila hrbet cem ljudem Po svoji lastni krivdi bodo prepuščeni pozabi jen j j n čas bo šel neminovno preko njih.
Dr. Buresch o finančnem položaju Avstrije
Položaj Avstrije je težak, ni pa brezupen - Štednja je zopet vzpostavila avstrijski kredit
Dunaj, 22. oktobra AA. Korbi-ro poroča: Danes je zvezni kancelar dr. Buresch dal v parlamentu izjavo, da ima vlada nalogo •pridobiti si zaupanje tako doma kakor v inozemstvu. Prvi pogoj zato je dosega ravnovesja proračuna; že dosedaj pa je inozemstvo radi politike štedaje izgubilo nezaupanje do Avstrije, kar se vidi iz dejstva, da so bili podaljšani krediti v znesku 190 milijonov šilingov. Glede predpisov o deviznem prometu je Buresch opozoril na konferenco emisijskih bank ,ki je sklicana za prihodnji teden Dejal je, da bo Avstrija ob tej priliki predlagala ureditev mednarodnih obračunov. Vlada dela navzlic oviram pri trgovskem prometu na to, da si zgradi čim boljše trgovske odnošaje. Tako je vlada z Italijo sklenila dopolnilne
odredbe k trgovski pogodbi, ki bodo vsekakor v najkrajšem času stopile v veljavo. Dalje vodi vlada pogajanja z Madžarsko, Rumunijo in Poljsko o izoonolnitvi pogodb. Istotako vodi vlada pogajanja z Rusijo, da sklene ž njo trgovsko pogodbo. Kar se tiče Kreditanstalta, je opozarjal dr Buresch na napore vlade, da zmanjša garantna bremena in da se ta bremena razdelijo na odgovarjajoče število let. Industrijski koncem Kreditanstalta je sposoben za življenje. Avstrija ne sme pozabiti, da se nahaja v težkem položaju, ne sme pa se ustrašiti pred prekomernimi produkcijskimi sredstvi in produkcijskimi silami zaradi katerih je nastala svetovna kriza, ker to še ne dokazuje, da so jzgledi za bodočnost nezadovoljivi.
Nemčija v fašistični luči
Rimski list o položaju v Nemčiji - Avtoritativna načela Briiningovega režima - Maršal Hindenburg - nemški
liktator
Rim, 22. oktobra, v. >Tevere« objavlja daljši članek o političnem položaju v Nemčiji ter ga konkretizira v naslednjih izvajanjih :
Ni potrebno, da je človek zagrizen proti demokrat, da se uveri, da je vladanje s pomočjo 51. 48. weimarske ustave samo še navidezni rešitev sedanjega nemškega režima, ki je že davno obsojen na smrt. Demokratska republika je sedaj samo še za spomin socijalistom, ki so bili njena zaslomba ter sedaj branijo samo še prazne formalnosti. V ostalem se temu ne čudimo, ker smo že trdili, da ni mogoče v Nemčiji vladati drugače kakor z avtoritativnim režimom ter da je za Nemčijo demokracija še veliko prezgodnja. Nesmiselno bi biio trditi, da funkcijo-nira nemški državni zbor kot parlament, ker je bil že od nekdaj navajen le ukazov.
Zadnji dogodki v Nemčiji nudijo možnost, da to potrdimo tudi z dejstvi. Briining je zmagal, toda proti komu in s kom? V borbi.
ki jo je vodil, so bili potolčeni zavezniki tako, da je bila zma?a prav za prav proti Brfl-ningu. Briiningov kabinet kot rezultat zadnje rekonstrukcije ni več ministrstvo, marveč predstavlja čisto izvršni diktatorski organ. Sedaj ostaie samo še vprašanje, ali je Briining kot diktator na znotraj tudi diktator na zunaj. Vprašanje je še tudi, ali je general Groner samo minister za narodno obrambo ali pa obenem tudi notranji minister in ali je predsednik maršal Hindenburg, ki je Lnspiriral politiko takozvanih sekretnih zakonov, pravi diktator. Razmer® v Nemčiji so danes take. da se ne ve, kdo ima prav za prav oblast v rokah, Briining, Groner ali Hindenburg. Nacionalistični po-kret. ki je dosegel ogromn? rezultate, š« vedno rase. Kar je bilo pred enim letom še izraz ultranacijonalističhe mentalitete, so danes smatra v Nemčiji že za skrajno zmernost in kot zaščita ustavnega reda.
Odobren kredit za dovršitev umobolnice v Novem Celju
Beograd, 22. oktobra, p. Minister za zgradbe ie izdal rešenje, s katerim se odobrava elaborat za drugo etapo del na zavod za umobolne v Novem Celju, v revidiranem proračunskem znesku 1,631.180 Din s tem, da tehnični oddelek banske nora ve v Liubliani razpiše o*er-talno licitacijo v skrajšanem roku 20 dni.
Zgradba carinarnice v Mariboru
Beograd. 22. oktobra, v. Danes je imel upravni svet Državne hipotekarne banke selo. na kateri ie med drugim na čel« odobril nosonlo v znesku 12.000.000 Din ra zgradbo carinarnice v Mariboru.
Balkanski oakt o arbitraži
Carigrad, 22. oktobra p. Politična komisija balkanske konference je dosegla sporazum glede pakta o arbitraži. Vsa ostala vprašanja so bila odložena do prihodnje konference.
Naše novo posojilo
Z veseljem in zadoščenjem je sprejela vsa jugoslovenska javnost včerajšnjo vest o velikem posojilu, ki ga je naša država dobila v Franciji. To zadovoljstvo je umijivo in uiemeljeno. Kes so bila nekatera naša prejšnja posojila po svojem znesku večja od sedanjega, nobeno pa ga ni doseglo po svoii gospodarski in politični važnosti.
Znano je, da je bila Jugoslavija med vsemi državami, ki pridejo pri tem v poštev po Hoovrovem reparacijskem moratoriju najhuje prizadeta. Utrpela je znesek, ki znaša skoro eno desetino našega državnega proračuna. K temu so prišli še po svetovni gospodarski krizi povzročeni bančni Dolomi v Avstriji, Nemčiji in drugih državah ter naposled še finančna katastrofa v Angliji. Posredno je na tem trpela tudi Jugoslavija, ker so povsod sami nujno rabili denar in zato poskušali z vsemi sredstvi dobiti domov ves denar, kar so ga imeli naloženega v inozemstvu.
Tako se je zgodilo, da je ravno v dobi. ko gospodarski promet vsako leto potrebuje največ denarja, začelo našim denarnim zavodom primanjkovati razpoložljive gotovine. Samo na sebi bi to ne bilo nič hudega, ker se to tudi v normalnih razmerah često dogaja. Zlorabili pa so ta položaj nasprotniki mirne ureditve in okrepitve naše države in začeli sejati nezaupanje med nepoučene ljudi. Prišlo je do navala na naše denarne zavode. Dokaz velike razsodnost; našega prebivalstva ie. da se je to vznemirjenje kmalu poleglo, čim .ie bilo pojasnjeno pravo stanje. Precejšen del v prvem razburjenju dvignjenih vlog se ie sedaj vrnil že zopet v hranilnice in banke.
Z novim posojilom bo odstranjeno sedaj tudi zadnje nezaupanje. Posojila, ki znaša preko 600 milijonov dinarjev, država namreč ne bo porabila za svoje tekoče potrebe, temveč ga bo naložila v Narodni banki. Tej bo na ta način omogočeno, da okrepi naš dinar, ki soa-da že danes med najboljši denar v Ev-roDi, ob enem pa. da začasno Dodpre naše gospodarstvo z novimi krediti, ki
Tragična smrt Srečka Robiča
nam oudo omogoča;, da prebrodimo sedanjo krizo.
Da državi posojila ni treba porabiti za svoje dnevne izdatke, se imamo zahvaliti " le energični štednji, ki jo je uvedla sedanja vlada. Znamo je znižala državne izdatke, ob enem pa povečala nekatere državne dohodke. Budno je pri tem pazila, da je tudi zasebni denarni trg obvarovala prevelikih pretresljajev in da je očuvaia vrednost dinarja. Res so bili nekateri teh ukrepov za mnoge boleči, toda njihovi ugodni sadovi se že kažejo in se bodo kmalu pokazali še bolj blagodejno. Naš državni proračun je zopet uravnovešen, dejstvo, s katerim se danes lahko ponaša le malo držav na svetu. Naš dinar je ostal neomajen v dobi, ko so kolebale skoro vse druge valute.
Vse to je v inozemstvu ojačilo zaupanje v našo državo in naše gospodarstvo. Najlepši dokaz tega okrepljenega zaupanja je ravno dejstvo, da strm dobili veliko inozemsko posojilo v času. ko se zanj brez uspeha potegujejo druge. večje in morda tudi bolj bogate države in ko so razmere na mednarodnem denarnem trgu take, da so ustavljene skoro vse kreditne operacije. Kljub tem oviram pa smo mi dobili posojilo in to še po izredno ugodnih pogojih.
V tem je velik politični pomen našega posojila, pomen v zunanji in notranji politiki. V svetu bo ta lepi uspeh še bolj povzdignil naš ugled, doma pa nas je navdal z novim zadoščenjem in ponosom ter s še močnejšim zaupanjem v sebe in gospodarsko moč svoje države. Še s krepkejšo voljo in še z večjim veseljem se bomo oprijeli složnega dela, da se čim prej in čim bolj izmotamo iz sedanjih gospodarskih neprilik Z ogromno udeležbo pri volitvah dne 8. novembra bomo dali izvoljenim poslancem moralno oporo, da bodo obvladali težke naloge, ki jih čakajo, vladi pa, da bo še z večjim uspehom lahko nadaljevala delo za popolno ureditev našega gospodarskega in vsega javnega življenja.
Maribor, 22. oktobra.
Danes popoldne, okroa 17.45, je v sobi preskega poglavarja za srez Maribor desnj breg od kapi zadet, nenadoma umrl sreski kandidat za skupščinske volitve in veleposestnik ter gostilničar v Limbušu, gosp Srečko Roliif. Pravkar je bil vložil svojo kandidatno listo pri sreskem sodišču, ki jo ie tudi takoi potrdilo. Od tam je odšel gosp. Robič k sreskemu poglavarju in je baš razpravljal z njim o svoji kandidaturi, ko mu je postalo nenadoma slabo in se je kmalu nato mrtev zgrudil na tla. Poklicani zdravnik mu ni mogel nuditi nobene pomoči, marveč je moral ugotoviti samo še smrt. Truplo pO nato prepeljali v mrtvašnico starega mestnega pokopališča, kjer ostane do prevoza v Limbuš.
Pokojnik je bil sin znanega štajerskega slovenskega poslanca v bivšem avstrijskem parlamentu ter brat znanega mariborskega kirurga in primarija dr. Ilugona Robiča ter profesorja Frana Robiča. Bil je vedno zaveden Slovenec in Jugoslovan ter naprednega mišljenja, posebno je bil znan v gospodarskih krogih, ki so si ga tudi izbrali za kandidata za sedanje volitve v Narodno skupščino. Vest o tragični smrti uglednega moža se je bliskovito razširila po vsem mestu tn je vzbudila povsod globoko sočustvovanje. Pokojnik zapušča ženo in štiri nedorasle otroke, od katerih sta dva prav sedaj nevarno bolna.
Po volilnem zakonu je v smislu čl. 28. mogoče postaviti novo kandidaturo, dasiravno je bila ta kandidatura že potrjena.
Župnik g. Janko Barle med svojimi volilci v Kranju
Kranj, 21. oktobra
Sreski kandidat župnik g. Janko Barle je nastopil nocoj že v drugič pred volilci i i Kranja in okolice. Prvič smo ga slišali v ponedeljek na sestanku, katerega so se udeležili župani in ugledni možje iz kranjskega sreza. Kakor prvič, tako je bil tudi nocoj prisrčno sprejet od svojih rojakov-vo-Iil< ev.
Gledališka dvorana v Narodnem domu Je bila prenapolnjena. Bilo je navzočih 500 volilnih upravičencev, ki so z zanimanjem sledili govornikom.
Zupan g. Čiri' Pire je otvoril zborovanje, pozdravil je posebno kandidata za kranjski srez, našega roi-ika iz bližnje okolice, narodnega in vzornega duhovnika župnika g. Janka Barleta in njegovega namestnika tržiškega župana g. Ivana Lončirji. __ Po kratkem govoru je podelil besedo g. župniku Barletu.
Sreski kandidat g. župnik Barle je bil takoj ob svoiem nastopu toolo in navdušeno pozdravljen. 2e s prvimi stavki se je utrl pot v srca vseh navzočih in čim dalje je govoril, tem tesneje je privezal poslušalce na sebe. Ljudje so spoznali v njem svečenika, propove^.nika ljubezni in miru, ki že samo s tem razoroži in pridobi vsakega. Vedno izneva je niegova iskrer.a izvajanja prekinjalo splošno odobravanje. Pojasnil je naiorej. kako in zakaj se je po dolgem razmišljanju odloči!, da sprejme kandidaturo, in poudaril, kako vidi -eši-tev iz sedanjih težkoč le v »ložnem. res bratske ljubezni prepojenem, skupnem delu vseh dobrih in poštenih državljanov Strankarski prepiri so nam bili zelo škodljivi nekdaj, danes pa bi nam mogli biti naravnost pogubni. Zaključil je z željo, da bi postal 8 november velika manifestacija bratske ljubezni ter ljubezni do Jugoslavije in kralja
Ko se je poleglo viharna odobravanje sta govorila še g. župan Ivan Lončar iz Tr žiča ter g. Ado'f R'hnikar. Man glavnega akcijskega volilnega odbora iz Ljubljane nakar je g Pire zaključiti shod. ki je bil Iona manifestacija za ge«'o. r»od katerim se vrše sedanje volitve: sloga, ljubezen ki delol
Balkanska konferenca
Carigrad, 22. oktobra. AA. Na dana seji balkanske konference so razpravljal, ^ vprašanjih, ki so v zvezi z balkanskim paktom m političnim zbližan jem med balkanskimi narodi. Svet konference je sklenil izvoliti poseben odbor z nalogo, da prouči tevizijo odredb balkanskega pakta, pri čemer naj vodi račune o vseh spremembah, ki jih je predlagala konferenca in ki se nanašajo na manjšine. Nato je svet konference sprejel resolucijo, ki jo bo predložil konferenci radi sprejetja splošnega arbitražnega pakta. Na kraju je svet izrazil željo, da se zainteresirane nacronalne grupe sporazumejo direktno o vseh vpraSanjih. ki ovirajo sklenitev balkanskega pakta. Svet je na seji sprejel tudi resolucijo, naj se ministri za zun3«je zadeve vseh balkanskih držav sestanejo vsakoletno v mestih, kjer se bodo v bodoče vršile balkanske konference
Polom indijske konference
London, 22 okt. n. Iz Alahrbada poročajo, da je tam sekcija vseindij^ega kongresa zahtevala pri centrali dovoljenje, da na novo prične propagando za državljansko nepokorščino. Predsednik kongresa Pandit Negru je to takoj sporočil Gandhi-ju v London, ki mu je odgovoril• Napravite, kakor veste, tu ni več nikake nadel Ta Gandhijev odgovor razlagajo listi, da pomeni j>olom druge londonske indijske konference.
Učiteliska imenovanja
Beograd, 22. okt. p. Z odlokom prosvetnega ministra so postavljeni dosedanji kon-trnktualni učitelji f-ice) za redne učitelje v 7. odnosm 6. skupini in sicr-: Fran Jur-jevič v Cerkliah Viktor Volk na Rakeku, f'arija Je-ha v Beltincih. Angela Čenderm v Zg. šiški. Aloizij Vodopivec v Dolskem. Frančiška Pa^on v Gornji Lendavi. Jovan Josipovič v Domašincih. Marija Perin v Koprivniku. Pavla Hočevar v Liubljami, Bogomil Medveš*ek ** Krškem, Matilda Gostiš v Osiln.ici, Srečko Po'i*ak v Rančah. Anton Ridinia v Krašnii. Emilija Turko v Gederovcih. Valburga Marušič v Andri-■ancih. Alojzij Tomšič v Murski Soboti, Rudolf Emu na Rakeku. Rudolf Humar y Logatcu, Josip Bercelj in RozaFia Bercelj-Tomažič v Svečmi Anton i ia MaVarolič-Kancler v Srednji Bistrici, Julija Majer v (Čatežu Aleksander Sfilteoj v Št. Jurju ob Taboru Tvan Vovk na Studencu pri Igu, Marija Čotar v Kamniku Franc Menmolja v Ljubi'" ani, Fran Ven t urin i v Liubljani in Matej Mikuš v Šmarju pri Jelšah.
Italijanski nacijonalisti pred sodiščem
Rim, 22. okt. d. Pred fašističnim posebnim sodiščem za zaščito države sta se včeraj vršila dva nova procesa proti skupini antifašističnih nacijonal is tov, ki so po trditvah obtožnice pripadali tajni organizaciji »Alleamza Nazionale«, in proti nekemu mornarju, ki so ga obdolžili anarhizma. V prvem procesu so bili advokat Murgi. uradnik Alberbini in tiskar Nacci iz Ancone obtoženi, da so lani širili prepovedane letake, v katerih so pozivali ljuastvo k državljanski vojni in uporu proti državnim oblastem. Državni tožilec je predlagal po pet let kazni za vsakega obtoženca. Popoldne so govorili braniteljii in sodišče je obsodilo advokata Murgija na 2 leti in 6 mesecev ječe, na leto dni posebnega policijskega nadzorstva, ostala dva pa je oprostilo.
V drugem procesu je bil mornariški kurjač Mori iz Genove oproščen, ker mu ttls'j mogli dokazati nikakršne krivde.
Potres v južnem Tridentu
Rim, 22. oktobra AA. List »Gazetta del Popolo« poroča iz Trsta, da so čutili v dolini Lagarina v beneških Alpah precej močan potres. Po nekoliko minutah so se sunki ponovili, bili pa so mnogo slabši. O močnem potresu poročajo tudi iz Foce, kjer je prebivalstvo zapustilo domove.
Bolgarska vohunska afera
Sofija, 22. oktobra AA. List »Svobodna reč« poroča, da se je začela preiskava proti nekdanjemu komandantu čustendil-ske garnizije polkovniku Zahovu, ki je vodil tajno preiskavo v znani špionažni" aferi. Preiskava proti n;Vmu se je začela na osnovi obtožbe zaradi zlorabe oblasti, ko je vodil preiskavo proti poročniku Krumu Aleksijevu v zaporu. Ves material preiskave se nahaja pri sofijskem vojnem sodišču, kjer se s to zadevo bavi vojaški tožilec kapetan Mancev.
Sklicanje madžarskega parlamenta
Budimpešta, 22 oktobra g. Poslanska zbornica je sklicana za sredo 4. novembra. Na prvi seji bodo razpravljali samo o nadaljnjih poslih zbornice. Zdi se, da bo zbornica že na tej seji dobila več predlogov vlade.
Težave francof/te tekstilne industrije
Berlin, 22. okt. g. Zaradi preobrata na gospodarskem polju je zašla francoska tekstilna industrija v okolici Lillea v katastrofalen položaj. Angleške tovarne ponuja!« svoje tekstilne izdelke po cenah, ki so za 20 odstotkov nižje od francoskih. Zato bodo najbrž v najbližji bodočnost' npkateri veliki severno-francoski tekstilni industrijci ustavili svoje obrate.
Zakon med bratom in sestro
Veliki Bečkerek, 22. okt. p. Tukaj-nje sodišče je danes izreklo sodbo v zelo zamotanem procesu proti Aleksandru Kope-lu io njegovi sestri Juliji. Obtožena sta bila namreč zaradi krvoskrunstva. Več let sta živela v zakonu ter sta imela tudi več otrok. Nenadoma pa se je pojavila njegova mati in izpovedala, da sta brat in sestra. Mati je namreč svoječasno živela tako. da ima po -sej Vojvodini 16 nezakonskih otrok, ki se med seboj sploh ne poznajo. Tako tudi Julija in Aleksander, ki sta vsak od drugega očeta, nista vedela, da sta si v tako tesnem sorodstvu in sta se poročila. Mati je naposled prijavila vso stvar oblastem. Obsojena sta bila vsak na tri mesece zapora, tO pa zato, ker tudi potem. ko sta že vedela, da sta brat in sestra. nista hotela iti narazen. Zakon je bil obenem razveljavljen.
Eksplozija plina v zagrebški slaščičarni
Zagreb, 22. okt n. V slaščičarni Čimek v Mesnički ulici št. 9 je danes popoldne ob 5. eksplodiral plin. Nameščenci zagrebške plinarne so v slaščičarni postavljali plinsko uro. Po delu so odšli, ne da bi zaprli pipe pri plinu. Popoldne sta prišla na delo dva slaščičarska pomočnika in sicer Ivan Zolnaj in Alojzij Omerzo. Blizu plinske naprave sta si hotela prižgati cigarete. Ko pa je zagorela vžigalica, se je vnel plin in s strahovitim pokom eksplodiral. Obema se je vnela obleka. Vsa prestrašena sta zbežala na ulico, kjer je billo polno ljudi. Ljudje so se v prvem hipu razburili m pričeli kričati. Nato pa so oba nesrečneža vrgli na tla in ju pokrili z odejami. Do-bila sta hude opekline in so morali oba odpeljati v bolnico. Policija je uvedla kazensko postopanje proti kriivcem.
Samomor bančnega ravnatelja
Beograd, 22. oktobra p. V Ložici je izvršil samomor tamošnji direktor podrin-ske zemljoradniške banke Dobrivoje Panič. Vzrok samomora ni man.
Odličen finančni strokovnjak umrl
Zagreb, 22. oktobra n. Po težki bolezni, ki je trajala več mesecev, je v pretekli noči v Zagrebu umri delegat finančnega ministrstva v pokoju g. Filip Perok. Pokojni je bil znan finančni strokovnjak in je deloval že v avstrijskih časih pri finančni upravi. Bil je eden izmed najbolj izkušenih uradnikov stare garde.
Tragična smrt otroka
Osijek, 22. oktobra n. V bližnjem Dalju je pred nekaj dnevi izginilo 11-letno dekletce Sofija Outilovič. Starši so jo poslali preko Dunava k šumarju Stojadino-viču po pošto. Otrok pa se ni več vrnil. Tri dni so ga iskali zaman. Danes pa so ga našli v travi blizu Dunava. Deklica je bila mrtva, zadavljena. Na njej so spoznali, da jo je neznanec zlorabil.
Ubit hajduk
Negotin, 22. oktobra p. V Mižim Stubi-ka so orožniki izsledili že dolgo zasledovanega hajduka Dudiča, na katerega je bila razpisana nagrada 5.000 Din. Ko se na poziv ni hotel vdati, marveč je začel streljati, so orožniki odgovorili in ga na mestu ubili.
Izmet paša povabljen v Moskvo
Carigrad, 22. oktobra n. Turški ministrski predsednik Izmet paša je prejel povabilo ruske vlade za poset v Moskvi, kamor bo odpotoval v pričetku prihodnjega leta.
Finančna pomoč Madžarski
Budimpešta, 22. oktobra s. Finančni odbor Društva narodov je danes zaključil svoje izredno zasedanje v Budimpešti ter izdelal svoje poročilo o finančni pomoči Društva narodov Madžarski. Poročilo, ki bo meseca januarja predloženo svetu Društva narodov, bo jutri izročeno madžarski vladi ter obenem objavljeno v Budimpešti in v ženevi .
Schnitzlerjeva oporoka
Dunaj, 22. oktobra g. Pokojni pesnik Artur Schnitzler je zapustil naslednje lastnoročno pisane odredbe za svoj pogreb, ki jih je napisal 29. aprila 1912: Prebode naj se mu srce, nič vencev, nič smrtnih : objav, tudi v listih ne, pogTeb zadnjega J razreda. Denar, ki se s tem prihrani, naj se porabi v bolniške svrhe. Na pogrebu ne sme biti govorov in nobenih ritualnih obredov. Po njegovi smrti ne sme nihče nositi znakov žalosti.
Proces v Liibecku
Liibeck. 22. oktobra, n. Ker se Je s Cal-mettovim serumom zastrupilo mnogo ljudi tudi v neki bolnici v Perniku na Bolgarskem je prof. Alstatt poizvedoval o učinku tega seruma pri nekem bolgarskem zdravniku Sodniki, ki vodijo znani proces proti kriv cem v zadevi Calmettovega seruma, ao se daj pozvali dotičnega bolgarskega zdravni-i ka k razpravi v Liibeck.
Ureditev delavskih vprašanj med Francijo
in Jugoslavijo
Sporazum o sezonskih, kmetijskih, industrijskih in rudniških delavcih - Vsa vprašanja rešena na podlagi reci-
proč'tete
Beograd, 22. oktobra. A A Te dni so bila v Parizu končana pogajanja naše vade s francosko vlado o uredtvi de avskih vprašanj ki zanima o obe državi. Ob tej priliki je bila spreieta pogodba o delu in ;avni podpori ter sporazum o *e«jt>>Mh delavcih. Sprejeta ie bila tudi pogodba o kmetijskih, <ndustri jskih in rudnikih d-e-lavoih, na podlagi katere se bodo mogli naši delavci zaposlit' v Franciji. S pogodbo so urejena vprašanja individualne n koektivne em-graciie in imigraenje delavcev. javna podpora v pr meru >olezni^ n brezposelnosti, postooan-e glede 'as1u"ka. boVi.ega zavarovania ter postopan:a v primeru nesreče. Vse to je ure'eno na podlagi reoiprocitete v popo'ni enakosti • do mačimi dela*ci in fud'; v pogledu rent delavcem in rodbinam ki živijo na ozem'ju druge države. Enakost delavskega aJ'užka ie priznana tudi v pogledu dravinjskih in rodbinskih dodatkov. Pogodb' bo dodana še uredba. k; se nanaša na soci jalno pravno zaščito delavcev ter na ostala vpra-
šanja v zvezi s čim bolj urejenim postopanjem pri izselitvi na način ki ne no ško-dova nobeni zainteresiran- drž-avi. Predvidena je ustanovitev mešanih '%'Tmis- ki se bosta namiani enkrat letno šesta a i' izmeni ma v Beogradu ir, Pari/u /,araJ Jre-ditve števHa m kategorje delavcev r-d >z-selitev ter olajšanja izvrševanja -.prejete pogodbe Kar se tiče zavarovanja if avtev jc "predvideno, da se bo tud5 *o vprašanje reši'o v najkra š.-m času Pogodbe •«- na-naša'o do zdaj samo na evropsko rranris io, s posebnim sporazumom na »e oo jre-d;la zaposlitev tudi v izvenevroo«k-h ran-c*>slrh ko'on"'jah ^ «no'a/umom :<"'on-f-:h delavcih sta <se dogovorili >b<* ^žavi. da bo vsako leto v svrho profrs- una ne i izobrazbe prišlo gotovo «t»vi'o mladen čev i pod 30 let v eno ozir< f Vi drugo bžavo.
Emigracija v eno a'' drugo državo p* i lahko dovoli tud^ ne/avisno od >i~edb pogodbe o d-1u in iavni podpori med naso državo in Francijo.
Matuška je bil komunistični terorist
Žena Matuške še vedno dvomi nad ni^ovo krivdo o resničnosti izpovedi atentatorja
Budimpešta, 22. okt. d. V Budimpešti se j je zglasil pri oblastih zasebni uradnik K.a-rel Matuška, ki je bil v protirevolucijcnar i ni dobi član nekega oficirskega oddelka ter zaradi svojih nasilstev obtožen pred vojaškim sodiščem, ki ga ra je obsodilo le na malenkostno kazen. V. nekaterih inozemskih listih objavljena vest, da je bi', železniški atentator Silvester Matuška pripadnik pro-tirevolucijonarne oficirske organizacije, temelji torej na zamenjavi z omenjenim Karlom Matuško. Silvester Matuška se nikdar ni udeleževal p roti revolucionarnega po-kreta, pač pa postaja čim dalie več znanega o njegovi vlogi za časa Kunove komunistične vlade. Tako je bil politični detektiv pod Korvinom Kleinom ter je imel v parlaimenitu skupno sobo za uradovanje s pozneje obešenim teroristom Gabrijelom Schonom. Bil je tudi v tesnih zvezah z ljudskim komisarjem za vojno Vagom, ker ni bil kot detektiv zaposlen samo v političnih, temveč tudi v vojaških zadevah.
Dunaj, 22. oktobra n. žena aretiranega Matuške je poslala svojemu možu v zapore denar, perilo in tudi .podobo svetnika, ker je sama zelo pobožna. Poskrbela je tudi,
Novi dokazi
da je bil k Matuški pripuščen duhovnik. Novinarjem je izjavila, da še sedaj ne more verjeti, da bi bil njen mož zakrivil kakšne zločine. Njej se zdi, da je to vse !e strašen sen.
Listi pišejo, da bo Matuška sojen turl; zaradi atentata pri Anzbachu Po sodbi listov b'. moral biti zaradi tega atentata obsojen na 16 let ječe. Avstrijska policija je protestirala proti izročitvi Matuške madžarskim policijskim organom in je zahtevala, da zločinca izroče njej, da ga no-stavi zaradi omenjenega atentata v Avstriji pred avstrijsko sodišče.
Budimpešta, 22. oktobra n. Dunajski n berlinski policisti so si v spremstvu bu-dimpeštanskih ogledali teren pri Bia Tor-bagyju. Matuška je v eni izmed svoiih izpovedi dejal, da je bil nekaj dni pred atentatom v neki hišici, približno 100 ni daleč od železniškega viadukta. Okrog hišice je rastla trta. Detektivi so sedaj 1n-gnali. da so bile te Matuškove izpovedi resnične. V hišici so našli še nekaj slame in odpadke jedi. Smatrajo, da so se s temi ugotovitvami potrdila Matuškova priznanja.
SaUjaške tekme v Ljubljani
Beograd, 32. okt. p. Za mednarodno sab-ljaško tekmo, ki se bo 1. decembra t. 1. vršila v Ljubljani med češkoslovaškimi in jugoslovanskimi športniki, je savezni kapetan Mažuranič sestavil tale team: Za tekme s floretom Jakopič, Freud, Alkalay in Kristjan, rezerva Pothraški; za meč Kristjan, Urban, Pothraški, Alkalav, rezerva: Cika; za sabijo Singer, Urbatn, Frolich, Steinl, rezerva Kristjan.
Hmeljski trg
žatec, 22. oktobra h. Včeraj in danes zelo mirno razpoloženje. Trg brez poslov.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za daii«->:
Pretežno vedro, ponekod malo spremenljiva Ln oblačno. Vreme stalno, podnevi toplo, ponoči hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklona se je ponovno ojačila po vsej južni Eviopi. Zato je vreme stalno in vedru. Deževje je prenehalo, dežja ie padlo v zadnjih 24 urah le nekaj na jugu. Pritisk ie neznatno padel na jugu, na severu pa je precej porasel, in sicer za 0.1 do 9 mm, največ v Sloveniji. Temperatura je v splošnem padla za 1 do 12 stopinj, najbolj na severu, manj pa na jugu.
Dunajska vremenska napoved za potek: Nič več gotovo, ali bo sedanje vreme trajalo še dolgo. Po jasni noči zjutraj slana.
Neizmerna nesreča nas je zadela, da fe danes popoldne, zadet od kapi, umrl v 49* letu starosti gospod
Srečko Robič
veleposestnik, župan in starosta Sokola v Limbušu, član banovinskega
sveta itd. itd.
Pokojnika prepeljemo v soboto dopoldne iz Maribora v Limbuš in ga ob pol 15. položimo k zadnjemu počitku na limbuškem pokopališču.
LIMBUŠ, dne 22. oktobra 1931.
KAROtINA ROBIČ, mati; PAVLA R3BIČ, roj. ROTNER, soproga; SONJA, VLADO, RADO, SREČKO, TANJA, otroci; MARIJA DR. GO-RI&KOVA, sestra; DR. HUCON ROBIČ, brat; DR. MILAN GORIŠEK, svak in ostali sorodniki.
Prestolonaslednik Peter v naši industriji
Kakor smo beležili, je 12. t. m. pres.oio-nasiednik Peter pose-til v Tržiču tovarno čevljev družbe »Peko« v spremstvu dvornega adjutanta podpolkovnika g. Pogačnika in svojega profesorja. Visokega gosta je pozdravil ravnatelj Pre-mrou, nakar si je v njegovem spremstvu in v spremstvu tehničnega ravnatelja We-bra ogledal do podrobnosti ves obrat. Resno zanimanje prestolonaslednika za ves fabrikacijski proces in njegova deška ljubkost sta zadivila vse. Ob slovesu mu je vodstvo poklonilo v spomin sliko tovarne, uradništvo pa kito cvetja, nakar so ga uradnice fotografirale Mladi prestolonaslednik se je podpisal s peresom tik za podpisom svojega velikega očeta, ki je pred 11 leti obiskal tovarno. Obisk je trajal nad 1 uro, nakar se je prestolonaslednik, burno pozdravljen od osobja tovarne in od šolske dece ki se je med tem zbrala pred Sokolskim domom, odpeljal na Bled, odzdravljajoč po' vojaško
češki Nemci spoznavajo Jugoslavijo
Pomembna slikarska razstava v nemškem nacionalnem mestu
H. - Praga, 20. oktobra.
Nemci v čeških deželah so se doslej tako trdovratno držali svojih predvojnih in vojnih nazorov, da so povsod dosledno ignorirali Jugoslavijo. Jugoslavija je za nje ostajala samo kot primer vsega slabega,
kjer imajo Nemci večino. Dogodek, ki je v nekem smislu epohalen in prej sploh ne bi bil mogoč Razstava slik iz Jugoslavije v mestni hiši!
Dva nemška slikarja iz severne Češke sta se zaljubila v Jugoslavijo: Edi Petricek,
sednik France Kobentar, odborniki pa: France Cvetko, France Hrovatin, Janko Lip-enik, Miroslav Matenič, Janez Poharc, Boris Roš, Ervin Valentič in Avgust Korbar. Namestnika sta Herman Šolar in France Simčič. — Predsednik se je po volitvah zahvalil v imenu odbora za zaupanje im naro v kratkih obrisih povedal, kako si zamišlja novo ustanovljena organizacija svoje bodoče delo. Z zbora so bile odposlane brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlado Petru Živkoviču, centralnemu odboru NO v Beo-radu, dr. Pretnarju v Prago ki generalu "aistru.
izdelki hitro uveljavil doma in v inozemstvu. Nikoli ni pozabil svojih ožji!, rojakov in je rad zahajal ni počitnice na Gorenjsko, na Bled in v Bohinj oglaša! pa se je tudi mn.pokrat v svojem rojstnem kraju. Zadnje čase je čedalje huj° boleh .1 na poapnenju žil in ga je bela žena našla v Gradcu, kjer j 2 zaman iskal pomoči pri raznih špe-cijalistih. Delavnemu možu naj bo ohranjen blag spomin!
M
Umrla je Bidovčeva mati
Trst, 22. oktobra.
Prejšnjo soboto je v Trstu umrla gospa Bidovdeva. mati pokojnega Ferdinanda Bidovca, ene izmed bazoviških žrtev Str-la jo je žalost po siiu-ljubljencu, ki je še tako mlad in poln življenja padel, zadet v hrbet.
Pokopali so jo v ponedeljek pri Sv. Ani. Na njeni zadnji poti jo je spremljala ogromna množica ljudstva. BiLi so tisoči žena, ki »o prihitele iz vse bližnje in daljne cfcoEce tržaške. Priče so mlekari-ce s Krasa in kmetice-okoličanke, pa mestne gospe m žene težakov. Moških je bilo malo, saj jih sikoraj ni več.. Na grobu m nihče govoril, pa se je vendar v solznih očeh ljudstva prepoznala silna žalost, ki je tudi pokojnico spravila v prerani grob.
Zapustila je svojega nesrečnega soproga in trii komaj dorastle otroke. Njej pokoj v grobu, njim tolažbo!
20.000 člaaov
Ljubljana. 22. oktobra _ Te dni dosega Vodnikova družba 20.000 članov. To je gotovo vesela vest za vso našo javnost. Zadnje čase od vseh strani kar dežuje novih prijav.
Družbin odbor je približno računal na to število, zato naj se oni, ki še žele dobiti vse štiri knjige, nemudoma priglasijo, ker bo sicer pratika, ki je letos posebno lepa, zopet pošla in je oni, kii se bodo prepozno priglasili ne bodo mogli več dobiti.
Še o tragediji v Puterhofu
(Pismo prijatelja pokojnih dveh)
Tržič, 22. oktobra.
O obupnem dejanju gozdnega pristava Franca Mullerja in Marije Ogrisove je sedaj po vsestranskih dognanjih ugotovljeno, da mladi par ni šel v prerani grob zaradi vzrokov ali ovir, kakor se je prvotno navajalo, temveč se je tragedija izvršila v najkrajšem času, nepripravljeno in najbrž v hipni duševni depresiji Mladi gozdar je bil še v soboto popoldne na lovu. Večer je prebil v družbi svojih staršev in prijateljev; bil je ves čas v svojem mirnem vedenju ne-izpremenjen. Ko je šel k počitku, je še naročil uslužbenki, da ga ob 6. zjutraj zbudi, ker namerava iti na lov. Kaj se je med tem zgodilo, je le težko ugibati, dognano pa je, da z zdravo razsodnostjo tega ni izvršiL Za poroko ni bilo ovir, še manj pa, da bi mu bila odpovedana služba. Kot Avstrijec si je oskrbel prav lepo mesto na nekem ve-leposestvu na Koroškem, bil je tamkaj tudi sprejet na posebno priporočilo Gozdarskega urada. Predstojnik tega urad- je le zato privolil v premestitev, ker se po zakonih mora število inozems' ih uslužbencev pri nas skrčiti. Pa tudi kaka ločitev temu ni bila vzrok, ko je bilo pokojnemu še vedno omogočeno, da ostane v službi pri Gozdarskem uradu.
_ Oba pokojna sta bila zelo priljubljena in čislana zaradi lepega značaja. France je bil miren in vesten mladenič. Študije je dovršil na gozdarski šoli v Celovcu in je kot srin Bornovega gozdarja takoj dobil mesto gozdarskega pripravnika ter je ored par leti postal gozdarski pristav. Bil je zelo dober
"*,t* ("M"4
,„tavoO'.ano.
Cena: mala steklenica 10 Din in velika steklenica 3
lgan\e.
steklenica 16 Di>biva se povsod!
delavec in se je z očetovo pomočjo strokovno visoko izobrazil. In kakor oče, je bil zvest in zanesljiv v svoji slu." i, vnet in pravičen lovec, v največje zadovoljstvo predstojniku, ljubljenec vseh na i. uterhofu, v ponos in veselje staršem. Pa tudi pokojna Marija je bila pošteno, pridm, ljubko in zelo značajno dekle, vsesplošno snoštovsaio ia priljubljeno.
K aiko hud udarec je +rac<edija za starSe, rahiko vsak »-limuje in namen naših vrstic je, da ravno njim blažimo težko bol. Velika udeležba in ginjenost pri pogrebu obeh žrtev sta pričali globoko sočutje s starši in liubezen do pokojnih. Preko skuonega groba, posutega s cvetjem in zelenjem, šumlia želja vseh, ki so ju poznali: »Počivajta v miru, Bog naj vaju popelje v svoj zeleni gaj!«	H.
Za očiščenje Save in njenih pritokov
Danes se bo vršila na banski upravi anketa o tem perečem vprašanju, ki se obravnava že nad štiri leta
Navdušenje pri včeraj-	%	t	«
Sn ji premieri se je spre- {Mr€S. gf S	S9 V H Cl fff
mendo v triumf očarljive

operete ognjevitega jazza, nepozabnih šlagerjev, krasnega petja in sladkih melodij
Edi Petriček
(po lastnem fotografskem posnetku iz Dalmacije)
profesor na državni umetnostno-industrij-ski šoli v Ustju nad Labo in Otto Sterc, realčni profesor v Teplicah. Vsako leto kreneta na počitnice v Jugosla-ijo ki pridno slikata. Ta d'a prijatelja Jugoslavije sta razstavila v prekrasni dvorani Mestnega ioma v Ustju več kot 90 slik. Med njimi so po večini motivi iz Dalmacije, z morja, nnogo slik pa je tudi iz Bosne: Mostar, Sarajevo — prof. Sterc ima celo sliko bazara v Skoplju.
Najbolj goreči propagator Jugoslavije med Nemci na Češkem je inž. Karpe v Teplicah, om je dal pobudo za razstavo v Ustju in pod njegovim vplivom je prišlo d" *iko odlične realizacije te prikupne za misli.
ud otvoritvi razstave v Ustju je bil navzoč zastopnik jugoslovenskega poslaništva v Pragi, ki ga je mestna uiorava sprejela tako lepo kakor v kateremkoli češkem mestu.
Od Š^ntjakobčanov k ljubljanski drami
Gospa Metka Bučarjeva, odlična članica šentjakobskega gledališkega odra, bo debitirala v ljubljanski drami jutri, v soboto, v vlogi Afre v Grumovem »Dogodku v mestu Gogi«. Ga. Metka, ki je s svojimi
Narodna odbrana v Ljubljani
Ljubljana, 22. oktobra.
V Strukljevi restavracija so se snoci zbrali številni člani raznih naših nacionalnih in kulturnih društev, k ustanovnemu zboru mestne crgani„aciie Narodne odbrane. Dr. Cepuder je pozdravi1 navzoče v imenu ob-iastnega in osrednjega odbora iz iiročil tudi pozdrave predsednika mariborske NO. generala Majstra. V nadaljnjem govoru je naglašal pomen te naše najbolj značilne obrambne organizacije, ki je delovala v Srbiji že pred vojmo v duhu nacije in vedno stala, kakor Ž3 pove naslov, na braniku narodnih interesov. Narodna odbrana je prva sprožila val nacionalnega gibanja leta 1908. tudi pri nas, saj je že takrat posvečala veliko skrb nacionalni vzgoji. Po vojni je pri nas _ nacionalno delo nekako zastalo, ker se je zdelo, da so uresničeni že vsi cilji. Kmalu se je pokazala bridka zmota... Program Narodne odbrane je znan, program je ze njeno ime samo! Predvsem je creba dati nacionalne pobude širokim plastem naroda m je treba zlasti podkrepiti v narodni ideji delavstvo in kmetsko Ljudstvo.
Mestni odbor NO za Ljubljano je naslednji: predsednik dr. Matfko Bmčič, podpred-
Ljubljana, 22. oktobra.
Prebivalstvo spodnjega Posavja se je po zastopnikih občin in korporacij že pred dobrimi 4 leti pritoževalo proti onesnaženju Save, ki škoduje ne samo ribarstvu, temveč tudi razvoju tujskega prometa. Te pritožbe so dovedle do tega, da je bivši veliki župan nekdanje ljubljanske oblasti odredil Trboveljski nremogokopni družbi, da pod sankcijo določb vodnega zakona v 14 dneh predloži načrte za napravo, ki bi v zadostni meri čistila izlive iz rudniške separacije v Trbovljah v Savo. Do take odredbe je prišlo zaradi tega, ker je bila velika večina pritožb naperjena proti tem izlivom iz rudniških separacij. TIP D se je pritožila pri nekdanjii generalni direkciji voda v Beogradu, ki pa je pritožbo zavrnila ter naročila velikemu županu, da zbere podatke, ki se tičejo onesnaženja Save in njenih pritokov zaradi pomanjkanja čistilnih naprav pri separacijah TPD.
Zahtevani podatki, kakor tudi načrti čistilnih naprav so bili predloženi ministrstvu za zgradbe, ki je ves materij al vrnilo pred dobrim letom banski upravi, ki naj zadevo reši v lastnem področju po navodilih, ki jšh je izdala že nekdanja generalna direkcija voda 1. 1927. Posebej se je še naročilo, ljaj se pred zgradbo čistilnih naprav preišče Sava s pritoki vred in naj se nedvomno ugotovi, v kaki meri se voda onesnažuje od
časa kolavdacije trboveljskih separacij leta 1912.
Posebno akcijo proti ooečiščenju Save je započel lani sevniški župan g. Ernest Kru-lej. Zastopniki minogih posavskih občin ir» korporacij so ga izvolili za predsednika izvršilnega odbora skupne akcije. Kmetijska poizkusna in kontrolna postaja je že letos 19. februarja in 2. julija izvršila preskuš-njo savske vode in so bili rezultati teh preiskav predloženi banski upravi. Zaradi ocene teh preiskav in zaradi zaslišanja in~ teresentov o nadaljn jih ukrenih v tej zadevi je odredila sedaj banska uprava za jutri, v petek ob 9. dopoldne ustno razpravo V knjižnici banske uprave na Bleiweisovi cesti. K tej razpravi so bili povabljeni kmetijski, socijalno-politični, tehnični, trgovinsko-industrijski ter tujsko-prometni referenti banske uprave, nadalje njen rudarski odsek, tehiričnii oddelek savske banovine, zagrebški mestni načelnik, TPD, sevniški župan g. Krulej kot predsednik lani izvoljenega odbore Zveza stavbinskih podjetnikov v Zagrebu in zagrebška sekcija Udruženja jugosloveaskih inženjerjev bi arhitektov
hvršilmi odbor z g. Kruleiem na čelu se bo tega sestanka udeležil in zastopal tata vse zahteve, ki so jih iznesli pred dobrim letom zastopniki občin ioi konporacij na zboru v Brežicah.
izvrstnimi kreacijami zabavala šentjakobsko občinstvo, stopa torej po desetih letih uspešnega delovanja v krog poklicnih igralcev. Gotovo bodo ljubitelji gledališke umetnosti jutri zvečer napolnili gledališče in izkazali priznanje igralki, ki si je pridobila že lep sloves marljive kulturne delavke. želimo gospej Metki še prav mnogo uspehov!
Rojstvo v gozdu
Sevnica, 22. oktobra
V soboto se je javila pri sevniškem zdravniku dr. Mušiču 15-letna mladenka Anka, delavka na parni žagi Potožila je zdravniku svojo bolest in zdravnik je takoj ugotovil, da se bliža rojstvo. Svetoval ji je, naj gre hitro domov.
Toda v gozdu blizu domače vasi Ledine je mladenko prehitelo in je porodila krepkega, 4 in pol kg težkega fantička, ki se je pa najbrž v listju zadušil, ker ni bilo blizu nobene pomoči. Mladenka se je čez čas zopet osvestila, pobrala otroka in ga nesla domov ter skrila v hlev. Pozneje je o dogodku povedala svoji materi. Zadevo ima sedaj v rokah državno pravdništvo v Celju, vendar dekle ne more biti odgovorno za svoje dejanje, ker je staro šele 15 let in popolnoma neizkušeno. Pač pa poizvedujejo za brezvestnikom, ki je kriv te nesreče.
Sirov nočni napad v Zaplani
Vrhnika, 22. oktobra.
Večja družba, med njimi požrtvovalna sokolska delavca učitelj in učiteljica H. iz Gornjega Logatca, se je podala v nedeljo popoldne v Zaplano nad Vrhniko z namenom, da si ogleda nedavno dovršeno šolsko zgrabo in obišče tamkajšnjega upravitelja in učiteljico. Na žalost ni bilo nikogar doma. Zato si je družba ogledala stavbo in vrt od zunaj. Nato se pa za trenutek ustavila v Perčonovi gostilni, nakar se je odpeljala zopet proti domu. V tem sta prehitela voz in izginila v gozd dva sumljiva tipa, ki sta bila pozneje identificirana kot cerkovnikov sin Stanko Troha in posestnikov sin Mivšek Feliks.
Ničesar slabega sluteč je družba nadaljevala pot, a na zelo opasnem ovinku sta omenjena tipa skočila iz grmovja pred konja, da bi ju zaokrtnila pod pot, kjer je zelo nevarna strmina. Vozniku, posestniku Iginaciju Petkovšku pa se je posrečilo pridržati oba konja na cesti. V tem trenutku je napadalec Mivšek sunil levega konja s tako silo, da se je ta odtrgal in porinil desnega pod pot. Situacija je bila zelo kritična
in so na vozu sedeča še komaj poskakali na tla.
Bandita pa se nista dala motiti od kričanja dam, ampak sta napadla voznika, da bi dohitela, neznano zakaj, učitelja. To se jima ni posrečilo, ker je upravitelj iz Loga prihitel napadenemu na pomoč. Napadalca sita nato pobegnila v gozd in od tam začela metati kamenje na prestrašeno družbo in je debela skala zadela gdč. Antonijo K. i z Rovt tako nesrečno v nogo, da jo je morala družba prenesti v šolsko poslopje, kjer je bil takrat upravitelj šole v Zaplani že doma. T&m so ji izprali in za silo obvezali rano, nato pa so jo takoj prepeljali v Logatec, kjer ji je zdravniško pomoč nudil tamkajšnji zdravnik.
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode, zlasti pri ofiočnicah, z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
Smrt uglednega industrijca
Konjice, 22. oktobra.
V Gradcu je v torek premienil po dolgem in težkemu tiroilienju 67-1 etni tovarnar usinja iz Konjic g. Lovrenc Laurich. Bil je sin slovenske matere, a družino je vzgojil v nemškem duhu. Izhajal je iz starodavne usnjarske rodbine Lavričev iz Št Vida pri Stični. Izučil se je usnjarski obrti pri svojem stricu v Veliki Loki na Dolenjskem, nakar je izpopolnil svoje znanje v Pencovi tovarni v Mokronogu. Po učrai dobi v domačih krajih se ie podal v Maribor, nato pa prakticiral na Dunaju in v Gradcu in si ■«• teku pomočniških let prihranil par tisoč goldinarjev. S temi je kupil v Konjicah neko propadlo usniarno, ki jo je kmalu spravil na noge. Ze 1. 1894. je kupil sedanjo tovarno im ustanovil popolnoma moderno podjetie. Pričel je z 8 delavci, nakar je podjetje čedalje bolj napredovalo in je pred svetovno vojno zaposlovalo že okrog 120 delavcev. Danes zaposluje popolnoma moderniizira.no podjetie, ki je v glavnem sad neumornega dela pokojnikovega, okrog 100 delovnih moči.
Poleg pokojnega tovarnarja Franca Woschnagga iz Šoštanja je bil Laurich eden največjih strokovn iakov usnjarstva. V časih, ko je bilo domačemu pod?etnii:ku težko uspeti, je vztrajal navzlic najhujši konkurenci in je med orviTri organiziral nakup sirovih kož v daljni Indiji, jih uvažal k nam in jiiih tu predeloval. Svojo tovarno je opremil z najmodernejšimi stroji in sc s svojima
Cross country ilirljanskih smučarjev
Drugi od leve juniorski zmagovalec Siki, predzadnji tekmovalec v vrsti Zdenko ttup-
nik, ki je zmagal v skupini starejših
Ljubljana, 20. oktobra.
V nedeljo dopoldne je priredila smučka sekcija SK Ilirije za svoje člane kondicijski tek. Starejši tekmovalci so tekli progo, dod-go približno 6 km z obratom na vrhu Rožnika, mlajši pa 2 km z obratom pri Gradu Pod turnom. Start in cilj je bil na Idubo-vem športnem igrišču. Tekači so morali preteči le kontrole na "hra-H^ sicec. so jh
progo smeli poljubno izbrati. Pri starejših je zmagal Zdenko Rupinik v času 21:04. Siki pa je s časom 8:35 odnesel zmago pri mlajših tekmovalcih. Zmagovalca sta prejela za darilo smuči in palice, darili športne trgovine »ALpina«. Goezdni teki so vežbe smučarjev, da so ob pričetiku zime vsaj deloma v formi in so tako začetni naoori smučarjev na prvih tonah lažje premagljivi
O o
»balkanizma«. Nemški industrijci in trgovci iz naših dežel pa so čitali tako-le pisanje svojih listov bolj za zabavo, v resnici pa so pridno izkoriščali in še izkoriščajo ugodnosti, ki jih nudi prijateljsko razmerje obeh držav; že zdavnaj češki Nemci pod češko firmo pridno kupčujejo v Jugoslaviji.
Prejšnji načelni odnos se sedaj spora-dično izpreminja. Nemci iz čeških dežel začenjajo čedalje bolj uvaževati Jugoslavijo in Jugoslovene. Spoznali so, da se Nemčija že dolgo resno zanima za veliko državo ob Adriji in goji ž njo prijateljske stike; tako se započenjajo tudi oni preusmerjati.
Oton Sterc (Teplice)
Te dni je bila v Ustju nad Labo — nemškem Aussigu — otvorjena slikarska razstava z motivi iz Jugoslavije. Taka razstava je dogodek v nemško-nacionalnem mestu,
Friedl Schuster Miehael Bobneti
njen
Vtu$ar
Svetislav
Petrovič Greti Theuner Ernst Verebes
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Predstave ob 4., %8 in 9%. — Abonma 5. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. popoldne.
Bomače vesli
*	Sadni sejem v Ljubljani od 25. do 27.
t m. v paviljonu »G« aa sejmišču bo obilno založen z lepim zimskim sadjtm Sadj-bo naprodaj enotno pakovano v zabojin ameriškega tipa s povprečno 20 kg vse-bine.
*	Prijave za zgradarjno do 31. t. m. His-n' posestniki se vnovič opozarjajo, da je vložiti prijave za davke od zgradb najkasneje do 31. t m., da se izognejo kazni pc. členu 137 davčnega zakona
*	Gostilničarje ponovno opozarjamo, da prijavijo nemudoma 6voje hčerke v šesttedensk' gostilni carsko gospod i njefci tečaj, ki bo začel 3. novembra v Rogašk' Slatini. Nadaljnja pojasnila dajejo vse zadruge gostilmčar-ev v dravski banovini, takojšnje prijave pa sprejema Zveza go-6tilničarskih zadru« v Mariboru.
•» Razpust društev. Podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda za občino Vič pri Ljubljani in za občino Moste sta razpu-ščeni, ker že več let ne delujeta in nimata pogojev- za pravni obstoj
*	Nov grob. V ljubljanski bolnici je Ti mrl g. Fran Simončlč, železniški zvaa.e nik v p. Pogreb se bo vršil jutri ob 16 -Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
*	Jesenski pozdravi. Izredno ugodno, fcolnčno jesensko vreme je marsikod zop<it pomladilo utrujeno mater zemljo, da je poslala v beli dan sveže cvetje Mnogo le pih cvetočih pozdravov je zadnji čas prejelo Iz raznih krajev tudi naše uredništvo Iz Stare vasi pri Vidmu nam je posla! g Dušan Stupar posebno lepe in dehteče vijolice, ki jih je bil nabral na sprehodu po prijazni Libni. Iz Ormoža pa nam je gdč Alba Javorškova poslala sočne zrele jagode in veliko marjetico. Srčna hvala!
+ Sneg na Plitvičkih jezerih. Po vesteh iz Otočca je na avtobusni progi Bihač-Plitvice—Vrhovine—Otočac padlo skoira: meter snega. Sneži že ves teden, tako ia se promet večinoma vrši le s sanmi. Sezona na Plitvičkih jezerih je zaradi mraza bUn zaključena že 5. oktobra. )_-—--——--
Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji Izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12.
*	Naši v Ameriki. Slovenski farmarji v
drž:'-.-,; Mich;gan so ustanovili svoj fa-rmar-ski klub v lepi slovenski naselbini Har-riette. Ti naši rojaki, dvajset družin, imajo tam svoja posestva. Namen kluba ie vzajemno delovanje in gmotna podpora ir času bolezni ali ob nesreči. Farmarski klub si je zgradi! letos tudi Slovenski dom, ki je sedaj središče vsega družabnega in kulturnega gibanja v naselbini. — Nedavno sta se peljala na farme v Genovo rojaka Peter Sešek in Josip Vovk. Na potu s ca zavozila v neko drevo, pri čemer je bil Sešek hudo poškodovan. Vovk pa si je zlomil vrat in je ostal na mestu mrtev Pokojnik je bil po rodu iz Soteske, star 35 let. Zapušča ženo, hčerko in štiri sinove. — Pri avtomoh''lskih dirkah v Harfordu se je smrtno ponesrečil rojak Anton Ponikvar, star 23 let in po rodu iz Clevelanda, kjer imajo njegovi starši trgovino. — V Mil-■vvaukeeju je umrla Marija Glojkova. Podlegla je srčni hibi v starosti 61 let. Doma je bila iz Ljubnega v Savinjski dolini. V Ameriki je bivala dvajset let. — Blizu Port Washingtona so iz M.Ichiganskega jezera potegnili truplo že dalje časa pogrešanega Janeza Kastelica, po rodu nekje z Dolenjskega. Star je bil 60 let. _ Iz John-stowna poročajo, da se je pri delu v jami smrtno ponesrečil Anton škerl. doma iz Begunj pri Cerknici. Zapušča ženo in šfc'ri sinove. — V Denverju je preminil Janez Bavdek, rojen leta 1S70. v Ložu pri Turjaku. V Ameriko je prišel pred 38 leti.
*	Hud prepir med očetom in sinom. Iz Gornje Radgone nam pišejo: Zaradi slabih družinskih razmer se je vdal p.Ijači posestnik na Aženskem vrhu pri Gornji Radgoni
Vr<»wpns!ffl nororiln
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
številke ca označbo kraja pomenijo: i. čas opazovanja. 2 stanje barometra, p temperatura 4 relativna vlaga ? g emer lq crzma vetra 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin § padavine v mm -=-Tempeiatnra: prve številke {»omenijo najvišjo druse najnižjo
22. qktobra. Ljubljana: 7. 766.2. 0.8. 92, tiho, megla, —; Maribor: 7, 764.8. 0.6, 86. tiho, 0, — Zagreb: 7, 765.5, 1.3, 94. tiho, megla, —, t-Beograd: 7, 764.6. 2.7. 90, SI, megla, deš. 5.1; Sarajevo: 7, 765.2, 1.8. 94. tiho, 10. dež. 0.5; KumbeF: 7, 767-9. 10.2, 93, tiho 10. dež. 15.8; Split: 7, 761.4, 10.8, 87. NE6. 10, dež, 5.3; Rab: 7, nečitljivo, 10.2, 57, tiho, 8.---
Temperatura: Ljubljana 11.6, 0.?; Maribor 11.4. 0.3; Zagreb 14.6, 0.8; Beograd 10.3, 0.9: Sarajevo 12.4, 2.1; Skaplie 15.Q —; Kumbor —. 6.0; Split 8.6; Rab —: 6.9
Slolnce vzhaja ob 6.24, aahaja ob 17.5
Luna vzhaja ob 15.43, zahaja ob 1.58.
M. F. in pogostokrat prihajal domov vinjen V vinjenem stanju pa se je doma rad prepiral Na Terezijino je prišel zopet precej okrogel domov Doma se je začel prepirati s svojo ženo, ki je hitela k sose- j du po sina, naj pride domov ig jo obrani pred nasilnim možem, oziroma očetom. Ko je sin stopil v sobo, kjer je za mizo sedel oče, je temu svetoval, naj gre spat. Ta nasvet sina je očeta tako razburil, da je pograbil velik nož dn z njim udaril sina po temenu glave in zapestju leve roke Le srečnemu naključju je pripisati, da se jp sin v naglici toliko ognil udarcu, da je VI le lahko telesno poškodovan Da se uVrani pred nasilnim očetom, je tudi sin pograbil bikovico in udaril po očetu
♦	Telesne poškodbe je prizadejal Anton Strelec, posestnik v Moškanjcih, svojemu 80 letnemu tastu Soku Francu, užitkarju istotam Strelec je brez vsakega povoda napadel Soka ponoči, ko je ta bil ža v postelji, in ga začel obdelovati s pestmi po glavi. Sok je moral pred uasilnikom zbe žati v kuhinjo, kjer pa ga je Strelec dohitel, ga vrgel na tla in ponovno obdelava! s pestmi Soku je udarila kri iz nosa in ušes in zaradi poškodb ne more iz po.sce-Ije Strelec se zagovarja, da je bil pijan In
je napadel tasta zaradi tega. ker je prodal otavo in pašo drugim, dočim mora on za njega kot užitkarja skrbeti
*	Obup zaradi bolezni. Iz Murske Sobote nam poročajo: V sredo zjutraj se je Ja nez Cvetko, čevljar iz Fokovcev, vrgel blizu pokopališča pod vlak. ki odhaja v Maribor okrog 5 ure zjutraj Dobil je Iride poškodbe na glavi, eno oko ima izbito, polovico obraza zmečkanega in možgane pretresene Obupal je zaradi jetike. že dalje časa se je zdravil v sanatoriju. kjer mu na niso mogli povrnifi izgubljenega zdravja. Njegovo stanje v bolnici je brezupno
+ Zaradi tatvine in vloma sta bila aretirana Martin Lubec Iz Gorišnice pri Sv Marjeti pri Ptuju in Bezjak Ivan iz Bres-nice pri Sv Lenartu Oba sta osumljena, da sta vlomila 9 septembra pri Prelogu Francu v Zagojičah in 12. oktobra pri Habjaniču Tomažu v Gorlšnici Pobrad'a sta razne predmete, kakor samokrese, naboje, kolesa in posamezne dele koles. Poleg tega sta osumljena še več drugih tatvin Privedena sta bila v sodne zaotre v Ptuj
•	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Izvršujemo vsa iotoamaterska dela
v 12 urah. Drogeriia Rane, Ljubljana — Maribor	2
iz Liiioilane
u— Z banske uprave. Gg ban dr. Dragn Marušič in pomočnik bana dr. Otmar Pirk-majer danes ne bosta sprejemala strank, ker sta službeno zadržana.
u— Komandant dravske divizijske oblasti g. general Bogoljub llič, ki je imenovan za člana centralne mešane jugoslovansko- bolgarske komisije, odpotuje danes 'i dalje časa Iz Ljubljane. Do njegovega c>o-vratka ga bo nadomestoval njegov pomočnik, g. general Dragomir Popovič
u_ Proslava češkoslovaškega narodnega
praznika bo v torek 27. t. m. oh 20 v operi: slavnostna predstava »Lucerna« no ljudskih cenah. Vabimo vse članstvo, prijatelje češkoslovaško-jugosiovenske v?a-jemnosti k polnoštevilni udeležbi. Jugos'o-veasko-češkoslovaška liga, československa Obec, Ljubljana.
u— Klub koroških Slovencev opozarja člane na predavanje, Iji bo drovi ob 20. v yerandni dvorani hotela »Uniona«. Predaval bo koroški rojak inšpektor dr Franc Kotnik o slovenskem Korotanu v sliki in pesmi Med predavanjem bodo zapeli re kaj koroških narodnih pesmi pevci klubo-vega pevskega odseka.
u— Danss »Atlantik« film. ZKD ho predvajala danes ia jutri, vsakokrat ob 14., gigantski zvočna film »Atlantic«, ki predstavlja eno največjih pomorskih katastrof, potop prekooceanskega parnika »Ti-tanica«. V filmu nastopajo v glavnih vlogah prvaki nemškega filma Fritz Kortner. Franz Lederer in drugi. Nepozabna mojstrovina E. A. Duponta se bo predvajala ob znižanih cenah v Elitnem kinu Matici.
u— Jadranaši! Drevi ob 20. bo v društveni čitalnici novinski tečaj, na katerem predavata g. dr. Janko Kosti o temi: Program Jadrana in tov. Boris Kocijančič o temi: Akademiki in srednješolci. Tovariši, posebno, novinci, pridite polnoštevilno!
n— Kontrola kruha. Mestno tržno nadzorstvo je izvedlo pri vseh ljubljanskih pekih kontrolo, če pečejo kruh po predpisani teži ln iz moke, kanor jo j? določila banska uprava. Vsakemu peki' je nadzorstvo vzelo kot preizkusni vzorec pol kg težke bele štruce in 25 dksr pšenične moke za peko belega kruha Kontrola še traja. Pekovska zadruga je izdala tiskane cenike z naslednjimi postavkami: beli kruh 4.40, polheli 3.80 in emi 3.10 Din kg, 103 dkg težke bele štruce 4.50, 52 dkg težke bele štruce 2.25, 10« dkg težke poTbele štruce 4 Din, 97 dkg težke črne štruce pa 3 Din.
u-^t Na Viču je nastala v tramvajskem prometu mala zmeda, povzročena pač le na željo enega ali dveh interesentov. Na enkrat niso več pričeli vozovi postajati, kakor doslej, skoro na koneu prpge, kjer je dvojni tir in kjer je baš križišče treh cest, tsjito fekoč naraven trg, viden od vseh strani, igarveg pred perkvjjo. Pisec, ki je v govipab izzval to spremembo, prav g*Ktovo ni mislil pri tem pa interese vseh pbčanov in okoličanov &iano je, da je pritok ljudi, k' Se poslužujejo tramvaja, paj-vefcjj ia Nove vasi in Viča in so baš ti ljudje na starem postajališču lahko opaši 1 i čakajoči voz. dočim je to zdaj, ko postaja pred cerkvijo, te^je, ker je že skrit med hišami na Tržaški cesti Obenem pa fm^jo ijudje sedaj res dalje do postajališča in je šele tu upravičena tožba pisoa da morajo l.iU'die. prpdpp ppldejo do vo?a. gaziti po blatu Maioželezniška družba, ki je tako hitro re^sirala na pritožbo nrvega bisea. naj se po svojih res objektivnih or gapih sama nrepriča, da ie edino nrav"no postajališče tpn}. jjjer ie bilo dos'ei
u— Italijansko letalo je odletelo, italijansko letalo, ki je moralo v torek v Vil' pristati v Liuhliftnl. Je pstalo 1o 7Cerai m Vojaškem vežhališčii nri Q. M. v Polju. Bilo je ves čas zastraženo od vojaštTfti.
Naročite „ Jutro" vsaj za november in plačajte naročnino najkasneje do 25» t. m.!
ZAKAJ
POTEM VAM BOMO POŠILJALI DO 1. NOVEMBRA
„Jutro" zastonj
NE POZABITE:
v nedeljo, dne 25• t, m. pri' čne izhajati nova slikanica „ Jutra"
SENZACIONALNI
TARZAN
kralj džungle
VELIK PUSTOLOVNI ROMAN
v 300 slikah z besedili
BERITE »TARZANA«!
NAROČITE »JUTRO«!
dočim sta se pilota tenentd Cesare Colan gelli in corporale Giuseppe Casalipni kre-tala po mestu, večinoma v družbi .Italijanskega konzula. Letalo so že v sredo oskr beli z zadostno količino bencola. Dovoljenje za odhod sta dobila letalca včeraj dopoldne. Dvignila sta se okrog 11.25 in z močnim šumom ostavila Ljubljano za sabo
u—r- Slana in led. Včeraj zjutraj je zopet pobelila vrtove in travnike huda ".lana. Pritisnil je v jasni noči mraz in je žl vo srebro že drugič padlo pod ničlo. V to rek, ko je tudi padla huda slana, je najnižja jutranja temperatura znašala na prostem —1.1° C, včeraj pa —1.9° C. Na maiih stoječih vodah in mlakužah, zlasti na Barju, je bil včeraj tudi že debelejši led. V zgodnjih urah je nato nastopila zelo gosta megla, osobito nad Ljubljanico, čez da-) pa je bilo krasno solnčno vreme. Mnoge skrbne, a siromašne gospodinje hite aa Rožnik, Golovec in v bližnje gozdove, ia nabero suhljadi za zimo. Ljudski pregovori o vremenu se zaenkrat dobro obnašajo. Star rek pravi: »Kakršno vreme zbe-e Matej, takšno 'k> 4 tedne poslej.« ZaeuKrit je tako. V nedeljo pa je bil sv. Luka. O njem pravijo: »Ko pride Luka, kmet repo puka. In če si v roke huka, kmalu zima prikuka.« Luka ni bil mrzel in stari ljudje sodijo, da bo še nekaj tednov trajalo »po letje starih bab s.
u— Mestni fizikat si je nabavil lep luksuzni avto, tipa Citroen. Veljal je D n 77.000. Nakup avtomobila je utemeljen iz službenih potreb.
U— Življenje in smrt v Ljubljani. V septembru je bilo rojenih 168, od teh 74 fantkov in 94 punčk. September je s hladom in dežjem znatno vplival na bolnike. Umrlo je 59 moških in 38 žensnk, od tega ia ;et'ko 13 oseb, na posleiiicaa naravne slabosti 19, smrtno ponesrečili so se trije Čez 70 let starih je umrlo 15 Ljubljančanov.
u— Nesreče. V Mostah se je včeraj zjutraj sedemletna železničarjeva hčerka Helena Mohorjeva obesila na neki voz, pri tem pa vtaknila desno nogo med špice kolesa, ki ji je nogo zlomilo. — Na stavbi nove Luckmanove hiše v Gradišču je tesarskemu pomočniku Ivanu Ogrincu pade! na levo nogo težak hlod in ga podrl po tleh. V bolnici so ugotovili, da ima nogo zlomljeno na več mestih.
u— Tatvine. Hlev posestnice Marje Jenkove s Pržana je ponoči obiskal neznan ljubitelj kokošje pečenke. Ukradel je 5 -c-pih orningtonk. — Gostilničarki Marljj Marinškovi v Prečni ulici je nekdo odnesel z okna zelo lepo cvetlico z loncem. — Delavec Peter Skopec je imel shranjen 150 Din vreden (Ježni plašč v nekem hlevu ob Ljubljanici, odkoder pa mu ga je pono či nek^o h'tro snel.
u— Gostilna Turk toči pristno Portugalko ter obenem nudi zimsko, dobro zakurjeno kegljišče
u— SO Preporod. Jutr.l bo v Trgovskem domu običajna Prenorodova plesna va * Vodi g. Jenko Začetek ob pol 8. Novinci točno!
u— Plesna Sola SK Svobode. Redna plesna vaja bo danes ob 20. v veliki dvorani Delavske zbornice Kdor ni dobil vabila, ga dobi pri blagajni.
fa Crff«
Crr- Seja motnega občinskega sveta bo
predvidoma šele v petek 30 t. m. ob 18.
e— Obrtniški vajenci iz Celjp in okolice so vabljeni, da pristopijo k eokolskemu obrtniškemu naraščaju in posečajo telovadbo V mestni narodni šoli v Ce!ju ob sredah in sobotah od 20. do 21. ure. Gg mojstri so paprošenii, da vajencem ta pristop priporočajo
e— Nesreča. V nedeljo naložil 66-letni posestmk Janez Andipjpšak od Sv Eme pri ?marju voz listja in Sa hotel odpeljati domov V nebi tesni grapi na je nenadoma padel sod kolesa, ki so šla preko niesa in mu or ?ad<e1 a vež ran na levi nofi. Andrinš^- ki ima po'eq tega zjom lien^h tudi še veg reber, se zdravi v celjski bolni oi.
e- V preiskavi proti defravdantoma, oče! t in 6inu G., ki sta oškodovala tu-
kajšnjo lesno tvrdko B. S., . je bilo ugo* tovljeno, d« znaša povzročena škoda nad 100.00U Din Miajš G. si je e ponevtrje-nim denarjem postavil celo novo vilo. Preiskava jjp zaključen^ najbrže že danes, nakar bosta oče un sin izročena okrožnemu sodišču
e— Izgubljeno in najdeno. Predsinoč-njim je bila izgubljena med potio od pošte do kolodvora zlata ženska zapestna ura. vredna 500 Dio V Kocenovi ulici pa se je zatekel majhen temnorjav psiček. Lastnik ga dobi pri Alfredu Kostajnšku v Kocenovi ulici 9
e— Mestni kino no pred va tal drevi ob pol 21. nemi film »Krila v plamenu«.
1? Maribora
a— S seje mestnega ubožnega sveta. V
sredo zvečer je bila pod vodstvom župana g dr Juvana v mestni posvetovalnici reja občinskega ubožnega sveta, na kateri je bilo sprejeto in odobreno poročilo o ustanovitvi pomožne akcije za revne sloje ine 13. t m Odbori po mestnih okrajih š>e bodo še ustanovili, prav tako bo te dni z dan tudi poziv na meščane zaradi prostovoljnih prispevkov. Kakor vsako leto. bodo tudi letos obdarovali mestni reveži za Božič. In sicer oni v zavodih, kakor tu di izven njih Za predstojnika v četrtem mestnem okraju je bil imenovan lesni trgovec g. Anton Biecelj. Stalna mesečna podpora v iznosu 40.920 Din je bila dovo Ijena 27 osebam, zvišana za skupno vs'>to 46S0 Dia na leto je bila 10 osebam, enkratna podpora, skupno 3750 Din pa je bila dovoljena 8 osebam Odklonjenih je bilo 9 prošenj, odgodene 4. Naposled je bilo še sklenjeno, da se odda 10 oseb v hiralnico ter 12 v mestno oskrbnišnico.
a— Iz gledališča. V soboto 24. t. m. se bo ponovila opereta »Ze.mlja smehljaja-", ki je letos dosegla tak uspeh, da so bile dosiej vse predstave razprodane. Ab C. -Angleške vojne drame »Konec potit premijera pa bo v režiji VI. Skrbinšlva v torek 27. t m. Nastopil bo skoro ves moški ansambel Narodno gledališče v Ljubljani pa je posodilo celotno ku>''sarIjo Ln garderobo.
a— Zanimiv manever naših gasilcev. V
delavnici državnih železnic na koroškem kolodvoru je zatulila včeraj ob 14.30 sirena. naznanjajoč, da gori. Požar je nastal v mizarskem oddelku. Tja so takoj prihiteli gasilci iz Maribora, Studencev, Pobrežja, Radvan;a, Peker in Razvanja in stopili takoj v akcijo. Vaje so 6ijajno uspele, navzoč je bil tudi načelnik g. Pfei-fer, ki 6e je zelo pohvalno izrazil o popolnosti naših gasilcev.
a— Obeni zbor CMD v Št. Ilju. V Št. Ilju v Sloven' leih goricah se bo v nedeljo 25. t. m. vrš;l v gornji šoli občni zbor podružnice CMD.
a— Okrog 650 čsl. državljanov. Zanimivo je, da se je priglasilo pri letošnjem ljudskem štetju v Mariboru okrog 650 oseb kot češkoslovaški državljani, in od teh 620 češkoslovaške narodnosti. Naravno je fo rej, da prireja zlasti obmejni Maribor po sebne slavnostne obletnice češkoslovaške ga državnega praznika. Razen jugoslovenskih prijateljev čehoslovakov so torej vabljeni k nedeljski proslavi, ki bo ob 10. v dvorani pivovarne Union, posebno tudi če škoslovaški državljani, da pred svojim zastopnikom češkoslova5ke republike dokumentirajo svojo državljansko zavest. Ka kor smo že javili, sodeluje pri proslavi /o-jaška godba in je vstop vsakomur prost.
a— Motociklistična produkcija. Zara li težav s potnimi listi je za snoči napoveda na produkcija angleških motociklistov ilr. Evensa in Miss Mlldred na Glavnem trgu odgodena na poznejši čas.
a— Nove tarife za avtoizvoščke. Tukajšnja zadruga prevozniških obrtov sklicuje za jutri v soboto oh 19.30 v restavracijo Halbwidl v Jurčičevi ulici sestanek vseh mariborskih in okoliških avtoizvoščkov. Na sestanku se bo razpravljalo o spremembi tarife za avtoizvoščke v dravski banovini. Udeležba je obvezna.
a-^- Popravilp Državnega mosta. Te dni so bile izvršepe prve najnujnejše repari-ture na velikem Državnem mostu, ki ai bil od dograditve pred 17 leti niti pregledan, niti popravljen, dasi ga stalno obremenjuje prekonormalen promet. Obnovili in utrdili so se sklepi železne konstrukcije Pleskarska dela se bodo izvršila prihodnjo nomlad.
a— čiščenje Vojašniškega trga. VojaS-niški trg, kjer prodajajo ob sobotah s!a-ninarji meso in slanino, bi bil nujno potreben večje nege Pometati in škropiti bi se moral že v petek zvečer, ne šele v soboto zjutraj, ko so stojnice že postavljene. Vozovi, k-j so samo v napoto, bi se morali premestiti drugam in preurediti bi se morala odprtina kanala v Langusovi ulici, ki razširja smrad.
a— Nezgoda božjastneža. Na Aleksandrovi cesti pred Novakovo brivnico se je včeraj donoldne zaradi živčnega napada zgrudil 48-letni Jakob Kronvogel s Pobrežja. Pri padcu se je nevarno ranil na glavi; moral' so ga nrepeliati v bolnico.
a— Nesreče. 27 letni vinioar France Kraut iz Svečine je voziil z vinom naložen voz, v kateretia sta bila vprežena 2 vola, ki sta se sn'ašila Vm-čar je padel z voza in se jc tečiko in nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico Proti večeru je pad'a s kolesa Krist:na Temerl in si pri padcu pretresla možgane. Reševalni oddelek jo '.e nrene';al v bolnico.
a— Nenevaden plen. V lovišču pri Vurbergu so ustrelli diviega kozla. Pač redfik primer, ker ta žival ne ž:vi v teh krajih in je uganka, odkod se je zatek1a.
a— Kinematografske predstave. Grajski kino od 24. t. m. dalje »Rop Mo.ne Lize« Union k'no od danes dalje nemška opereta »Vdova - zaročenka«.
Iz Kranja
r— Nov grob. V torek popoldne se je vršil pogreb poslovodkinje knjigarne »Sa* va«, gdč. Gogala Viktorije. Iz hiše žalosti na Pungratu so jo spremili na zadnji poti številnj prijatelji in znanci k zadnjemu počitku, cvetje in mnogi venci «o pokrili svežo gomi'o Pokojnica je bila zvesta, dolgoletna a.ktivna članica G'ed'ališkega odra in Sokola Od ustanovitve io zadnjega je bila affilna poverjenica Vodnikove družbe: številno članstvo prča o njeni marljivosti. Neumorni delavk' hodi žemljica lahka Žalujočim naše iskreno so-žalipl
r— Proslava osvohoj»nja. Sokolsko društvo, JČ^lisa in Češfca Beseda bodo nrrv-<?lavfe v soboto 24 t m ob pol 21 v Va-'•odnem domu ob'"<Vco o=voboj->nja So-4,?1uie sokolski mo^i :n rn^ni pevski *bor ter o-ko*t{>r O pom«nu Inevm p« bo govoril br Tosin Varacha.
r— GIeda';?ki oder. V sredo zvečer se je vršil v oitalniški dvorani v Narodnem
domu občni zbor Gledališkega odra ob ve-Liki udeležbi čianstva Predsednik ravnatelj g. Franjo Sire je otvoril zbor z zahvalo članstvu ki je tudi 6S oezijo tzpoiniio z nesebičnim delom Med govorom -.o počastil- sp mm umrle zveste -n delavne članice Gogala Viktorije lz tajniškega poročila posnemamo da ie bil program mnogostranski. bilo je 31 dram l ih pre-dstav Oder je proslavi: dostojno tudi 60 letnico pisatelja Fipž^arja z »D viim lovcem« Letofc je nanovo pristopilo k odseku 19 članov Med letom je bilo 14 sej in 2 članska s^tanka Navzlic krizi se je vendar dosege! tudi 'ep gmotni uspeh. Knjižnica, kakršne nima menda noben dletantski oder sč je izpopo'nila 17 novimi del? Rešilo se ie po lolgi debati jako zadovoljivo tudi pereče «'prašan'e med odsekom in matico Narodno čitalnico Posvetile se bodo vse moči -zključno le kulturnemu delu na odru V nov od« bor so bili izvoMeni" raVnateli Franjo Sire, predčedrrk od-bonvki: dr Sa'evie. Až-iran. Figar. Plahuta. K'avora Luksa, Vran. Reš Vajt. Maver. Kern. Kraiger in S'avec. Iz priprav n že odigranih del je ffHepafri, da bo letešnja sezona ako živahna. Repertoar kaže da bo nudil oder svoj"mu občinstvu mnogo zabave in tudi več resnih oderslrh de!
r— Strelska družina v Kranju naznanja, da prične danes z msiok«Mbersk'm «»tre» Ijarrem. Strel:jn;e se bo vršilo vsak p°tek od 20. do 2. v restavraciji »Nova pošta«. Vabljeni so tudi nečlani
Z Jesenic
s— Sokol vprizori v soboto 24. in v nedeljo 25. t. m obakrat ob 20 v počast tev 60 letnice pisatelja Finžgaria njegovega »Divjega lovca« s petjem Režiser Potrato. Sodelova1 bo društveni orkester S to igro otvori sokolski oder zimsko sezono. Sledile bodo drame, komedije in operete.
lz Trbovelj
t— Velik shod. V nedeljo 25. t. m. bo
ob 16, v Soko.skem domu velik shod, na ■katerem bosta govorila trboveljski rojak minister g. dr Kramer in minister g. Pu-celj. Za shod vlada veliko zanimanje in 6e bo na njem pojasnilo marsikaj, o čemer je del našega prebivalstva napačno poučen. Pridite vsi, ki 6e zanmate zu razmere v državi, da se poučite o pravem pomenu volitev!
t— Gospodarsko predavanje. V torek popo'dne se je zbrala v dvorani Sokolskega doma lepo število trgovcev in obrtni* kov, katerim je predaval generalni tajnik zbornice za TOI g. dr Mohorič o gospodarskih prilikah v naši državi. G. predavatelj je kot veščak v poljudnih besedah obrazložil vzroke svetovne gospodarske krize in pjrešel na domače razmere. Dotaknil se je tudi razmer v dravski banovini s posebnim ozirom na premogovno industrijo, hmeljarstvo in vinogradništvo. Pu slušalci so sledili izvajanjem g. generalnega tajnika z viso pazljivostjo in ga c i sklepu nagradili z viharnim odobrava njem. Taka poučna predavanja so za naše gospodarske kroge velike važnosti in upamo, da to ni biio zadnje. Zborovanje jc vodil g. Pavlin
t— Akcija za obdaritev revnih c-trok je že v teku Združila so se, kar je posebno razveseljivo in hvale vredmo, vsa naša ka-ritativna društva m šolska vodstva, da bodo skupno delala za čim večji uspdh. Izvoljen je skupni odbor, ki bo vodil vso akcijo. Samo Vinoer.cijeva družba bo pobirala prispevke posebej in potem prispe* vala gotov znesek v skupni fond Za denar, ki je odboru že na razpolago, se je sklenilo takoj kupiti b'aga, da bodo Kola-šiee lahko takoi pričele s šivanjem oblek. Tej plemeniti akdji želimo kar najlepši usne.h. — V spomin blagopokojne ge. Alojzije Slokan je darovala ga. Antonija Fritz 50 Din kuhinji kraljice Marije. Srčna hvala!
t-^ Licitacija poštne vožnje od pošte Trbov'je II do kolodvora bo 4. novembra na občini. Vzklicna cena je 20.000 Din.
t^- Kino Sokol predvaja v sobote in nedeljo veseli zvočni film ;.On in njegova sestra«. Ne zamudite, rezervirajte vsto-.n>e.
t-— Esperantski tečaj bo tudi v Trbovljah in bo vpisovanje v nedeljo 25. t. m. na Vodenski šoli.
Is Ptuia
j— Ptujskj drobiž. Mestno avtobusno podjetje razpisuje mesto šoferja. Prošnje do 31. t. m. — Interesenti za kanalizacijska dela in elektro-instalacijska dela v javni bolnici in zidarska dela v hiralmei se opozarjajo na razpis, nabit na občinski deski. — Javna bolnica je dobila novega pomožnega zdravnika g. dr. Ivana Mjt-tinca, ki je nastop'1 službo 18. t. m.
V Narodnem domu danes morsfc -ribe, jutri in v nede'jo jeterne, krvavo klobase, pečenice in srna.
Iz Hrastnika
h— Koncert mladinskega pevskega zbora Trbovlje—Vode v Hrastniku. Po uspešnih nastopih v Rogaški Slatini in v Litiji je priredil zbor minilo nedeljo koncert tu* di v Hrastniku. Ob I4. se je vršila matineja za hrastniško in dolsko šolsfio mladino, ob 15. pa koncert za odrasle. Izvajali so 15 skladb, po več''ni nove. Največ pesmi je bi'o Adamičevih. Pevovodja gospod Šuligoj je iz mladih grl izvabil vso one vrline, ki odlikujejo dober pevski zbor. Obisk koncerta je bil slab. kar kaže, da naše ljudstvo nima dosti zanimanja j za srčno izobrazbo Izgovor na slabe čase ne drži. saj drve cele množice ljudstva vsako nedeljo na nogometne tekme, kjer plačujejo vstopnrno prav radi. Maloštevilna publika je nagradila pevce s toplim priznanjem Brez dvoma ee bo zbor v Ljubljani, kjer nastopi 15. novembra, prav tako v^ivšno odrezal.
h— Nesreča pri gradbi hrastniškega vodovoda. Ves čas gradbe hrastniškega vodovoda se ni pripetila nobena večja nesreča Sedaj pa ko gre delo h kraju, je ob:i5'kal^ nesreča Mihaela Žužmana. mon-terskega pomagaea Zasulo ga ie ori steklarn' skor-o do nasu Ze'c oprezno so morali njegovi sodelavci delati, da 60 g« v i eni uri odkooali Od-nesli so ga po odko-. pu k zdravniku g dr Neubergerju. ki mu j§ nudr'l prvo pomoč.
NAJNOVF TŠJ
SENČNIKI
M. TTCAR LJUBLJANA
Iz Konjte*
nj— Volilno gibanje v konjiškem srezu
jc v polnem teku Vršilo ee je ae nešteto «estankov po raznih vaseh. Večji sestanki so bili sedaj v Konj'ški vasi, Žjčah, Novi vasi, Bezini, čad ram u Pob rež ju, Šp i tali-ču, Oplotniei Vitamu Tepanju, Vrhoiah, Hebenštrajtu ro Vešeniku Ta teden bodo sestanka še v Zbelovem, Lažah in StFa« nicah. Prihodnjo nedeljo bo 6ho4 v £re-čah ob pol 8. zjutraj, nato dopoldne v Skomarjah in pri Sv Kungoti m popoldne pri Sv. Jerneju V nadaljnjih dneh do volitev bodo sestanki tudi še drugod. Na vseh sestankih poročajo notarski kandidat g. Gajšek Karel, g dr Mejak Er-vin. sreski kmetijski referent g. Nemec in drugi. Doslej so bili še vsi sestanki izredno dobro obiskan' od mož, ki so ©vaj čas pripadali raznim politipnim 6trankam. V vsem razumevanju resnosti sedanjega £a-ea poslušajo voHlci izvajanja govornikov, 6e nato oglašajo f; besedi in izražajo svoja mnenja, iz katerih izhaja, da ljudstvo pravilno pojmuje važnost novembrskih volitev za utrditev države
nj— Razširjenje tovarne usnja v tovar^ no čevljev pripravlja tovarnaF Laurich. Sprejetih bo večje število delavcev in bodo ljudje tako zopet imeli nekaj za-služka.
nj— »BaFa« ne pride v Konjice, ker ministrstvo ni dalo zadevnega dovoljenja.
nj— Tatove koles, ukradenih m//arju g. Založniku Francetu in pismonoši g. Dvorniku Ignaciju. so izsledili v Domžalah Oba lastnika sta kolesa že dobila nazaj. Tatos vi so bili izročeni sodišču.
Iz Gornfe Radgone
gr— Z električno svetfljko je lovil fazas
ne. Ko se je nedavno zvečer vračal iz Gornje Radgone domov Julij S. \i Pod-: ^rada, je v bližini gostilne Alojzija Pučka videl bežati čez cesto baje obstreljenega fazana. Nedaleč naprej je dohitsl svojega prijatelja Franca S. in mu povedal zgodbo o fazanu, katerega se je obema zahotelo Ker je Franc ^mel s seboj žepno gve? tiljko, sta sklenila poiskati fazana. Ta nenavaden pojav razsvetljavanja dreves je privabil v bližano radovedneže, ki so spoznali nočna divja lovca. Za to njuno r.edovoljeno početje je zvedel tudi lastnik lova in ju ovadil orožništvu.
gr— Tatvina polovnjaka. Pri svoji kleti v Noriekem vrhu je 6nažil im zračil sode Rudolf Krempl iz Čr&šnjevoev in je preko noči pustil polovnjaški sod pred kletjo pod kapom Ko je Krempl zjutraj prišel zopet na de'o, je opazil, da mu je sod v noči odnesel neznan tat.
spominjali doseženih uspehov in vzpodbujali mlade m stave strelce k nadujnje-mu delu g. Slavko Reja iz Maribora in Janko Gaonik, šoisk: upravitelj iz Gušta-nja, ki ee je Mariborčanom v toplih besedah zahvalil za gmotno in moralno podporo, ki so jo v obilni merj nudili guštanj-skim strelcem
Šport
Glazija v Celju — telovadni in športni prostor
Prejeli smo; O zagraditvi Glasije oziroma proti scagraditvi tega prostora — se je vodila dolga debata potom člankov v ce* Ijski »Novi Dobi«. Neko je želel, da bi se raje zagradil prostor, ki ni občinski, e £i-tneF bi narasli stroški vzdrževanja Končno je mora! dotičnik le uvideti, da je bolje, če se zaplot' Glasi ja, ki je mestna last, in primeren prostor zs Sokola in Slov. SK Celje.
O pomanjkanju primernega telovadišča in igrišča za celjske Sokole in celjske slovenske športnice st je mnogo psalo. Zaradi tega nočemo ponovno iznašati vse tehtne razloge, ki bi že zdavnaj prisilili vsako občino da izvede, odnosno realizira načrt igrišča in telovadišča. Seveda, nočemo oporekati, da je potrebna skrajna previdnost in preudarjenost tamkaj, kjer to potrebni izdatki, ki posebno v današnjih razmerah zahtevajo zpianišanje. Toda današnji časi zahtevajo tudi izvedbo naloge: skrbeti vsestransko za duhovni 'n telesni razmah nacijonalne m'adine. Zaradi tega je upati, da se bo načrt oreureditve Glasi-je za telovadne in športne nastope čim prej uresničil, kar ie želja vseh pravih prijateljev naše mladine. —	Celjani.
Nogometno tekmo je gledalo veliko ljudstva. ki kaže 24 spurtni pokret vedno več zan.m#nja Kot pripomb* pa tok: /a cod. nike paj se določijo športniki, ki <»q odgo« v ornemu pole ja ju «*>diniškega mesta do rasli Mučno je za gralce in gledalce, ako vidjo, da sodnik situacije ne obvlada
Občni zbor SK Tržič bo 24 L m. ob 19.30 v beli sob' hotela »Pošta*. Vse članice ip gjgpi naj se sigurno m točno udeleže.
SK Svobod« (Ljubljana). Dane« ob
19. v Delavski zbornici strogo obvezen članski sestanek zaradi 6obotne in nedeljske tekme;
TSK Slovan. Drevi ob 20 pri »Scf<o lu« splošni članski sestanek 1. in H ga?-niture za rad	jekega tekmovanja-
Igrač Bogel se mora 'stpga sigur.10 udeležiti.
SK Korotan. V nedeljo ob 9.30 obve, zen sestanek za vse člant vseh sekcij. Spored nedeljskih tekem te; Ob 1Q. prvo moštvo, ob 1.15 juniorji, ob 15.45 pa rezerva. Podrobnejše razvidno v športnem lokal«.
N8K Spgrta Dane« ob 20. sestanek V palači Delavske zbornice. Vsa člani in točno! Huner naj prinese žogo.
GOSPODARSTVO
Iz PreScnsurja
pm— Nogo si je zlomil Kalamar Karel,
posestnik iz Murske Sobote. Kosil je aj do, pa mu je naenkrat tako nesrečno spodrsnilo, da je obležal z zlomljeno nogq.
pm— »Vražji Rudi« je naslov rjurki, ki jo je v soboto in nedeljo priredil mur-efeosoboški dramski odsek Sokola. Vsi igratici so podal' svoie vloge prav zadovoljivo. Režiral je g Ramovš. To je bila druga igra v tej sezoni. Profili bi odsek, da naštudira za to sezono tudi nekaj resnih dram.
Iz življenja na dežel5
ŽIRI. V nedeljo 25 t. m. bo po jutranji maši za občino Žiifi javni volilni 6hod pre.d avtogaražo g Primožiča. Na shodu bosta govorila min f-tra gg. dr. Kramer in Pucelj. Vsakega zavednega državljana narodna dolžnost je, da se shoda udeleži. — Na sejem 21. t. m. je prišlo mnogo ljudi iz okolice vendar pa se je poznalo, da sega kriza precej globcico v žep. — Z blagoslovitvijo novih cerkvenih zvonov, katere dobimo v nedieju. bo združen tudi cerkveni konoert pod vodstvom komponista g. Jobsta.
PODNART Ker je bil od banske upra* ve odobren večji krediit za popravo bano-vinskih cest, je dobila kredit tudi bano-vin6ka cesta Podnart—Kropa, ki jo bodo temeljito popravili. Cesto bodo razšin:>'i in klanca znižali, da ho cesta ustrezala tujskemu prometu. Zaposleni so sami domači delavci. Velika nevarnost za javni promet na tej cesti je velikanska lOOton-ska skaJa, ki fcaie že razpoke. Nahaja se 10 minut od železniške posta ie. Odstranitev te skale pa bo precej kočljiva.
U no ljubljanski dvor
Telefon 2730
Danes ob 4., pel in 9. uri: Velesenzacija!
TEMPO
William Haines, Anite Page Cene Din 4 in 6 pri vseh predstavah!
SEMIČ. Pr; nas so nekateri ljudje, po večini bivši pristaši nekdanje SLS, še precej zbegani, odnosno hočejo druge begati, da ge ne bi udeležili volitev dne 8. novembra Mi vsem tem svetujemo: Ne dajte se motiti od nikjgar, najmanj pa od takih tipov, ki ne morejo pozabiti starih časov suženjstva. Pridite v nedeljo 25. ter ga meseca na shod, ki ga bo ime1 po prvi maš: v prostorih g. Bukovca kandidat gospod Lovš n. Tu boste poučeni o pomenil bodočih volitev za obstoj in napredek Jugoslavije
GORNJI GRAD. Uradni dan sreskega gremjia trgovcev za člane trgovce v gor-njegrajskem srezu bo 26. t. m. od 11. do 13. ure v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne Šarb.
G LISTANJ. Ob krasnem vremenu in zelo lepi udeležbi se je vršilo v nedeljo pp-o nagradno tekmovanje šele v letošnjem letu ustanovljene agilne strelske družbe v G listanju. Tekmovanj se je udeležilo tudi ne>kaj členov oblastne strelke družine iz Maribora ter sreski načelnik v Preval jah dr Hamr Uspehi, ki so jih dosegi tekmovalci, so bili zelo lepi in raz-vesljivi. Prvo nagrado je odnesel profesor Pero Cestnik iz Maribora, drugo ie dobil Joško Mežnar mlad delavec iz Guštanja. tretjo Valertm Berložnik. kmetovalec iz Kotelj. Za četrto in peto nagrado pta sc kosala puškar Hin'č iz Maribora in Logntir iz Gijštan ;a Naravnost preseneti i i ve U9r>ehe so dosegli narašča jniki v ležečem stavu Gradišnik Miha je dosegel od 50 mogoči b 46 točk M 'ha Kone-čn-k 45. Avgu-šiii-n D-etnik 40 Sa vezna strelska dru žina v Guštaniu M" je izkazala kot ena "^ibolj-š;h pod^JeVfših strelskih družen Ob pri1*i: ki razdelitve nagrad so se v lepih besedah
Službene objave LNP
(S seje p. a. 21. t. m,)
Navzoči gg.: Stanko, Šetinp., Novak, Ac-cetto, Berdajs, Grošelj.
Za nedeljo 25. t. m. se določijo prvenstvene tekme: Ljubljana: igrišče Primorja ob 13.30: Svoboda II. ; Jadran, ob 15.: Primorje II. : Slovan. Službujoči odbornik g. Berdajs. Vsak klub mora postaviti po tri starejše reditelje. Nastop službe pol ure pred prvo tekmo — Igrišče Ilirije ob 13.30: Ilirija II. : Hermes. Ot 15. se dovolj prijateljska tekma Ilirija : KAC. Celovec. Službujoči odbornik g. Pivk. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Nastop službe pol ure pred prvo tekmo. — Igrišče Hermesa ob 13.S0; Svoboda Vič : Sparta. ob 15.: Slovan II. : Hermes II. (v kolikor se klubi drugače ne sporazumejo). Službujoči odbornik g. Bucik Vsak klub mora postaviti po tri starejše reditelje. Nastop službe pol ure pred prvo tekmo. Blagajno ima vedno prvo imenovani klub — Trbovlje ob 10.: Trbovlje : Zagorje, ob 15. Amater : Retje — Celje ob 15. Celje : Olimp. — Maribor: Svoboda : Rapid.
Dovolita se poskusni cekmi SK Rudar : SK Hrastnik ob 15 v Hrastniku in SK Tržič : Ilirija komo. v Tržiču v nedeljo 25. t. m. — Odobri se prijateljska tekma Grafika : Svoboda 24. t. m. ob 15.30 na igrišču Primorja.
Upravnemu odbora se predajo Jadran Slovan, Ilirija Grafika, ker niso zadostili pozivu p. o. od. 14 t. m. nadalje SK Zagorje, ker ni oddal postave moštva na predpisani tiskovini pri tekmi Retje : Zagorje 18. t, m., SK Amater ip SK Hrastnik, ker nista oddala postave moštva pri tekmi Amater : Hrastnik 11. t. m. v Hrastniku, a SK Hrastnik tudi še. ker je predčasno zapustil igrišče pri isti tekmi.
Verificirajo se s pravom nastopa 31. t. m. za NSK Sparto, Ljubljana: Bec Jožko. VVohltart žiga, za Ilirijo Kogovšek Boris, za Korotan: Vinko Petrič. Stane Doibar; s pravom nastopa ?4. t m za ASK Primorje Mika Mesaroš. Vzame se na znanje izjava igralca Franca Wohlfarta, da prekli-euje prijavo za SK Jadran ter ostane še nadalje član NSK Sparte. Ljubljana. Poziva se ASK Primorje, da takoj sporoči, ali je igralec Franc Balak izpolnil svojo obveznost napram njim. — Kazenskemu odboru se predajo igralci žane Pungerčar, Emil Bežan (oba SK Grafika) in Miro Pogačnik, Milan Varšelt (oba SK Ilirija) nji podlagi sodniškega poročila o tekmi Ilirija : Grafika 18. t. m. — Vzame se na znanje izjava SK Javornika, Rakek, da ne bo odigral preostalih prvenstvenih tekem ter se bodo iste verificirale s 3:0 za na-s,protniVa v smislu pravil. —- Taipik II.
Službeno 17 L^P Danes ob 19 seja kazenskega odbora v pa'aoi Delavske zbornice. Na isto se pozivajo ob 19.15 Kosmač Ludvik in Oven Anton (oba SK Jadran), ob 19.30 Varšek Milan in Pogačnik Miro (oba SK IIMja), ob I9.4=i Bežan Emil in Pungerčar Žane (oba SK Grafika). Nadalje se poziva stranski sodnik g. Kohe (SK Ilirija) da se udeleži seje ob 20. Tajnik II.
Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov. Delegirajo se: za soboto 34. 10. 91., igrišče ASK Primorja ob 15 30: Svoboda : SK Grafika g. Vidic, za nedeljo 25. 10. 31., igrišče Ilirije ob 13.30 Ilirija II. : Hermes I. g. Skalar, ob 15. Ilirija : KAC g Zupan; igrišče ASK Primorja ob 13 30 Svoboda P. : SK Jadran g. Vidic, ob 15. ASK Primorje n. : SK Slovan g Lukežič; igrišče Hermesa ob 13.30 Hermes rez. : Slovan rez. g. Breskvar. ob 15 Svoboda Vič : NSK Sparta g. Dolinar. V Trbovljah: SK Zagorje : SK Trbovlje dopoldne ob 10. g. Wasmer (rez. g. Ochs), ob 15 Amater : SK Retje g. Wagner (rez g. Ochs). V Hrastniku: SK Hrastnik : SK Rudar, poskusna tekma ob 15.,' g. Janežič V Celju: SK Celje : SK Olimp ob 15. na Glazajj g. dr. Planinšek (rez. g. Pavalek). V Tržiču: SK Ilirija komb. : SK Tržič, poizkusna tekma, g. Betetto Sporoča se SK Retju. SK Amaterju. SK Trbovlje, da zaprošena sodnika nista, na razpolago, vsled česar se prošnji ni moglo ugoditi.
Šport v škof ji Loki. Tako lepe in za-nrnive igre kot smo j.0 videli v nedeljo popoldne na letnem telovgd>:šču Sokola, že dolgo nj bilo. V goste je prispela nad vse prijetna in borbena ena js^orica čvrstih, krepkih »dečkov« rezerve SK Hermesa iz' Ljubi'ene. ki ie našla v SK Sokol. Skofja Lrfc.a. prav vrednega in cenjenega nasprotnika. Igna je potekala v nrvi polovici v premoči gostov in c? d>omae; mik a k n n-so mogli zna iti Polčas za goste 0 • ' Knda ln napeta borba t>a se je razvila v drugem poilč0'!" Loč*n' so vztrajno držali ip tudi napadih L Suh' i^nfgni -Mtusirie nnso mogb vzdržati in tako je končal« tekma z zmago Sokola. Rezultat 3 : 4.
Pred uveljavljenjeati prvih {»referenčnih pogodb
Kakor znano, je Nemčija pred mesof sklenila trgovinski pogodbi z Rumunijo tn Madžarsko, ki vsebujeta carin preferenco za žito. gecjaj doznava 'Berliner Tagblatt . dg^ namerava nemška vlada tj dve pogodbi začasno uveljaviti, in siicer po motnosti 15. novembra, kakor je v pogodbah določeno. Z obema pogodbama se je nedavno pečalo tudi Društvo narodov, ki jih je odobrilo kot primerno sredstvo za olajianje akutnih . težkoč podunavskih dežel pri vnovčenju žitnih prt-?ežkov. Pri tem je Društvo narodov priznalo, da take preference ne nasprotujejo principu največjih ugodnosti, ker so časovno 'jmejepe in veljajo le za gotov kontingent. Pogodbi z Rumuniio in Madžarsko veljata zaenkrat dve leti. Da se ne bi zaradi preference povečal uvo? iz teh dveh držav na škpdo drugih, do'očata obe pogodbi, da količina po preferenčni ca t in, i uvoženega žita r;e sme presegati normalnega uvoza v zadnjih letih. Preferenčni popusti pa znašajo po pogodbi z Rumunijo za ječmen 50% m za koruze 40 °'o vsakokrat veljavne carine. po pogodbi f- Madžarsko pa za pšenico 25 % veljavne carine
Uveljavljen je preferenčnih pogodb med ' Vemčijo na eni strani in Rumunijo ter Ma .'žarsko na drugi strani je za vso Vzhodno Evropo velikega načelnega pomena, saj gre
po številu rodbinskih člano. na podlagi količin, predpisanih v 22. točki čl. 103. tre-iarinskega pravilnika, se bo izvršila preiskava in se bo ugotovilo, komu je bilo vino prodano. Če pa ne bo mogoče ugotoviti dotične osebe, ki jj je bilo vinu zročeno ali prodano, tedaj bo dotični, ki je proizvedel vino iz kupljenega grozdja, dolžan plačati navzlic temu trošarino, koliko! ne bo kaznovan zaradi tihotapstva. Citirana točka 22. člena 103. trošarinskega pravilnika določa naslednje količine letne potrošnje vina za domačo porabo- do 4 članov rodbine in shižinčadi preko 15 let 400 litrov, od 4 do 8 članov 600 1, od S do 12 članov 800 1 in preko 12 članov 1000 litrov.
= Izvozne premije za pšenico v Rumiini-ii. Kakor znano, se je rumunska država obvezala, da bo za vsak vagon izvožene pšenica plačala premijo od 10.0G0 leiev (3300 Din), kar ie omogočilo žitni trgovini, da io kupovala pšenico po višji!) cenah, kakor pa bi odgovarjalo po izvozni pariteti. Da bi dobila potrebna sredstva za plačevanje teh premij, je rumunska vlada uvedla konsunini davek na kruh, ki pa daie mesečno le okrog 30 milijonov lejev. Vlada ie računala, da bo izvozni presežek znašal kakih 40.000 vagonov, dos'ej pa je bilo že izvoženih 60.000 vagonov, za katere znaša izvozna premija 6C0 milijonov lejev. To pre-
1	.—1 -	-	■ --------- ---.1 ->	| * uciiiu	1 v u 11; u ""v iu. 11 j v. .1 ^ * • — j — > -	— 1- • -
a praktično uveljavi jen ie princina, _ ki ga I miio ie vlada doslej izplačala le v višini
skupno z ostakmi vzhodnoevropskimi državami vneto zastopa tudi Jugoslavija. Če bo Nemčiji uspelo uveljaviti omenjeni dve pogodbi. tedaj ni več ovire, da se uveljavi jo tudi druge na enaki podlagi sklenjene pogodbe in da se skleneo nove. Nam gre predvsem za to, da se uveljavi določba nove pogodbe z Avstrijo, ki vsebuje preferenco za jugoslovensko pšenico, in sicer v obliki carinskega ponusta od 3 20 zlatih kron pri met. stotu za kontingent od 5000 vagonov
Za nas pa ie prpl-tično tudi velikega pomena, kako bo Nemčija rešUa vprašanje pristanka drugih držav, ki uživajo naivečie ugodnosti. Po principih, ki jih ie postavilo Društvo narodov ie le tedai mogoče br«! kršpnia klavzule o največjih ugodnosUh uveljaviti preferenco za vzv'»noevror)6ki> žito. če temu ne ugovRriaio tretje držaje. Nemčiia. Runvniia in Madžarska so vsem državam, ki uživaio na'večje ugodnosti, spo-ročile. da nameravajo 15 novembra t. 1. uveljavit' prefe^enčne .rorolbe. Po naziranju nemške vlade oa ie praktično mogoče prs-feren?ne pogodbe že uveliaviti. če nobona
328 milijonov lejev, osianek pa za enVrat ne more izplačati. Sedai grozijo žitni trgovci, da bodo prenehali z nakupom pšenice, če ne bodo dobili premij za izvoženo pšenico ali pa če ne bo dana možnost, da do-I.iio na račun teh nremi.i cenene kredite.
Ustanovitev le~ne sekriie pri Gremiju v Kranju. V none<1el!ek so imeli v Kranju lesni trgovci zborovanje, na katerem je !j;la ustanovljena sekena lesnih trgovcev pri Gremiiu trsovcev. Za načelnika te sek-olie je bil izvoljen %. Fr. Gorianc iz Kra n^a, v o-^bor na gsr.: T. Veber (škofa Loka), Ant. Brolih	Bele), I. Verbič (Šenčur), Fr. Ranedik (Železniki) in Fi Rozman (Tržič).
= Dobave. Direkcija drž. železarne Va-reš spi'e'ema do 28. t. m. ponudbe ?lede dobave 1500 kg bencina. Direkciia državnega nidnika Kakani soreiema do 12. novembra ponudbe glede dobave 6CH) m bakrenih vrvi. Direkeiia državnega rudnika Velenie snrpiema do 2. novembra ponudbe gledt> dobave dna za parni kotel in 50 komadov jamskih strgačev. D;-ei<eiia državnega rud-
država. ki uživa v prometu 7 Nemčiio nai- ;	njks, Zabnkov^a Dri Celin soreiema do 5. n«j-
veFie ugodnosti, ni sporočila nemški vladi	j	vembra ponudbe "lede dobave 400 m3 meh-
svoiega ugovora. Od evropskih držav ne bo	j	kefTf) janipUefra lesa. Direkciia državnega
nobenih ovir Od nekaterih vlad sicer ni	|	ri1fjnjva Kreka sorpiema do 12. novembra
pričakovat^ izrecnega pristanka, foda če iz-	i	ponudbe "Vde dobave vijakov za les in 15
ostane vsak izmeni ugovor, ie dana pravna n.odlaga za iiveliavlien'e oreference.
Od v p^štev r.rihaiaiočih držav ie na uvo-'ii ž;ta v Nemčiio ipter^sirana predvsem Argentina. V nemških vladn!h kro?ih vlada orepričan'e. da tudi aFgen,;n®ka vlada ne bo ugovarjala, ker bi ?n>er '-top;la v nasprotje z v«°nii državami, članicamr Društva nn rodov, ki so pristale na preferenco Vot 00-moč no asrrarni krizi ip/i-o prizadevni vzhodnoevropskim državam ^ft oa b: Ar-rent;na ugovarjala, tedaj bo Nemčija takoi skušala s poggiapii odstranit' to oviro, kar
sodov karbolineia. — Dne 12. novembra se bo vršila pri dire>ciii državnih železnnc v Saraiovu ofertna lioitaci in glede dobave o^rn<flp<ra in plošč^e^a ž°leza. (P^dmetiid oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)
Borze
22. oktobra.
Na liubljanski horzi so danes tečaji deviz
r stali na skoro nespremenjeni visim, edino ........... ............ „ ... ..... devizi London in Trst sta se nadalje ©krene bo te"^o. ker Nemčija labko Argentini pili. dočini je deviza Amsterdam popustila.
zasigura odvzem go'nve koiiči;np žita v raz-meriu dosedanjega uvoza. Nemčija je tudi z Zedipiepimi držayami sklenila aranžma, za prevzem gotove količine ameriške pšenice. seveda na kredit. Orpen;ti ie še Rusijo. ki si ie zaenkrat še nridržala zav7»t»e stališča k uveliavlienju teh pogodb, vendar n; pričakovati, da bi s te strani lahko nastopile resne'še ovire.
Kakor poroda »Perliner Taffhlatt« je nesrv «ka vlj»d»	čas pripravljena tndi z obe-
ma o«talima r>o«'HHi»vs>ki?na državama. » Jugoslavijo in Polgariio skleniti enske nrc-?erpn?«e pogodhp Dalie pa ne namerava razširiti tega pref^renčnega sistema, da tako zadovoMi zahtevi Društva narodov, da mora bi^ sklepanje p-eferenniih rcnodb ome'e-no le na gotovo skupino evropskih agrarnih držav.
Za letos Nemčiia sicer ne nudi več'i h
Med e:ekti je prišlo do prometa v Ljubljanski kreditni po 115 in v Vevčah po 115.
Na zagrebškem efektnem tržišču so se danes državni papirji v splošnem okrepili, kar ie posledica ugodnega vtisa, ki ga ie napravilo najetje posojila od 600 milijonov frankov v Franciji. V promptni Vojni škodi ni prišlo do zaključka, pač pa v december-ski po 284. Čvrsti so bili zlasti dolarski papirji. 8 odst. Blairovega posojila ni bilo mogoče dobiti izpod 60, zato ni prišlo do zaključka. v 7 odst. Blairovem posoiilu pa je bi. zabeležen promet najprej po 55.50, pozneje po 57. Zabeleženi so bili še zaključki v bee'uških obveznicah po 43 in pozneje po 45. Med bančnimi vrednotami ie priš'0 do promet v Praštedioni po 957.50, v Jugo-bank; m 67 in v Zemaliski po 110. Od indu-striicVh vrednot na so se trgovale Vevče no
motnosti za pi.arsjranie pšenice, ker domaai
pridelek v znatni meri krije domačo notrev	j	. ,
bo. Nekaj več možnosti ie 7.a uvoz krmilne-	j 11* Drbrovarka po 240, Secerana po 160
ga žita. ki ga notrebuie Nemčfia okrog 1n0	i in Slaveks po 20,
tisoč vagonov. Če torej zaenkrat n> večuh praktičnih možnosti za uvoz žita v Nemčiio, vendar bo uveVavljenie prvih ^referenčnih oogodb dalo mo5"osf. da oodunavske države ta sistem izgradro tudi v irerometu z drurri-mi evroo'skimi drž.avami. ki uvaža io ž'to. Za nas pa stooa trenutno v osprpdie pred-vserp uveliavlienie nreferemte z Avp*™:o >n sklenitev preferenčni^ dogovorov s FrancS-jo, Češkoslovaško in Nemčfjo.
= Troš»r»w®ka U-ontro'« 7a vino. ki sa privatniki pridobivajo i* kiinlienega ffr«*Hia.
Kakor 7nano, ni podvrženo državni trošarini ono vino. ki sa orivatniki (ki niso trgovei e ?H-o'iolnimi o;iačami ali točilri) sami pri-doHiio iz kuplienega grozd ia. dokler ga nrto-rablisio le za domače potrebe. Vsako adtu-iitev ^nrodnio) takega vina moraio zalo i>ri-laviti finančni VontFol-" »aradi plačila državne trošarine. Ker ie finančno ministrstvo ugotovilo, da privatniki na podlagi te ugodnosti pro;zvaiaio več vina. kakor na iim fe potrebno po številu rodbinskih članov Ip sini'čad? in se ie tudi dodajalo, da so taki privatniki presežek prodali ali drugače od tujili brez prijave in bre? plačila troSarin«. ie oddelek za davke nri finančnem ministrstvu na podlagi «1. 68 rakoma e d"žavn; tro-šaripi izdal odlok, po katerem morajo pri-
vatnp osebe, kf r'SO trfforpj 7 »llrnlinlnifiii n|iačan»i niti točiM ta^oi nr5'avJti n^ftol-nemil odil<>lli|| Hii»nJ!rf Irontrole	Voo-
»««o'e bodo kont""l'ra1i no-iho tat-p<rn viri.-. knplien«>e» gTnv^n. OddelV? finonPne kontrole bodo kontroliralo porabo takega vip« V razmerju z rodbinskimi flank Če se b« pokaral večji potrošek vipa, pego odgovarja
Devii«.
T,i)ibli»»ia Amsterdam 2271.03 — 2277.87, Brusel1 785 94 — 788 80 Turih 1098.45 -110175 London 219 35 — 226 85 NewvoTk 5S91 01 — 5A08 01 Pari7 220 fi5 _ 22131. Praa-a 165 86 — 166.36, Trst 289.29 — 295.29
ZapTpb. Amste-lam 2271.03 — 2277 87, Hrt,seli "85.64 — 788.30 London 219.85 dy 220.17 M:'an 2.°^ — 290.19, NewYork kabel 5'T^ni — 561901. Newyork ček 5591.01 do 5«0s01 Pariz 220 m — 221.81. Praga 1fi5£P> - Ififi.nfi. c»rih 1P98 45 — 1101 75.
Cnrili Beograd 9^5 Pariz 20 0875 London	Newyork 510. Brnseli 71.45. Milan 26 Ofl Madrid 4^50, Amsterdam 20710, Borlin 118.75. fitockhftlm 119.75, Os1« 113. Kobenha»m 118 Sofiia 8.70. Praga 15.10, Varšava 57.15, Budimpešta 90.025. Bukarešta 8.07.
Ljubliana. Blair 61 b!.. 7»/. Plair 54 bi.. Celiska 1oO den.. Liublj. kreditna 115 zakli.. Kreditni zavod 195 den.. Vevče 115 zak'i.. RuSe 125 den.
Zanreb Prž»yne vrednote: Vojna škoda aranžma in kaša 273.50—278. za december 9$2—285 Ipvestiriiako 67 bi., aprarne 32—86	beeluSke 43.75^45. S«, BU:r
«2_6R jor. Riaif 56.50—58. 7% Drž h»p banka —65: bančne vrednote: Prašted* ona O*? Krt Tf»60 Tubo 6T—«8. Pnion 100 V, T^nhMnnpij-« lntefJ.'t.wa	den Hr^gVn 187
b'..	110—Narodna 4300--
5200: in^nstrMste vrednote: Gptmann 110 —120. SiaveVs 20—25, SlavonDa 200 bi.. Drava 65 bL, Drava 185 dei*.,	111 «
Temeljito preizkušena
»Naravna zrnata kava je kava Hag, močne Ui ugodne arome, samo z zmanjšano vsebino kofeina«, ugotavlja kemični 'atio-ratorij zagrebškega vseučilišča v svojem spričevalu o analizi.
ICava Hag se v svojem sestavu v ničemer ne razločuje od navadne kave. Kava Hag je dekofeinizirana do brezpomembnih, neučinkovitih sledi, torej kofeina presta.
Gotovo redko katero živilo se po znanstvenikih, zdravnikih in uradnih kemikih tako temeljito in vsestransko preiskuje kot kava Hag. Ona vara nudi zato tudi garancije kot nobena druga kava. Vsako zrno je kvalitetno. Po uživanju kave Hag nimate nikoli motenega spanja, nerednega srčnega utripanja, razdraženja živcev ali ledvic. Okus in aroma kave Hag sta nenadkfiljiva. Ona je izredno izdatna. Veliki užitek brez neugodnih in škodljivih vplivov kofeina, »o je kava Hag. Posebna organizacija pa sfcr-bi, da kavo Hag dobite vedno svežo v vsaki dobri trgovini z živili. Servira se aa željo tudi v hotelu in kavarni. BrezpUnV;n vzorec prejmete — ako pošljete Izreze« tega oglasa in Din 1.— za odpremne stroške -— od Kave Hag d. d„ Tomašičeva ul., Zagreb.
—120, Dnbrovačka 230—270, Jadranska 400 bi., Trbovlje 200—220.
Beograd. Vo;na škoda 280, 274, 276 zaklj., za december 285 zaklj., 7°/o investicijsko 68, 69 zaklj., 4°/o agrarne 38 bi., G°/n begluške 48.50, 44, 43 50, 43 zaklj.. 8«/» Blair 62 den., 7"/o Blair 55.75, 56.50 zaklj., 7% Drl hipot banka 62.75 zaklj., Narodna banka 4800 do
Blagovna tržišča
LES
-f Ljubljanska borza (22. t. m.) Tendenca še vedno slaba. Zaključkov ni bilo. —• Lesna kupčija noče nJkakor oživeti. Pro-1'centi ne izdelujejo več blaga na zalego, temveč le po naročilu. Na novo se izdelujejo Ie trami ,pa tudi ta produkcija je na-s.oroti lanskemu letu znatno skrčena Drva nrcducirajo večinoma mali producenti. Večja je produkcija ogija. Kupčija v drveh §«• ni živahnejša in se tudi cene niso dvignile aa k-or se je pričakovalo.
zim
!- Novosadska blagovna borza (22. t. m.) 'it udenca nespremenjena. Promet: 37 vagonov. Pšeniea; sremska, 78 kg 225 zaklj. Ovas: sremski, slavonski 180 — 132.5. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 120 — 125. koruza: baška stara 99 — 101; gornjeba-ška 95 — 97.5; južnobanaška, slavonska 90 do 92.5; sremska, Indjija 99 — 101: sremska Aid 101 — 103; baška nova umetno sušena 78 — SO; sremska nova sušena 79 do 81: banaSka nova sušena 71 — 73. Moka: baška, banatska »0« in >00? 355 — 375; »21 335 — 355; 300 — 310; 250 — 260; »7« 190 — 200; >8« 122.5 — 127.5. Otrobi: bask; 80 -=- 85 Fižol: baški, beli 195 da 200..
+ Budinipeštauska terminska boraa (22. t. m.) Tendenca čvrsta, za koruzo slabša; promet srednji. Pšeniea: za december 10.50 do 10.82. za marc 11.85 — 11.87; rž: za december 11.27, za marc 12.20 — 12.22; koruza: za maj 13.20 — 13.28.
ŽIVINA
+ Ljubljanski živinski sejem. Na živinski sejem v sredo 21. t. m. je bilo prignanih 81 konj, 3 žrebeta, 1(16 volov, 67 krav. 18 telet in 189 prašičkov za rejo; prodanih pa jo bilo 22 konj, 35 volov, 28 krav, 10 telet iu 90 prašičkov. Sejem ni bil nič kai živahen in so eene deloma nadalje popustile. Zlasti so nazadovale cene teletom za 0.50—1 Din pri kg. Za kg žive teže notirajo (v oklepajih cene na zadnem sejmu): voli I. vrste 6—6.50 Din (6—6.75), II. vrste 5—6 Din (5—6), III. vrste 3.50—5 Din (3.50—5). krave debele 5—6 Din (5—6.50), krave kloba-sarice 2.50 - 3.50 Din (2.50 — 3.50), teleta 6.50 — 8.50 Din (7 9.50). Prašiči so s? prodaiali po 120 — 180 Din komad, konji pa od 300 _ 5000 Din.
Neznani vlomilci so oplenili gostilno
Trbovlje, 22. oktobra.
Ko je prišel v sredo zjutraj najemnik Fortetove gostilne g. Pintar v kuhinjo, jo našel vse razmetano. Poklical je takoi ženo m »kupno sta ugotovila, da so ponoči go-s ood i ril i, po kuhinji nezaželjeni gostje. Manjkale so tri štruce kruha in nekaj cigaret, iz knj:ge dolžnikov, ki je ležala na mizi. pa so bili iztrgani vsi listi. V gostilniški sobi sta opazila, da so tatovi odnesTi klikih 7 litrov v:na, 4 steklen'^ piva. nekaj žgan'a in iz predala za okrog 130 di-nariev drobiža. V predalu ie bila tudi zlata verižica z medalionnim ki ie pa tatovi niso onizili. V gostilniški sobi so našli tatovi tndi kovčeg i,n večii paket, ki ju je prejš-nii večer shranil tam neki tujec Vse te reči so vzeli s seboj. Iz mesnice, ki so jo odprli z Vitr:him. so vzeli n«kai salame in rfniati in iz predala okrog 300 I>in denar}a. ČTitfti so se morali orecej -arne. kaitii v mesnici so narezali gni*t katere na n;so rdnesli. ker se ,im ie videla Premalo suha. Ob::ci-(>M so tu«" tnis.fc.0 sobo. kier je prenočeval delavec M. T^mu so n^eslj novr^nik, uro ? verižico in okrn« 300 TVn ^»naria.
Vse skurmj so zn<«1? skoz?	vrata
na vrt in od tasp n° ' ,:wnij tiravniilr k'er so se zjuh-ai rvo^naii sledovi o/veHfe. A P bili tam moten' ali na so feoteli »rasledovalce zavesti na napačno sled. kai« mretili so tam ko.vče« in oatet z vso "sebi.no, prazne steHemice in dni<to
Tato-v? sn morali dobro nožna« hišne razmere. Naibrže so se vtihotapili v hišo vq T^ečer, se skm"" na no/lcfrešjn in čal-ali.
SO Re	"uinruvili if nA^iiVii Ti «0
s?c«r Culi okro« 3. ziutraf neki »w>ot »li nrfcVIi so. A* odbaia v sbiJHo dfliver lcf ie 'e rvro.i?n i i wf W n^l noverflo-va' »I« n-ir>-ra	ob 4 v si".'bo	ie
nw»»«iiVrtBi V5 rlo^inee ni«rfiirt sasfadniein
(lan Vodnikove družbe?
/
/,
NAJNOVEJŠA ŠTEVILKA
ilustrovane tedenske revije
,»ŽIVLJENJE IN SVET14
vsebuje naslednje zanimivosti:
THOMAS ALVA EDISON (B. Borko — s slikami). — PODALJŠAJTE MISLI, SKRAJŠAJTE STAVKE! — NEBOTIČNIKI SE MAJE JO. — SLADKORJA JE PREVEČ. — O LEVSTIKOVIH V PODGORI (Dr. Alojz Turk). — ZOLAJEV DVOJNI ZAKON (s sliko). — FRANKFTJRT OB MENI (Dr. Pavel Brežnik — s slikami). — ZAKAJ NE RASTEMO VSE ŽIVLJENJE? — PREDZGODOVINSKI ČLOVEK (slika). — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA. — SINJA DEMANTA (H. Picard — z ilustracijami Fr. škodlarja). — ZA VARNOST V PREMOGOVNIKIH (slika). — GLACIALNA KOZMOLOGIJA IN NJEN USTVARITELJ (s sliko). — RAZVOJ LETALSTVA V SLIKI IN BESEDI. — AVTOBUSI NA TRAČNICAH (s slikama). — SMRTONOSNA ELEKTRIČNA ŽARNICA (s sliko). — SREČANJE Z GROCKOM (s sliko). — RADIOMESTO SE PORAJA (slika). — TEDENSKI JEDILNI LIST. — BEDNO ŽIVLJENJE PORTUGALSKIH ŽENA (s sliko). — RDEČELASCI IZUMIRAJO. — HUMOR V SLIKAH.
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.

Ali se bo ta priprava obnesla?
»Kongres pleše"
Lord Trenchard,
maršal angleške zračne vojske, je postal šef londonske policije namestu lorda Bynga de Vimyja, ki je demisioniral iz zdravstven**- ozircv.
Najnovejši Ufa zvočni trak »Kongres pleše« prikazuje slike iz dobe dunajskega kongresa (1814). Zgodovinski dogodki tvorijo ozadje ljubavne zgodbe med mladim carjem Aleksandrom in meščansko hčerjo Kristino. (Lilian Harvey v vlogi Kristine,
Willi Fritsch kot car Aleksander)
IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJTV ČUDOVIT UČINEK
Berlinski zobozdravnik Joachim Lerner je konstruiral pripravo, ki naj bi preprečila izpodrsavanje in zanašanje avtomobila na mokrih, zlasti asfaltnih cestah. Hkrati z zavoro se namreč odpreta dva izlivka, iz katerih se vsiplje pesek pred zadnji kolesi. Ob suhem vremenu, ko kolesa ne drče, se posipača lahko izločita
Skrivnostna najdenka
Izbrisano tetovirano znamenje — Najdenka išče svojega pravega imena
Leta 1890. je prinesel stražnik v pariško najdenišnico novorojeno deklico, ki jo je našel na hodniku. Kakor vedno, je dobila ime in priimek po svetniku, ki je stal ta dan v koledarju, in je romala na kmete. Imela je težko mladost, pasla je krave in gosi, pozneje celo beračila, odšla je v Pariz, postala služkinja in naposled prište-dila toliko denarja, da je postala dokaj premožna lastnica pralnice.
Lani je obolela ta žena na slepiču. Kirurg, ki jo je operiral, je opazil na desnem pleču žene 16 popolnoma sličnih vodoravnih črt. Takoj je videl, da jih je zapustila kislina ali razbeljeno železo. S povečevalnim steklom se je prepričal, da so morali na ta način zabrisati otroku v naj-nežnejši starosti neko tetovirano znamenje. Opozoril je na to bolnico in ji dal naslov strokovnjaka za to umetnost. Perica, ki ni slutila ničesar o skrivnosti, je imela dokaj izdatkov. Znamenje so po možnosti ohmovili, na poseben način fotografirali in
dobili brezhibno sliko zedinjenih grbov dveh uglednih kraljevskih hiš.
Odvetnik, ki mu je izročila žena skrivnostno zadevo, je doživel več presenečenj. V sirotišnici zabeležen rojstni dan je bil izbrisan in nadomeščen s poznejšo označbo. To kaže, da je hotel nekdo ponarediti zapisnik. Pripomba »nima nobenih posebnih znamenj« je tudi čudna, ker bi moral vsakdo takoj opaziti prvotno nepoškodovano ali tudi zabrisano sliko. Naposled se je izkazalo, aa ni mogoče ugotoviti imena stražnika, ki je našel deklico. V zapisniku o sprejemu stoji celo, da jo je prinesla nepoznana dama, ki je zavodu podarila 10.000 frankov. Zdaj je naprosila žena sodišče, da bi ugotovila njeno pokolenje in pravo ime.
Oblasti novinarjem niso izdale imena obeh kraljevskih hiš, ker se morajo poprej prepričati o resničnosti podatkov, ki bodo utegnili odmevati v mednarodni javnosti.
Gospodarska kriza na Angleškem
Nehvaležnost je plačilo sveta
Velike tovarne konserv na Angleškem in solinarnice na škotski obali so morale znižati mezde zaradi vedno manjšega konsuma konserviranih rib. Slika kaže protestni
obhod delavk
Milijoni
in milijoni ljudi uporabljajo
že več kot 30 let
po spodaj navedenem navodila za uporabo
levje francosko žganje
Belgijski listi se bavijo v zadnjih dneh z usodo Celine, nekoč najlepše Belgijke in baje tudi najlepše Evropke. Mnogim slavnim slikarjem in kiparjem je bila za model in v mnogih velikih umotvorih je ove-kovečena lepota njenih mladih let, n. pr. v belgijskem narodnem spomeniku »Bra-bansonne« v Bruslju. Njena lepota je tako slovela, da so jo celo umetniki onkraj velike luže iskali za model.
Dandanes sameva nekdanja lepotica v majhni podstrešni sobi v najbednejši bruseljski četrti, bolezen jo tare in nima sredstev ne za hrano ne za zdravila. Belgijski listi pozivajo javnost, naj ji priskoči na pomoč.
Naprava proti morski bolezni
V Trstu bodo splavili v morje nov parnik, ki bo lahko prevažal 3000 oseb in ki bo opremljen s posebno modernimi napravami. Med drugim bo imel tako zvan »stabilizator«, ki naj bi potnike varoval morske bolezni, ker se z njim opremljena ladja ne ziblje niti v hudih valovih. Ta stabilizator se je baje zelo dobro obnesel za manjše vojn ^'adje in za privatne jahte.
Iz uredniškega koša
Belovo. Učitelj je dal v šoli učencem naslednje vprašanje: »S kakšnimi sredstvi bi ogrevali naša stanovanja, če ne bi imeli niti lesa, niti premoga, niti plina, niti elektrike, niti šote?« Najprvo velik molk, potem se javi malček: »S centralno kurjavo, gospod učitelj.«
Tržišče. Kmet Urban je prodal svoj les. Izkupiček 500 Din je zavil površno v prav umazano rute in se podal proti domu. Med-potoma je iskal po žepu star čik, pa je vrgel ruto z denarjem iz žepa. Nekaj za njim je šla dekla Mica in našla denar zraven umazane rute. Pospešila je korak in kmalu dohitela Urbana, češ. tu imate izgubljeni denar. Urban ni dejal ne tako ne tako, pa tudi odrinil ni dekli ničesar, samo vprašal je Mico, kam je dala ruto. »Na cesti sem jo pustila, ker je bila preumava-na, da bi jo v roke prijela,« je deia'a kaljena Mica in šla svojo pot. Lokalni časopis je pristavil: Ljudle božji, pazite na rute, denar najdejo poštenjak in ga vrnejo!
Tu zboruje druga balkanska konferenca
Pogled na grad Dolmabagče v Carigradu, kjer se vrši konferenca. — Spodaj desno
grški diplomat Papanastasiu V bivši turški prestolici je svečano otvoril turški ministrski predsednik Izmed paša drugo balkansko konferenco. Ideja balkanskih konferenc se je rodila na mednarodnem mirovnem kongresu (1929) v Atenah. Konferenci prisostvujejo delegati Francije, Jugoslavije (dr. živko Topalovič), Bolgarije, Grčije, Romunije in Madžarske. Kot gostje pa francoski in nemški člani mirovnih organzacij
Vsak dan sna
»Meni se zdi luna koristnejša od solnca. Saj sveti ponoči, ko je tema!«
Obisk pri Voronovu
Pn revml, protlnu, ishia-
su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite' dlesno, tzperite ustno votlino Ln grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite Selo in vse telo m vzemite, predno ležete spat. mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja s 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi.
_______ Kot ustna voda itd. — Pri
lUgUHIP potenju pod pazduho, pote* nju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer.
Levje francosko žganje
je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICL
Zahtevajte izrecno
Levje francosko žganje
in zavrnite odločno vsak nadomestek!
Levje francosko žganje
dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.- , 26.—. 52.—.
Varujte se pred potvorbami!
Centralni oiro:
LAVJA MENTOL DROŽDJENKA,
Zagreb, IVfaruličev trg 5. Telefon 73—52.
Smrt velikega učenjaka
Življenje je krasno • • . pravi slavni pomlajevalec, ka je baje iznašel tudi serum proti raku
Na Dunaju je umrl za srčno boleznijo znameniti učenjak prof. Konstantin Eco-nomo, o čigar zavodu za raziskovanje človeških možganov je naš list opetovano poročal.
Njegova raziskovanja so znanosti pripomogla do mnogih epohalnih odkritij. Zlasti se je proslavil z rešitvijo uganke evropske spalne bolezni (encephalitis lethar-gica), z odkritjem spalnega centra v človeških možganih, z določitvijo funkcij posameznih možganskih predelov, z raziskovanjem gradnje možganske skorje in hrbteničnega moziga in s svojimi predavanji po vsem svetu.
Njegova smrt je prišla mnogo prezgodaj, kajti bil je mož, ki mu je bilo določeno s svojim delom prodreti še v mnoge skrivnosti človeškega življenja in koristiti znanosti kakor človeški družbi.
Slavni pomlajevalec prof. Voronov je sporočil, da je iznašel serum proti raku. Prenesel je stanice raka na živalske organizme in iz obrambnih snovi, ki so v teh organizmih potem nastali, je izdelal svoj serum.
ze že v detmskih letib in ki so se brez energijskega vira notranje sekrecije razvili v lene, tope sebične individue. Vsi postanemo nekega dne evnuhi me je prešinilo in sem začel eksperimentirati. Kdo se ne boji starostne slabosti in zmanjšanja svoje duševne sile? V nas vseh je neutešno hrepenenje po mladosti Temu hrepenenju hočem zadostiti, ljudem hočem darovati dolgo življenje in mladeniško moč.«
Prof. Voronov
Prof. Voronov živi na svojem dvorcu, ki je bil nekoč last italijanske plemiške družine Grimaldijev, pri Ventimigliji na francoski meji. Te dni je pozval k sebi znano pisateljico g o. Lis Salskow-Iversen, ki ji je podal zanimive izjave o svojem delu in o svojih uspehih. Ga. Iversenova opisuje svoj obisk takole:
Dvorec se dviga na skalnati višini z divjim razgledom na Sredozemsko morje. Velik črn pes me je čakal nezaupno ob vhodu in mi sledil momljajoč skozi park. Na neki cipresi je sedela nepremično svetlo-zelena papiga, kamelije in mimoze so cvetele. a iz daljave je bilo slišati, kako se skupina opic prepira med seboj.
Pričakala sem prof. Voronova v njegovi sprejemnici. Soba je vse naokoli obkrožena s policami za knjige, na eni strani so njegova lastna dela v vseh jezikih.
»Govorite angleški, gospa?«
Voronov je stal na vratih, visok in suh, z umnimi, sijočimi očmi.
Pozval me je, naj si ogledam njegovo opičjo farmo.
»Najprvo morate videti Teodora; ta vidi rad. če ga kdo poseti.«
Teodor, največja opica na farmi, nam je radostno prožil naproti svoje trde, hrapave šape skozi rešetko kletke. Iz mnogih kletk je slišati vrišč in hrup drugih opic.
»Tu je preko sto pavianov in šimpanzov, ki so jih ulovili v Abesiniji in Sudanu, pa so v pripravi kot material za mojo kliniko v Parizu.« pripoveduje Voronov. »Tu je veliko skladišče rezervnih delov za človeško mašinerijo. Kjer se kakšen vijak obrabi, ga je treba nadomestiti z novim.«
»Kako ste prišli na idejo transplantacije žlez ?«
»S tesni mislimi sem se bavil že kot mlad zdravnik v Egiptu, kjer sem študiral evnuhe, ki so jim bile vzete spolne žle-
Voronov je nadaljeval po dolgem premoru: »Toda pot je dolga. Leta in leta sem delal poskuse z ovni, voli in konji. Ko sem svojo teorijo preizkusil do podrobnosti, sem jo začel izvajati na ljudeh. A samo v poedinih primerih mi je bilo mogoče povrniti -ljudem mladost Odkod naj bi dobil material? če bi hotel kupovati človeške žleze, bi moral biti mnogo-kratni milijonar in to ne bi bila tudi nobena pomoč, če bi enega človeka oslabil, da drugega okrepim. Zato sem se boril za to, da bi se v velikih mestih kjer se zgodi mnogo nesreč, osnova'posebne bolnišnice za smrtno ranjene osebe. V teh bolnišnicah bi bil vedno na razpolago ta ali oni organ, ki bi ga presadili na ljudi, katerim bi bil potreben. Smrt ne nastopa trenutno za vse organe žleze živijo n. pr. še šest do osem ur po nastopu smrti in bi bilo dovolj časa da se izvrši operacija na truplu. Toda zakonodajstvo ki vedno ostaja za znanostjo jih ne dovoljuje. Napredek in čut dolžnosti do družbe bosta, upam, zasedla tudi v tem pogledu mesto pretirane sentimentalnosti Ali bi ne bilo mnogo bolje, da se del kakšnega bitja pusti živeti dalje, nego da bi se uničil v grobu?
Lažje bi dosegel, da bi se za transplantacijo uporabili usmrčeni zločinci. A tega se branijo spet vsi kandidati za pomlaje-nje. Končno sem pričel eksperimentirati z višjimi vrstami opic. Uspehi z opičjimi žlezami so bili dobri. V sedmih letih sem z njimi cepil preko tisoč oseb in manj nego v 10 % primerov se mi je poskus izjalovil. Za enega človeka zadostuje samo del ene opičje žleze. Uspeh se pokaže po 6 do 8 mesecih in traja običajno 6 let, teoretično pa ni nobene zapreke, da bi se operacija ne ponovila. Opice postaiajo za ljudi čedalje važnejše in pri francoski vladi sem že dosegel, ia se zabrani ubijanje šimpanzov v francoskih kolonijah. Pa njih zaščita sama ni dovo'j, osnovati je treba opičje farme, da sc opice pomnože. Zame samega je opičja farma seveda velika gospodarska žrtev, za druga bodo sijajna kupčija.«
»Ali smatrate, da je življenje res tako lepo,« sem ga vprašala končno, »da ga je vredno podaljšati?«
»Da,« je odgovoril, »življenje je krasno. Vredno je, da mu vzdržimo maksimum sile in da ga mladostnega ohranimo čim dalje ...«
Novi poveljnik londonske policije
KULTURNI PREGLED
Ali je Liubliana pozabila Frana Levstika?
Drevi bo v opernem gledališču proslava stoletnice Frana Levstika. Žalosten pojav je. da se je do včeraj pokazalo prav malo zanimanja za slavnostno akademijo, čeprav je nje program vseskozi zanimiv. Upamo, da se bo naše kulturno zavedno občinstvo vsaj danes spomnilo svoje dolžnosti in po setilo prireditev v častnem številu.
Star hrvaški pesnik je zapisal: »Samo narod, koj' si mrtve štuje. na prošlosfci buduč-nost si snuje«. Foziv treh naših literarnih naprav odnosno društev,, da naj Ljubljana vsaj s slavnostno akademijo počasti spomin pisatelja, ki je tu živel in trpel, je vreden večjega odziva nego se je pokazal do včeraj Zato prireditelji upravičeno apelirajo na ljubljanske inteligenčne krose. Smo - ji vredn,j velikih mož in svo]e sedanjosti, če nam je tako malo mar za proslavo moža,^ ki je stal nekoč na braniku naših največjih vrednot in bil borilec za napredek, s katerim se sicer radi ponašamo?!
Slavnostna akademija se bo pričela oK20. Toleg skladb Osterca in Mihevca so na \ redu: nagovor Otona Zupančiča, slavnouni govor Frana Albrecbta, recitacije Frana S. Finžgarja iz Levstikovih del in uprizoritev Levstikovega »Junteza«.
Razstava slovaške kniige v Pragi
Praga, v oktobru Minule dni so v Prag: otvorili pod pokroviteljstvom občinskega zastopstva mesta Prage zanimivo razstavo slovaške k«jige. Priredila jo je češkoslovaška jed-nota v Pragi Ob slovesni otvoritvi sta bila poleg drugih odličnih osebnosti navzoča tudi minister nar. prosvete dr. Ivan Derer in minister za notranje zadeve dr. Juraj Slavik.
Namen razstave je, pokazati razvoj slovaške knjige oa začetka do danes, predvsem pa manifestirati enotnost češke in slovaške kulture. Zlasti zadnje sta nagla-šala tudi oba slavnostna govornika, univ, prof. v Bratislavi dr. Pavol Bujnak in minister dr. Derer.
Razstava je nameščena v dveh dvoranah Osrednje knjižnice glavnega mesta Prage in je razdeljena na 8 skupin. V prvi skupini je razstavljena protestantska literatura XVII. in XVIII. stoletja, ki je v Bratislavi, Trenčinu. žilini Levoči in dr., v drugem oddelku je katoliška trnavska literatura, v tretjem je predstavljena literatura prosvetljene doba (Palkovič, Kol-lar), v četrtem obrambna literatura slovanskega življa na Ogrskem (brošure od 1. 1830.—1848.), v peti skupini so knjige slovaške romantike, v kateri šele začnnja prava slovaška litera;ura v slovaškem jeziku (prej so bile slovaške knjige pisane v češčini — spisovni jezik slovaški je uvedel Ljudevit štur 1815—1856), v šesti skupini je razvrščena literatura od s. 1850.— 1875. (leta »suše in molka«), v sedmi so knjige obnovljenega literarnega gibanja (1876—1900), v osmi tako zvana »Mlada Slovaška«. Posebni oddelek tvorijo knjige Matice Slovaške 1863—1875 (1. 1875. je bila Matica Slovaška ukinjena. Delovati je začela zopet 1. 1918.) in povojna slovaška književnost, ki jo je uredil univ. prof. Bujnak. Oddelek povojne slovaške književnosti je nameščen v posebni dvorani in je prav posebej zanimiv. Iz njega je videti ogromen porast slovaške kniige po vojni, ko je bila dana Slovakom svoboda v vseh smereh. V vseh oddelkih so med knjigami pregledno uvrščene tudi slike glavnih pisateljev, v oddelku povojne slovaške literature pa so razstavljeni tudi originali načrtov naslovnih strani Prireditelji razstave so sicer skrbeli, da bi bil videti razvoj slovaške knjige tudi po zunanji opremi, toda premalo, zlasti pri knjigah do svetovne vojne.
Poleg razstave slovaške knjige je bila te dni prirejena tudi razstava slovaške likovne umetnosti in večer slovaške godbe. Vse to ima cilj: medsebojno spoznavanje Cehov in Slovakov.
Oton Berkopec.
»Srpski književni glasnik« je priobčil v številki z dne 16. oktobra prozo Ante Ceti-nea in Konst. Fedine, pesmi Alfireviča, Bla-iroieviča, Vladisavljeviča in Ovida. Dr. Isi <!ora Sekulič je prispevala zanimivo »Be ležko o intelektualistični književnosti«, ki je limono več kot pove preskromni naslov, filozofsko zajeto premotrivanje nekaterih osnovnih problemov sodobne literature. Miloš P. Stefanovič je izpregovoril o vedno zanimivem vprašanju: hitrost železniške vožnje, vprašanju, ki je nedavno izzvalo v češki reviji ^pfitomnosts celo polemiko, keT so se oglasili očitki, da danes — v času naglega tempa — vozijo vlaki počasneje kot pred 15. do 20. leti. Zanimiv je tudi članek dr. Rahka Mladenoviča: »MogucnoSti i tež-koče pozorišne olimpiade«:.
Slovansko društvo v Krakovu je imelo v minuli društveni sezoni več predavanj v radiu. Tako js profesor slavistike T. Lehr-Splawinski predaval o slovanski ideji na Poljskem v preteklosti in sedanjosti, profesor Vojeslav Mole pa o Slovencih. V okviru društva samega je dr. M. Malecki predaval o Slovanih v Italiji, prof Mole o slovenski literaturi, prof. V. Frančič pa o srbohrvaški književnosti. Tudi o vseh ostalih slovanskih literaturah so predavali posamezni krakovski strokovnjaki. Sedaj v jeseni nameravajo zonet začeti s predavanji o slovanskem kulturnem življenju in sicer v tem smislu, da bo vsak poznavalec posameznih slovanskih narodov izbral neke pojave in osebe, ki se mu vidijo najbolj značilni in jih podrobno osvetlil Predsednik krakovskega 3Towarzyst\va Slo\vianskiega« je sedaj vse-učiliški prof dr W Semkovvicz.
Spor za književne nagrade v Beogradu. Mednarodni literarni svet vznemirja podelitev letošnje Nobelove nagrade, med tem ko se je v Beogradu pojavil spor za nagrado iz fonda Ilije Kolarca. Razsodišče, ki je razdeljevalo nagrade, je imelo na razrola-go 73.000 Din Natečaja se je udeležilo ,"-5 pisateljev z 78 knjigami Člani juryja (Isi-dora Sekulič. Grol. Svetislav Petrovič in Drag Kostič) so si pomagali tako. da so razdelili pisatelje v tri skupine: Ivo Andrič Ivan Gjaja. Veliko Petrovič Dinko šimu-novič in Milo* Cmianski so dobili po 800" Din. Niko Bartulovič Milan Bogdanovi. Milan Kašamti in OJig Rožovič po 6000 Din. Milan Vnkssovič 5000 Din in Vlastimir Petkovič 4000 Din Milan Kašanin je pravkar podal v beograjskih listih odločno izjavo, da se zaradi klasificiranja pisateljev
po rangu čuti užaljenega in da denarja ne sprejme. Pravi, da razsodišče ni postopalo pravilno in da je storilo vrsto krivic. Pojavil se je torej podoben spor kot prej pri nagradi »Cvijete Zuzoričc.
Zbrani spisi Sretislava Stefanoviča, en--^a izmed vodilnih pesnikov predvojne srbske moderne, so začeli izhajati v Beogradu Pravkar je izšla 1. knjiga z naslovom »Portreti i eseji«. Tu so zbrani Stefanovičevi odlični članki o književnih pojavih in osebnostih, prvenstveno iz angleškega slovstva, ki ga je Stefanovič vneto uvajal v srbsko književno življenje. Dr. Svetislav Stefanovič je ugledna beograjska osebnost, znan kot književnik in kot zdravnik.
Nekaj, eesar Ljubljana nima. Namreč dobro ljudsko vseučilišče, kakor ga imata po leg našega Maribora, Zagreb in Beograd Tako čitamo v zagrebških listih poročila o prav zanimivih predavanjih zadnjih dni. fvnlik dr. Ljuba Marokovič je n. pr. napovedal cel ciklus predavanj iz sodobne književnosti. Vsako predavanje bo posvečeno temu ali onemu značilnemu produktu umetniške proze, ki ga bo prevajalec razčlenil m pokazal njegove probleme Ln njegove oblikovne odlike Tako je v torek predaval t Sinclairje^em znanem romanu »Babbit«. S takimi predavanji se uspešno poglablja zanimanje za sodobno književnost in občin stvo najlepše vzgaja za duhovno kulturo Bilo bi zanimivo načeti vprašanje: zakaj se v Ljubljani ne more ustaliti dobro, izobra-ženstvu namenjeno ljudsko vseučilišče?!
Uspehi jugoslovenskih skladateljev v inozemstvu. Monakovski radio je nedavno priredil jugoslovenski simfonični koncert. Izvajali so Hrističevo »Simfonično predigro«, Lhotkin sJugosloven9ki capricciov Šafra-neka-Kavida »Guslarja« in Štolcerja-S!a-venskega »Balkanofonijo« Dirigiral je Max Reiter. Monakovski Usti so prikupno poročali o tej prireditvi. Tako je kritik »Mtici-chener Telegramm Zeitung« poudaril kot skupno značilnost jugoslovenskih skladateljev ozko vez z ljudsko-glasbeno zakladnico balkanskih dežel, obenem pa je ugotovil, da vsi skladatelj' poznajo skrivnosti sodobne orkestralne tehnike.
Židovska mladina o naših krajih. Najnovejša (oktobersko-novemberska številka) revije »Hanoar« je skoraj vsa posvečena bivanju židovske mladine v Gozdu ob Martuljkovi skupini. \ 37 šotorih je taborilo 180 omladincev obojega spola, vsi iz cionistično usmerjenih vrst, ki imajo v »Honoarju« svoje ideološko glasilo. Na tej mahani, kakor imenujejo svoje tabo-renje, so imeli številna predavanja ki so jih utrjevala v zvestobi do novega idejnega pokreta med židovsko umladino Jugoslavije. V omenjeni številki »Honoarja« so mnogi vodilni omladine4 zabeležili svoje vtiske in izrekli laskave sodne o lepo-
tah naše Gorenjske, Ki so jih Sidorski taborniki iz Banata. Skoplja in Bosne spoznali prvič na lastne oči.
»Der grosse Herder«. Pcxi tem naslovom je izšla pred kratkim prva knjiga velikega nemškega katoliškega konverzacijskega le ksikona v novi, popolnoma predelam izdaji. Delo je monumentalno, zastopa seveda povsod samo katoliško stakišče, a priznati Je treba, da je v izdelavi (papir, slike) dale-ko prekosilo vse ostale nemške enciklopedije. Na žalost moramo pribiti, da sotrud-niki tega dela vse, kar je slovensko in jugoslovensko, dosledno zamolčijo. To je razvidno že iz prve knjige. Samo nekaj primerov v dokaz. Pri citiranih osebnostih se povsod omenja tudi narodnost dotičnega, razen če je iz rojstnega kraja razvidno, da je na pr. Nemec, Francoz ali Anglež, a pri škofu Baragi, kj je menda edini v prvi knjigi omenjeni Slovenec, je povedano samo. da je rojen »dn Treffen (Krain)«. Kdo v Nemčiji in po širnem svetu bo tako vedel, da je to slovensko Trebnje in da je bil Baraga Slovenec? O balkanski vojni 1. 1912-13 pravi, da so balkanske države oropale (be-rauben) Turčiji njeno evropsko posest. Io je čisto idejni krog dunajske Reichsposte. sramotiti boj za jugoslovensko svobodo kot rop! Pri Adelsberg je sicer omenjena nova italiianska skovanka Postumia, slovensko im? Postojna je pa zamolčano, čeprav omeni, da so prebivalci večinoma (!) Slovenci. Pri Postojnski jami seveda tudi n; slovenskega imena, enako kakor pri Ba-eherngebirge. kojega vrh imenuje Schwarz-kogel. Razen tega je pri Pohorju še slika napačna, kaže namreč visokoalpeke čeri in ledenik, kar bi zaman iskali po vsem Pohorju. Pri izrazu »ban« izve bralec, da je to nova označba za jugoslovenske province Na zemljepisni skici Banata je omenjeno rumunsko Ime Timisoara in msdžarsko Szeged, samo na jugoslovenskem delu ni narodnih imen. temveč piše: Gross Kikin-da. Gross Betschkerek, Werschetz. Članek o Alpah omenja v Karavankah vrh Grm-touz! — K.
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Petek. 23.: Zaprto.
Sobota, 24.: Dogodek v mestu Gogi. Red D. Nedelja, 25.: Vest. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA. Začetek oh 20 Petek, 23.: Levstikova proslava. Izven. Sobota, 24.: Viktorija in njen huzar. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20,
Petek, 23.: Zaprto. Sobota, 4.: Zemlja smehljaja. C. Nedelio '>5. ob 15.: MaVerling. — Ob 20.: Slaba vest.
Ofieijelna proslav« stoletnice rojstva znamenitega slovenskega pisatelja in jezikoslovca Frana Levstika bo drevj v ope»» Slavnostno akademijo pri rede Slovenska Matica, Narodno gledališče in Društvo slovenskih književnikov. Sodelujejo pesnik Oton iupanč>č, urednik Albrecht Fran in pisatelj P S Finžgar. Uvodno in sklepno točko akademije ima operni orkester pod vodstvom kapelnfka. N. Štritofa. Sodeluje tmtf na? dramski ansambel pod vodstvom režiserji Lipaha. ki uprizori Levstikov dramski odlomek »Juntez«. Vse sloje ljubljanskega prebivalstva opozarjamo na proslavo odličnega slovenskega literata. Polno gledališč«* naj bo dokaz, kako visoko spoštujemo naše kulturne delavce. Predprodaja vstopnic prt dnevni blagajni v drami. Cene globoko znr-žane. kakor pri dijaških dramskih predstavah.
Reprite Opereta »Viktorija in njen huzar« se uprizori prvič po ljudskih cenah ju-tr, zvečer Opera »Židinja« se uprizori prvič v letošnji sezoni v nedeljo 25. t. m.
Primorske novice
V	ponedeljek so se vršili pred goriškim kazenskim sodiščem štirje procesi, od katerih sta bila dva političnega značaja. Gori-čan Ludvik Pekniker je bil obsojen na 9 mesecev ječe in na strogo politično nadzorstvo. ker se mi ravnal oo določilih policijskega svarila. Cirilu Bertotu, 19-letnemu mladeniču iz Kanala, ki je bil prec5 kratkim obsojen na eno lete in dva meseca ječe. ker se je uprl karabinerjem io vzklikal pro-ta oblastem, je pila kazen v prizivu znižana na 10 mesecev zapora. Karlu Rusjanu, ki je bil pred dnevi aradi kršitve določb policijskega svarila obsojen na 14 mesecev, je bila kazen na njegov priziv zn:žana na 10 mesecev. Na pet mesecev ječe pa je znižana Antonu Bajtu ki je bil pred kratkim obsojen na 10 mesecev ječe. ker je skušal skrivaj zbežati preko meje.
Po zadnjem ljudskem šteju je v Trstu med 230.157 prebivalci stalno bivajočih tujcev okol- 8000. in sicer: Jugoslovenov okoli 2300. Avstrijcev 1600. Grkov 1200. Čehos'ovakov 800 Poljakov in Nemcev par stotin. Madžarov 3!)0 Na dan štetja 21 aprila eo bile navzoče tudi male skupine raznih drugih narolnosti iz inozemstva
V	rešbi svobodm coni cvete tihotapstvo, kakor sc je pričakovalo Te dni so prišli reški policijski organi na sled večji skupini tihotapcev in njihovih odiemalcev Ovadenih je okoli 50 oseb z Reke, iz Ike. Materije ir Kozine. Za tihotapstvo 6o določene ostre kazni Obdolžence čaka dolg zapor in obsojeni bodo na globo, ki utegne znašati, kakor napoveduje »Vedetta«. okol' 27 milijonov lir.
Z vseh strani Istre prihajajo poročila o težkih gospodarskih Tazmerah Letina je neugodna. Na Poreščini so kmetje precej dobro živeli, sedai iedo enkrat na dan, pa še takrat malo in slabo. Istrski vinogradnik
ČE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE,
TODA St NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE tJLAGOVOLiTE SE OBRNITI NA NASE
PODJETJE
V	VSEH POTREBAH
VAM JE V TEH VPRAŠANJIH DRAOE VOLJE NA RAZPOLAGO
NARODNA ISIKAIRNA
Y	LJUBLJANI
VSA GRAFIČNA PELA SE IZVRŠUJEJO LEPO,
SOLIDNO IN TOČNC
CENE ZMERNE / PRO-
RAČUNI IN PONUDBE
MA ZAHTEVO ZASTONJ
TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE. VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK. PISMA, RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICA. OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE, VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA
TELEFON 3122 — 3126 POSTNO ČEK. RAČUN V LJUBLJANI 10.534
OIOBOlOBGrlOBOaOBOaC
Prvovrstne
vrvi
motvoz, štrange, uzde in vse druge konop-uene izdelke dobite najceneje v vrvarni
VAJT m DRUG D. Z O. Z., Ljubljana Kolodvorska ulica 6 12747 oioioaoioaoaoioioac
Vsak tui iezik
se zamorete sami naučiti lahko ia dovršeno v 3—4 mesecih s pomočjo gramofonskih plošč samo po Lingafon metodi. Te metode se poslužuje širom vsega sveta nebroj šol in privatnih oseb. Zahtevajte prospekt od zastopnika: Srpska obrtna banka d. d., Beograd, Čika Ljubina 15, telefon 23.&0.
bi rad takoj prodal svoje vino. kakor je bilo nekdaj mogoče ali zaprta so mu dobra stara razpečevahšča in hudo konkuren« co mu dela italilansko vino Tako so istrske kleti še vedno polne starega vina. Reka bi lahko pozobala precej istrskega grozdja ali prometne prilike so tako slabo urejene, da prihaja italijansko grozdje preko Ankone prej na reški trg kakor pa istrsko iz soseščine.
Iz sluztanih ob ia v
Pri okrajnih sodiščih bodo tele dražbe nepremičnin:
Na Vranskem 18. novembra ob 9. hiše, gospodarnega poslopja, zemljišča, zemlj. knj. k. o. Ločica, vi. št. 24, cenjeno 71.713 dinarjev, najmanj 47.810 Din. — V Šmarju pri Jelšah 28. t. m ob pol 10, zemlj. knj. Vrliče, vL št. 47. cenjeno 62.107 Din, najmanj 41.405 Dm. — V Ptuju 6. novembra ob 9. zemlj. knj. d o. Pohorje, vi. št IS, cenjeno 60.600 Din, najmanj 42.827 Din. — V Mariboru 26. L m. ob 10. zemlj. knj. k. o. Koroška vrata, vi. št. 23, cenjeno 310 tisoč 799 Din, najmanj 167.377 Din. — V Trebnjem 4. decembra ob 10. zemlj. knj. k. o. Ponikve, vi. št. 29. in 164, zemlj. knj. Lukovk. vi. št. 609, cenjeno 86.292 Din, najmanj 57.582 D:n — V Ptuju 17. novembra ob 10. zemlj knj. d o Dornava, vi. številka 315, cenjeno 70.232 Din, najmanj 46.822 dinarjev. — V Kranjski gori oziroma na licu mesta na Jesenicah Sava, št 25, dražba raznih parcel v 11 skupinah. — V Kozjem 3. novembra ob 11, zemlj. knj. Sopote, vi. št. 60 do polovice, ccnjeno 10805 Din, uaj-cnanj 7203 Din. — V Gornji Radgoni 14. novembra ob 10. razne parcele d. o. Dra-gotinci. — V Ptuju 17. novembra ob 9.
a)	zemlj. knj. d. o. Polenci, vi. št 91 in 89,
b)	zemlj. knj. idealna polovica d. o. Pre-ran, vi. št. 62 in 189, cenjeno a) 37.061 Din, b) 2428 Din, najmanj a) 24.710 Din, b) 1620 Din. — V Kočevju 20 .novembra ^b 10, zemlj. koj. Bosljiva Loka, vi. št. 80 m Osilnica 1-13, vi, št 169, cenjeno 32.530 Din. — V Cerknici 3. novembra ob 10, zemlj. knj. Štrukljeva vas v!, št. 12, cenjeno 5350 Din, najmanj 3567 Din. — V Pi^valju 17. novembra ob 9 zemlj. knj. Vič, vi. št. 2, cenjeno 395.933 Din, najmanj 263.°"_? dinarjev. — V Ljubljani 30 t m. ob li. travnik, sedaj nova enonadstropna hiša v Rožni dolini cesta VIII-6 z vrtom, zemli. knj. k. o. Vič, vi. št 1044. cenjeno 275.451 dinarjev, najmanj 137.725 Din. — V Novem mestu 2. novembra ob 9. zemlj. kni. Vinja vas, vi. št 218, 341, 658, 758, 803, zemlj. knj. Cerovec, vi. št 645, cenjeno 33.386 Din, najmanj 22.257 Din. — V Sevnici 13. novembra ob 11. zemlj. knj. 1-2, vi. št. 3, k. o. Dovško. cenjeno 72-798 Din, najmanj 48.532 Din — V Mariboru 16. no* vembra ob 11. zernlj. knj. k. o. Prekola. vi. št. 245. cer;jenr> 29.641 Din, najmanj 19.762 Dm. — V Kranju 24. t m. ob 9.. zemlj. knj. Tupaliče, vi. št. 216, zemlj. knj. 01 ševk, vi. št 916. cenjeno 8770 Din. nai-manj 5847 Din. — V Kranju 26. t. m. ob 9. zemli. knj. Drulovka, vi. št. 189, cenjeno 37.970 Din najmanj 25.313 Din. — V Ma-renbergu 24. novembra ob pol 9 . zemlj. knj. Orlica, vi. št 37. cenjeno 12x901 Din, najmanj 68.084 Dir,. — V Marenbergu 27. novembra ob pol 9. zemlj. knj. Zgornja kaplja, vi. št 12, cenjeno 12.050 Din. najmanj 8034 Din
Radio
Izvleček Iz programov
petek, 23. oktobra. LJUBLJANA 11.30: Pravilna izgovarjava slovenščine. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza.
—	17.30: Salonski kvintet. — 18.30: O vegetarijanski prehrani. — 19: Francoščina — 19,30: Prenos opere >Turandot« z Dunaia.
—	22.30: Napoved časa in poročila.
Sobota, 24. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas in plošče. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Predavanje o kulturnem filmu. — 19: Angleščina. — 19.30: Predavanje za gospodinje. — 20: Šah. — 20.30: Duetni večer — 21.15: Salonski kvintet — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet.
BEOGRAD 11.05: Plošče. — 12.05: Radio-orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Jugoslovenske pesmi. — 20.30: Veseloigra.
—	22.20: Poročila. — 22.50: Godba za ples
—	ZAGREB 12.80: Plošče. - 17: Popoldanski koncert — 20.30: Prenos iz Beograda. _ 22.40: Plesna glasba. - PRAGA 18.25: Glasba za mfcidino. — 19.20: Koncert iz Brna. — 20: Zabaven večer. — 21: Koncert
' arkestra in pevskega zbora. — 22.25: Mešan program. — BRNO 18.30: Arije in pesmi. — 19.05: Godba na pihala. — 20.40: Prenos iz Prage. - VARŠAVA 18.30: Koncert za de-eo. — 20: Prenos koncerta iz Praee. — 22.10! Chopinove klavirske skladbe. - 23: Godba za ples. _ DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 13.45: Plošče. — 16.50: Koncert godbe na pihalp. — 19.30: Komorna el*sba.
—	20.15: Dramski večer. — 22.15: Plesna idasba. — BERLIN 1910: Komorna glasba.
—	20.30: Koncert godbe na pihala. - 22.30: Godba za ples. — KftNTG«?BERG lfi-45:
] Konrert orkestra. — 19.15: Pevski koncert
—	19.45: Godba na pihala. - 20.10: Zabaven program — Prenos iz Berlina. — MCHL-ACKER 17.05: Popoldan koncert — 20.45: Opere!ni veFer — 22.30: Godba za ples — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert
—	17.80: Lahka godba orkestra. — 1915: Pevski koncert — 20.30: Dramski večer. —
O. Hanstein :
Ali je kriva?
Roman
»A, tako nič smisla za glasbo? Nu, tedaj vam povem resnico, a s pogojem, da me ne vprašate ničesar več. Od včeraj čutim v levem uhlj>u čudno bolečino, zastran katere se mislim posvetovati z nekim mladim zdravnikom, ki so mi ga zelo priporočili. Ta zdravnik živi v Sondershauseaiu; spremili me boste k njemu in pazili, da ne padem V omedlevico, če bi me zdravljenje preveč bolelo.«
Zdaj ie postal mahoma tudi Schreiber ves vesžl.
»Gosipod komisar, ali ne bi vzel tudi jaz kakih zdravil s seboj? Na primer železnih obtežev za zapestja?«
»Najbrže jih ne bo treba — a za vsak slučaj...«
Cez tri ure sta že sedela v vlaku. Naj je bil stražmojster še tako radoveden, iz komisarja ni mogel spraviti ničesar več. Narobe, bij je dobre volje kakor mlad dijak, ki se pelje na počitnice; samo krasote lepe Turinške so mu rojile po glavi.
Zvečer okoli sedmih sta bila v Sonderhausenu. Schluter je šel na policijo vprašat, kje stanuje doktor Hilber.
»Schreiber, srečo imava: mož ne stanuje v bolnici.«
Stopala sta po tihih cestah prijaznega mesteca in kmalu obstala -- ne pred hišo, kjer je stanoval asistenčni zdravnik, ampak pred bolnioo.
»Tako, Schreiber, stopite noter in vprašajte, kdaj ima gospod asistenčni zdravnik doktor Hilber službo. Rad bi vedel, ali je zdai-le doma. Ce je v bolnici, glejte, da mu ne pridete pred oči. Saj lahko
vratarju kaj natvezite.«
Schreiber se je kmalu vrnil.
»Nocoj ima službo do desetih.«
»Ali je kaj zvedel?«
»Gotovo ne. Stisnil sem vratarju nekaj mark v roko in zamom-Ual nekaj o neki gospodični.«
»Izvrstno! Potem je stvar v redu. Tako, pojdiva zdaj — hvala Bogu, trgovine so še odprte.«
»•Pa ne da bi mislili kaj kupovati?«
»Seveda! Vesel dogodek je treba zaliti z dobro kapljico.«
Kmalu se je vrnil iz prodajalne.
»Tako, ti dve steklenici boste vi nosili.«
•Hišica, kjer je stanoval doktor Hilber, ni bila daleč od bolnice Schluter je pozvonil. Čedna postarna žena je prišla odklepat.
»Ali je doktor Hilber doma?«
»Ne, na žalost ima službo.«
»Kdaj se vrne?«
»Ob desetih. Rekel je, naj ga počakam z večerjo.«
»Nu, ljuba gospa, tedaj naju spustite noter. Doktor Hilber in jaz sva tovariša, in kakor vidite po mojem kovčegu, prihajam naravnost z železnice.«
»Ali...«
»Ne bojte se, saj menda nisem podoben vlomilcu. Presenetiti ga hočeva. Prinesla sva dve steklenici vina in nekaj prigrizka. Bodite tako dobri, pogrnite mizo za tri in pomagajte mi, da vso reč kar moči lepo urediva.«
Ko je gospa zagledala steklenici in zavitek, je postala zaupljiva.
»Gospod doktor vas bo gotovo zelo vesel.«
»Jelite?«
Prižgala sta petrolejko in gospa Ewaldova je pogrnila mizo tei prinesla krožnike in kozarce. Zdajci pa je Schluter dejal:
»Svežega sadja najbrže nimate pri hiši?«
»Na žalost ne.«
»Tako rad bi imel — veste, prejle sem videl krasne zgodnje črešnje, pa sem jih pozabil kupiti. Ali imate koga, da ga pošljem ponje?«
»Nikogar, gospod doktor. Sama bom stopila.«
»Če bi hoteli biti tako dobri?«
Dal ji je bankovec za sto mark in žena je odšla, med tem ko je sedel Schluter h klavirJu in zaigral napev iz neke operete. Nato je ubral še par taktov in mahoma prenehal.
»Tako, Schreiber, zdaj pa le hitro. Lotite- se omare za obleko. Saj veste: siv dežni plašč — mehki klobuk ima pa gotovo na glavi.«
»A, tako!«
»Vidite?«
Komisar je bil že pri pisalni mizi. Pregledal je nekaj pisem iz predala, ki ga je urno odprl z žepnim nožičkom.
Računi — pisma — pisma — oho!
»Dragi Gottlieb! Nič ne skrbi! Vse je v redu! Tako imenovani sin je bil samo slepar in je že razkrinkan.« — Ostalo so bile brez-pomembnosti. Podpis: »Teta Wellhornova.«
Drugo pismo, ki je tičalo še v ovoju s pečatom gardelegenske pošte:
». . . Le mirno ostani v Sondershausamu. Vsako pismo raztrgaj! In vest naj te nikar ne peče! Storila sva samo to, kar je bilo najina pravica. Teta Agata.«
Nazadnje brzojavka brez podpisa, takisto iz Gardelegna:
Cette m alf m oglasom*
Ženitve, dopisovanja, naznanila tc oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 2.— Din. Pristojbina za Ufro 5.— Din Najmanjši znesek 10Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za hitro 3.— Dtn Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati i« pristojbino 2.— Din Pri. ttojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnim v Liubliani UMI - Telefon itevilka 249Z «92
JUtU oglasi
Za od|ooor
2 DIR 9 sfiamfioh
ShCaslove malih oglasov
dobite takoi po izidu lista o podružnicah »Jutra * v •Mariboru, v	o •Voecm me*fu,
V TŽrbovljah in na {Jesenicah, ki spre/ema/o tudi naročila na male oglase in inserate.
VAtViKViVi
Vajenko
tu frizersko in brivsko obrt sprejme Meznarič, Jesenice, Gorenjsko. Ponudbi je po možnosti priložiti sliko.
46444-1
Šivilje
sa moško perilo sprejme I. Kette. Ljubljana, Aleksandrova cesta S. 46463-1
Inštruktorja
za četrto meščansko iščem Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	46470-4
Francoščino
temeljito poučujem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izprašana v Parizu«.
45598-4
Aranžerja
Izložbenih oken išče L Kftte, modna trgovina za m.iške, Ljubljana, Aleksandrova Cesta 3. 46464-1
Natakarica
pridna, poštena, zanesljiva in zmožna vseh gostilničar -rtih del, ki govori slov. in nemško, ter ima dobra spričevala, dobi takoj službo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	46438-1
Gostilniško kuharico
samostojno takoj sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«.	46400-1
Mesar, pomočnika
ali Izurjeno pomočnico za izdelovanje klobas sprejmem. Pismene ponudbe na cfrias. oddelek »Jutra« pod »Zan&aljdva moč«. 46355-1
Kroj. pomočnika
tiue?a. za v?a dela. v stalno službo sprejme takoj Apara, Grosuplje. 46336-1
Kuharico
me nad 32 let staro, ki bi opravljala tudi druga hiš rs dela. proti dobri plač' sprejmem v Vrhovčevi ul. »t, 14/1.	46492-1
Trg. poslovodjo
1» trgovino mešanega blaga n3 deželi iščem s t. novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46496-1
Kroj. poslovodjo
prvovr»tnesa preddelavca in samostojnega m "-d e 1 5 r-j a ženskih plaščev, sprejmem takoj za konfekcijo. Ponudbe z navedbo dese-danie zaposlitve tia oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poslovodja«.	46067-1
Pletilje
izurjene in pridne — ter
ripaserke
apre'me Lana. Rimska 2.
46M9-1
i

Zastopstvo
prevzamem za Gorenjsko. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Za Gorenjsko«.	46445-3
Pridna šivilja
iSo« delo. Naslov t oglas, eddelku »Jutra«. 46471-3
Šivilja
Iti gre šivat tudi pletenine, želi mesto — najraje v Liubliani. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 46472-2
Dekle
SeJi kakršnokoli dnevno z»-po-slenje. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 46477-2
Miss Edith Oxley
daje angleški pouk in konverzaeijo. Prevzamem tudi tehnične in druge pre vode. Maribor, Gosposka ul. 52/1.	45787-4
1 petn&i
Potnike
za Ljubljano in okolico ■prejmem za prodajo šivalnih strojem in koles. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	46478-5
Več miz
zložljivih, iščemo za ping-pong. Ponudbe na društvo »Atena«. Kreditna banka.
46515-7
Obleka in zimski suknjič
naprodaj v krojačnici na Tržaški eesti o. 46516 13
Skladišča
lepa in pnostorna — ter
vinske kleti
z vležno posodo oddam v najem. Poizve se na Celovški cesti 50. 46481-17
Veliko poslopje
dobro zidano, pripravno za vsako večjo obrt ali malo tovarno. z ali brez zem Ijišča prodam. Natamčneie s« poizve v gostilin Plev č»k v Celiu-Gaberje.
46525-20
Društveni lokal
s prostim vhodom, event. dva prostora, z elektriko in vodovodom iščemo. Ponudbe z navedbo cene pod »Fotoklub« na oglas, od delek »Jutra«. 46442-19
Fiksum in provizijo
mdimo potnikom za obisk jrivatnib strank sa Ljui> jano Id okolico ter v s o Iravsko banovino za ma nufakturno blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum n provizija«.	45053 5
V Kranju
na zelo prometni cesti oddam v najem lokal za delikatesno trgovino, sadje td. trg. izobraženi samo-itojni osebi. Pojasnila na licu- mesta daje Frane Maj dič, Kranj.	46229-17
Trgovino
zalogo, stanovanjem in »kladiščem, radi smrti oddam po najugodnejši ceni najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46495-17
»Peugeot«
5/12, v brezhibnem stanju prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46310-10
Avto
dvosedežen, v zelo dobrem stanju za 9000 Di.n proda Miha Lah, Vrhpolje-Kamnik 46500-10

Dobrega sena
okrog 6000 kg — ter
smrekov gozd
po ugodni ceni proda Er-nest Schmnck. Stale št. 3, pošta Crmošnjice. 46458-6
Iščem posojilo
proti vknjižbi na prvo me-sto. Posest je v Ljubljani z veliko trgovino in gostilno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Denar« 46425-16
Zofa
temnordeča za 600 Din naprodaj v Linhartovi nI. 28 46451-6
Puhasto perje
čisto. Sobano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din ia 6isf puh kg po 250 Din rat pošilja po pošt. povzetju L BR0Z0VIČ, ZAGREB niča 82.	22-6
Plinsko peč
v brezhibnem stanju za 250 Din proda Rudolf Sever, Marijin trg 2. 46424-6
Ročni voziček
štirikolesni, popolnoma nov proda ali zamenja za moško kolo Frane Prijatelj, Sodra žica.	46363-6
Sobna vrata
z okvirjem za 250 Din naprodaj v VeTSt-ovškovi 12.
46489-6
Železno peč
1 m visoko, kakor tudi
moško kolo
»Peugeot« poceni prodam v Riharjevi ulici štev. 2.
4fi513-6
Prodajalka
detikatese in mlekarne — želi kjerkoli službo. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delikatesne.
46456-2
Prikrojevalec
dobro izurjen v finem mo ikem in da!ft->kem delu po »eri, kakor v konfekciji, ie'i »remeniti službo. Ceni. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod mačko »Dela zmožen«.
46524-2
It % *
Akademik poučuje
nemščino in instruira vse »rednjeAolske predmete. — Dogovori vsak popoldan med M> 2. in 3. uro. Novak Krakovski nasip štev. 26/1 46282-4
Pisalni stroj »Ideal«
^ amerikanski pisalni mizi, 2 sobni peči na plin in več mitov prodam. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra« 45899-6
Želod
rdečega hrasta kupi Saša Stare, Mengeš. 46469-7
19 rebrastih cevi
CRippenrohre) stare rabimo Pionudbe na Steklarno v Hrastniku.	46448-7
Gnoj
prvovrsten konjski, za sad na drevesa potrebujem * voza. Ponudbe s ceno ta dostavo v Taeen pod Šmarno goro, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dostava«.	46511-7
Parna pekarna
z mesilnim strojem, v najboljšem centru Zagreba se proda ali pa se sprejme
družabnik
Ponudbe na naslov: Anton Bobek, Zagreb, Mesnička 6 46466-H9
Lep lokal
na prometnem krajn takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46374-19
Menzo
v strogem centru Zagreba.
stalnimi gosti, vsem inventarjem in stanovanjem takoj prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Reflek-»anti naj se javijo v Zagrebu, Duga ulica štev. 30 46488-19
Družabnika
s potrebnim kapitalom iSče veščak — ttijec, specijalist v pletilni in tkalni stroki, ki tudi že poseduje lepo in popolnoma urejeno tovarno Tozadevne dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnik«.	46507-16
Hišo v Kranju
z lepim vrtom prodam. — Pojasnila daje dr. Igo Jane advokat v Kranja. 46449-20
Lepo stavb, parcelo
kupim proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutrac pod »Gotovina«.
46238-20
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tebna« Ljubljana. Mestni trg 251 214-20
RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6.
Lepe stavb, parcelp
pod Rožnikom ugodno na prodaj. Naslov v oglasnem ->ddelku »Jutrac. 45638-20
Parcelo
za Bežigradom prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	45197-20
Poslovni lokali
na Dunajski	St 29'1
so § 1. septembrom na rai D^lago. Poizve se 'st/nam 43374 19
Loka)
na najprometnejši cesti v Ljubljani oddam s 1. novembrom. Naslov r oglas, oddelku »Jutrac. 46505-19
Mlekarno
dobro vpelia.no oddam po primerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
46518-19
oddajo
Stanovanje
z 1 sobo. kabinetom in kopalnico oddam mirni stranki. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	46160-21
Enosob. stanovanje
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 46503-21
Dvosob. stanovanje
v centru mesta oddam 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 46504-21
Stanovanje
sobe in kuhinje, z elektriko in vodovodom oddam s 1. novembrom v Gunc-liah štev. 6 pri št. Vidu.
46517-21
Solnčno stanov e
obstoječe iz 3 sob, kopalnice. kuhinje, predsobe, poselske sobe in balkona, s plinom, s 1. novembrom oddam v bližini Tabora. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46521-31
iščejo
Enosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami išče mlad zakonski par brez otrok s 1. novembrom. — Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Enosob-no ataTnxv;vn'e«.
Opremljeno sobo
takoj oddam in sprejmem
dijaka-sostanovalca
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46244-23
Prazno sobo
za pisarno ali slično takoj oddam v neposredni bližini
pošte. Naslov v oglasnem i Ivan, Kavožgalec 45,_ Kom
renjc, Garancija 15.000, Gorska nožica, Hrovatič, Hitro, Hišica. Hišnica, Honorar po dogovoru, Hoko-ranin. Inženjer, Jesen 31, Jesen, I. S., Inteligentna 951, Ikarut leti. Izurjen krojač. Krompir, Kavcija 50.000. Knjige, Kot gospodinja, Krojaški, Kaucija 15.000 do 20.000, Kaučič
oddelku »Jutra«. 46358-23
Opremljeno sobo
separirano, v Šelenburgovi ulici oddam takoj ali s 1. novembrom. Nasl.cev v ogl. oddelku »Jutra«. 46486-23
Lepo sobo
separirano. v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46494-23
Separirano sobo
lepo in solnčno. v I. nadstropju, v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46497-23
Priiazen kabinet
v sredini mesta oddam 9 1 novembrom gospodu ali gospodični, ki je ves dan odsotna. Naslov v oarlas. oddelku »Jutra«. 46520-23
Sobo
lepo opremljeno, s hrano oddam takoj ali s 1. novembrom v Levstikovi ul. št. 2.	46205-=>3
Sob*
Trodelno omaro
lepo. črno, iz trdega lesa, radi preselitve prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46510-12
iščejo
Zakonca
brez otrok iščeta s 15. novembrom v centru mesta 2 ali 1 opremljeno sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ehepaar«.
46377-23/a
Lepo sobo
prazno ali elegantno opremljeno, s souporabo kopalnice išče mlad zakonski par s 1. novembrom v centru mesta. — Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Elegantno«. 46498-23/a
Dva akademika
iščeta sobo s posebnim vhodom. Ponudbe z naved bo cene na ogla-sni oddelek »Jutrac pod »Dmišc.
46314-23/a
Dijaka ali
visokošolca
sprejmem v lepo solnčno sobo z vso oskrbo in dobro hrano, k domačemu sinu visokošolcu. Na razpolago tudi klavir. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
46490-22
fkrpiti
Grafolog in hirosof
N. Sadlucki odpotuje. —
V Mariboru ostale samo še do 1. novembra. Poslej bo v Celju, Kranju in Zagrebu. Sprejema vsak da.n med 9. in 12. ter 2. in 7. uro. Naslov: Maribor, hotel »Zamorce, soba št. 26.
46433-24
missionslager 1030. K 1932 Lepota in erotika. Lepa bodočnost 63, Ljutomerčan Lepo in dobičkanosno 28. London, L'ubljana, Mirna in stalna. Močno. Mladenič Mira, Mladi zakonci, Mir, Miren par. Meteor, Mod rac Mirna sobica. Mlin, Ne-utrudljiva, Nekaj gotovine Nočni čuvaj 1931, Nadalj-na sreča. Nemoten vhod. Nemudoma. Na obroke. 1. november. Nujno. Oskrba. Osamljen, Odrastla, Odrast-la družina. Odgovor 200, OMikovnik, Pisarna, Pri kolodvoru, Pensioner z ženo, Poštena in skromna. Prodam, Potnik 14, Pridno dekle, Prod.ivačica, Prevzem takoj. Primerna cena. Povsod zanesljiv, pomlad v jeseni. Po5teo'«, Pri;az-fta soba. Poštenost, Proti Bežrsradu, Primorka, Pre-kaievalec. Pult, Prilika. PoStena učenka, Preprosta sothiea, Pomoč v hiši. Pesa Polir. Plačam do 400 Din, Planino. Plašči. Plačam naprej, Peč. Pomlad 31, Plačilna. Peli. Planine, Pre-kaieva.lec. Promet, Perfek-ten, PoStni predal 87, Pridna gospodinja. Radio. Ra.z-posa;en fant, Resno mišljenje, Redka prilika. Rekordno nizke cerie. Stanovanj« 7 -f 10 + 15. Stroga tajnost, Sobica, Slaščičarna. Sreča, Spremljevalec, Stanovanje 1931, Sem brez službe. Siguren uspeh. Si-'aino. Svetla sobica. Strojnik, Samski. Samec, Soliden gospod. Sigurna eksistenca 516. Strogo separirano, Sodelovanje. Suho in svetlo. Srečna bodočnost. Stalno dobra plača. Sreča zašeliena. Soliden plačnik. Služba takoi. Srček. Stalen 34, Sisumo. Sreča v zakonu. Stalna zaslužek. Sreča v jeseni. Sofer-m<>ha-nik, Šiška 7, Šola. Takojšnje plačilo. Tihi dom. Trezen, Trisobno, takoj 72 Točna, Trezen strojnik. Trgovka, Prednic«. Uspešna aVvrziterka. Ugodna prilika Ugodnost. Ugodno, Under-wood. Vestna kuharica. Vitka blondinka. Veliki Neznanec, Vrtnarica. V T.inbliani, Valvazor 160. Vrfl ustmeno. Vztrama. Zmožen 312. Zmožna 600. Zračno. Zaslužek. Zima. /možen kr*vač. Za december, Zanetiva 950. Zelo noštema. Zmotnost. Za tako'. Za stalno. Zmožen. Zasignranje, Zvesta moč. 7-a.nes'Mva moč. Zvestoba 300—400 Din.
12.	907. TS<£
flohiček zajamčen. 15. 3377 7077-9. 200.000. 3000. 1713.
,/> (VVl.
Stavbni prostor
ca. 20.000 m!, na lepem solnčnem in idealnem kraju v večjem industrijskem mestu na Gorenjskem prodam. Tozadevne ponud'be pod »Redka prilika 156c na oglasni oddelek Jutra.
46508-20
Posestvo
t inventarjem, pripravno za majhno trgovino, vza me v najem upokojenec — nerfekten ekonom. Dopis* ood šifro »Nekaj najemni ne v pridelkih« na podruž nieo »Jutr*« v Celju.
46523-20
oddajo
Prazno sobo
zračno in parketirano, z električno razsvetljavo, v novi vili za Bežigradom takoj oddam po zmerni ceni. Podmilščakova št. 7/T. vila Zvonaka. 46453-23
Sobo
lepo opremljeno, s strogo separiranim vhodom, s hra no t centru Ljubljane od dam takoj aH s 1. novem brom v Levstikovi ulici St. 3.	46205-23
Ženitve in poroke
posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni rani Zavod za ddepanj* zakonov »R e z o r« Zagreb oošta 3 — Informacije in prosp»kte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din.	213 24
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
Auktion, Agilna in zanesljiva moč. Akademičarka, Automati, Absolvent, Brez-konkurenčen, Blagajna 761 Breg -. Heil 28. Beograd 115 Bodočnost, Bor, Citre, Cvetličarna, C 2505, Cvetka, Cista gospodinja. Dober prostor. Dobra kuharica, Dobra gostilna, Državni uradnik. Dobro kuham. Dobra gospodinja. Dom in srce December 1931. Dom. Državna uradnica. Dve sobi, Elegantna. Enosobno. Ellenberger Laura, . Francoščina, Freundschaft, Gospodinja, Gorenjka, Go-
VlovSrl«* In nlpntne
»vetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri Rv P»t'j c. 40.
Najceneje i-zposoiuje. popravlja in uglašuje.
43522-26
VruUUa
l.ep jedilni kostanj
po Din 1.50 kg razpošilja Peter Setina. Radeče pri 7Minotn mnetn »4578 33
Orehe
izvrstne, več _ vagonov zelo povoljno nudim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 46479-34
Šivalne in pletilne stroje
popravlja in renovira Emil Klobčaver. specijalni me hanik. Ljubljana. Sv. Pe tra cesta 47.	302-29
Stroji!
Radt preureditve obrata prodam stroje, popolnoma lporabne. brezhibne. po najnižji eenl, in sicer: 8 40 po Din 650.—. 8-50 po Din 1300—. 8 60 po Din 1500.—. Izvolite s! osebno igledatt. gotovo boste naši: »troj. ki bo is vašo porabo fak<» sa izdelovanje noga vic, kakor vseb drugih pletenih predmetov Pišite na naslov: Kati Vajt. Ce Ije.	305-29
Pisalni stroj
»Underwoodc, z advokatsko pisavo, rabljen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »5000«.	46522-29
Strojno pletenje
dobro u pel jano, vsled bolezni pod zelo ugodnimi pogoji prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Obročno plačilo«. 46155-30
Fotoamaterska dela
kakoi tudi vsa strokovna aela naredi do sedaj naj bolje in najceneje foto graf Joško Šmuc, Wolfo va al. 12 in Specialna fo to-trgovina A Šmuc. Mari jin trg 8 — vogal Wolfove ulice t.	304-30
Pisarniški sluga
dobi mesto. Pismene ponudbe na špedicijo Ranzin ger, Ljubljana. 46443-1
Avtomobilsko kolo
znamke Fierestone, 4-50/20, zgubljeno na progi Ljubljana, Medvode, Podreča, Mavčiče, Kranj, naj najditelj pošlje proti nagradi Francu Rabiču, Šenčur.
46446-28
Izjava
Obžalujem kar sem govorila napram Jožetu Pezdir-ju in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Marija Elika. 46459-31
Brzojavne droge
borove in smrekove, okrog tisoč komadov prodam. — Naslov T. C.. Beltinci — Prekmurje.	45844-15
Razpisujemo
nabavo 400 m» jamskega lesa. Pogoji in podatki za pogodbo ns dan 5. novem bra 1991 se dobe pri Dir. drž. rudnika Zabukovca. poeta Griže, pod št. 4578.
46487-15
Muškatelca
znameniti specijaliteta letošnje trgatve toči edino gostilna Tomšič, Šentjakobski trg 5. 46460-18
Vinski mošt
prvovrsten bel in rdeč, čez
ulico po 7 Din p^ipoio^ vinska klet Mencinger, Sv. Petra cesta št. 43. 46163-18
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Clav&n« je mast
s-
Dobite t lekarnah, draginjah al) naravnost lz tvor niče ln glavnega skladišč«
^ovajte «* pooaredb)
M. Hrnjat
lekarnar — Slsak
Najnovela »laZinska pa-tetna železna zelo praktična složljiva postelja a tapeciranim madrseom —
CraEliina za vsaka hiZa, otcle, za putujuče oio-be in nočne stulbc. Stane Dia 3W.—. Razpoii. Ijam poitom in železni-com po povzetju.
Lesena' sluiintka patentna aelo • praktična tloi-Ijiva postela a tapeciranim madracom. — Stane Dia 290___
spaljnt
patent
fotelj
stane
Din 1300
Liegeituhl praktičan za ležanie » in sedenje. Stane Din 15«___
Po tem imam čisto fo-hano perje kg po Din 48.— čisto belo {osje kg po Din 110— in čisti puh kg po Din 2S0—.
C BROZOVIC, ZAGREB Ilica 12. UL
L. MIKUŠ
Mestni tre 1«
Tvornica dežnikov, B&loga sprehajalnih — — palic--
KURIVO:
PREMOG in DRVA nudi po konkurenčni "o cenah Rudolf Velepič, trgovina s kurivom
Ljubljana VU., Sv. Jerneja cesta 25.
Sposobne
zastopnitee
za provinco, proti ugodnim pogojem išče dobro vpeljana zagreška manufakturna trgovina na obroke. Ponudbe na Inter-reklam Zagreb, Masarykova 28 pod »Br. 187-61«._12854
Zastopnika
dobro vpeljanega v opekarnah, IŠČE prvorazredna tovarna strojev.
Ponudbe v nemškem jeziku pošljite na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28, pod štev. 391—2.	12861
Zahvala
Ob nenadni smrti našega srčno ljubljenega, dobrega in nepozabnega sina in brata, gospoda
Franca Miiller ja
gozdnega pristava
se tem potom vsem, ki so nam stali ob tej bridki in nenadomestljivi izgubi ob strani in nas tolažili, najtop-leje zahvaljujemo. Posebno in iskreno se zahvaljujemo preblagi ge. baronci Born, ge. in g. direktorju gozdnega urada inž. Sonnbichlerju, velečast. g. župniku Vovku in g. zdravniku dr. Pancetu.
Nadalje se srčno zahvaljujemo vsem dragim tovarišem, vsem uslužbencem in vsem delavcem pri baronu Bornu, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, Pevskemu društvu v Tržiču pod vodstvom g. ravnatelja Lajovica za v srce segajoče žalostinke, vsem dragim prijateljem lovcem in končno vsem, ki so milega nam pokojnika spremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej prisrčni »Bog plačaj«!
Sv. Katarina pri Tržiču, dne 21. oktobra 1931.
Žalujoča obitelj: Gozdar M. MtLLERJEVA.
t
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, stari oče in stric, gospod
Simončič Franc
upokojeni železniški zvaničnik
v četrtek, dne 22. t. m. po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.	12863
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1931.
Globoko žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Kavljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.