206. številka. I Ju liljn i in, nedeljo 8. septembra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI Izhaja vsak dan • » ->ui*i pOIHt it pO Bmaniom, Ni po BO»l1 projtuu**. t* u v u •„ r o - o g e re k a dežel« celo loto lb gld., va pot Ujih t? gl., za četrt leta 4 gUl. — Za t*f«blj»«i0 '»re* poidjarj* n* ^r.wi »a celo Imo 13 gld.. M ftefc: leta 8 gld. 30 kr., ta en mesoo 1 Rld. 10 kr. Za pošiljanj« 1a dom se računa 10 kr. %a. mo«c3, i.V tsi. .-:* ©otrt lot' — 2. u v u j o deieie «)liko vefi, kolikor poitoina iznaša. — Z* gospod« ać ielje na ljud*kili aoiab in ra dijake velja zniisoa cena in sicer Z* LJubljano aa £otv.i kla 2 gld. 50 kr., po polti prejeman za čeut leta 3 &ld. — Za oznanila se plačne od č<"tti».8«'»p!ie pet it-vrst o 6 kr., če Be OMMUlila erkrat tiska, 6 kr., ee io dvukrat in 4 kr. čo so tri- ali većkrat tiska. Dopisi naj sn izvole frankirati. Rokopisi so ne vračajo. — U r« d n i i t v o je v Ljubi'ani v Frano Kol mano vej hiii S*. 3 „gleiiaiiSka atolha**. Opravuiatvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ud DiniltrmtlviM tt*5i. ie v „Narodni tiskarni" v Koliunnovej higi. Praktičen svet. Pismo od bosenske mejo. [Izv. dop.] Vprašanje o potrebi, da Slovenci za vspe-finiji razvitek Slovencem, Hrvatom in Srbom skupne literature, poprimejo hrvatski jezik, razdvojilo je naše literarne kroge v dve stranki. Ne bodem pretresava), katera stranka imu več ali inenj prava. To vprašanje prenašam od literarnega na drugo praktično polje, in to je, da li je koristno in potrebno, da »e Slovenci uče hrvatskega ali srbskega jezika vsaj toliko, ako ne več, kakor se v naših šolah uče italijanskega jezika? Na to vprašanje naj odgovori statistika, ki nam dokaže, da nam Slovencem Sava pot kaže v kraje, kjer vlada samo hrvatski ali srbski jezik. Uže zdaj si je na Hrvatskem in v Slavoniji, pa noter do Belgrada, na tisoče in tisoče Slovencev iz vseh razredov društva našlo novo domovino, ali še uij-sem ču), da bi se Slovenci selili v Italijo in Nemčijo. Kdor le količkaj pozna trgovinske od* nošaje, mora spoznati, da slovenska naša trgovina vodi na hrvatske kraje, in kaj še k bode, kadar se Bosna uredi in jo bode železnica prepregla, dalje črez staro Srbijo do egejskega morja. Geografićki položaj postavil je nas Slovence na čeio onim prekrasnim, po materi naravi prebogato obdarjenim zemljam, katere se zdaj vzbujajo za novi kulturni život. Ta geograhčui naš položaj in najbližja naša sorodnost z narodi balkanskega poluotoka, daje nam Slovencem v dolujih krajih prvenstvo pred Nemci iu Italijani. Mi Slovenci ne bi bili več one prebr.sane glave, kakor nas je hvalil Vodnik v poznatoj svojuj pesni, cene bi izpoznali svojega položaja in bi zanikrno dali od njega odtisniti se. Vtz lo, katero luuu bode naše prvenstvo ohranilo, mera biti duševno, in približati nus moru k srcu narodov, prelivajočih v dolnjih kiujiii, — ouu se mora pred vsem temeljiti na znanju je zika, kateri uže htuarno vlada ud slovenskih mej pa noter do Bolgarije in egej-Bkega morja, in ta jezik je hrvatski ali srbs k 1. Da brez zuan,a hrvatskega jtz,ka v dolnjih krajih ne gre iu ne gre, pokazuje se ravno zdaj. jNj. vel. cesar je rekel, te poj deiiiO v Bosno, zaupam veliko na pomoč hrvatskega čmovništva; Filipovič pa vzdihuje za činovnici, zmožnimi hrvatskega jezika. Naj se „L'eater Lk.yaM še toliko jesi, da se samo slovanski hrvatski uradniki ali čiuovuici v Bosno pošiljajo, da te v Sarajevem uradne novine samo v slovanskem hrvatskem je ziku izdavajo, — vse zastonj, v Bosni nikdo, pa ni sami toseuski Turki, ne zna druzega jezika, nego hrvatskega. Rotky more svojo češko pisarno le malo rabiti; in kaj bi bili počeli v prvem času brez mladega hrvatskega koncepista, ki se je ročno od početka pridru žil bil glavnemu stanu. Trdi nemški oficirji sami priznavajo, da se brc znanja hrvatskega jezika v Bosni prav nič opraviti ne da. — Ouduo je le to, da gospodje tega uže preje vedeli nijso, — ali kaj hočemo, V3aj vemo, kako je pri nas! Vsi dunajski listi priznavajo, da bodočnost naše monarhije, kakor je stisnena od Italije in Nemčije, leži na balkanskem poluotoku, da naša trgovina in industrija ima le na to stran odprt pot. No, priprave naše monarhije za akcijo nijso prav nič dovoljne, ter opravdaju Napoleonov izrek o Avstriji, „da zmirom prekasno prihaja". Te dni je tožila „Presse", da se zanemarjenje hrvatskih železnic v zdaujej vojni prav hudo maščuje, in koliko so bo trudili Hrvati, da ravno zavoljo Bosne do-bodo potrebne železnice. Prepričan sem, da bodemo skoraj tudi čuli tožbe radi pomanj kanja administrativnih močij, — te tožbe in to pomanjkanje bode tim večje, čim večje zadače si stavlja naša monarhija na balkanskem poluotoku. Na Dunaji vzdržuje se orijentalna akademija, da monarhiji vzgoja di plomatičke, turškega, arabskega, perzijskega jezika zmožne zastopnike za orijent, na to pa nobeden ne misli, Če hočemo po segniti v orijent, kateri za Avstrijo uže počne na Savi, in v krajih, kjer se samo hrvatski govori, da treba vzgajati tudi potrebne admi-nistrativne moči v vseh strokah, zmožne slovanskega jezika, ki se jedino razume v teh krajih. Če je orijentalna akademija najvišji zavod, ne sme se puzabiti, da je tudi treba v nižjih zavodih negovati slovanski jet'gu, ker sam lehko sodiš, kako neprijetno je. mesto v mehko postelj — vleči se v mehko blato spat. Spi se tudi, ker smo bo uže navadili; pa prijetno gotovo nij. Včeraj je došlo zopet nekaj polkov sem, in tudi nekaj mojih znancev, tako n. pr. lejtenant Trem, (sodnijski adjunkt), in lejte-nant Einšpieler, (avskultant). Zdaj nas bo vendar nekaj starih študentovskih znancev in prijateljev skupaj. Piši, ker nij nobedne novice iz domovine, da ne bi bila zammiva za nas. Časopisa nemarno in ne dobimo prav nobed-nega; vse menda v Brodu ostane. O zadnjem boji, ki je bil na vzholu S a rajeva, poroča dunajsk oficijaleo list „Fr." 5. Bept: V nedeljo se je izvedelo, da se turški uporniki pri Mokrem zbirajo. 2. Bept. zjutraj je izmarširal feldmaršallejtenant Tegetthof z brigadama Polz in Lemaić in dvema gorskima baterijama. Navzoči Mokrega je vzmarširala naša vojska v treh kolonah. V torek zjutraj je bil oster boj pri Mokrem, kjer je imel polk Mollinarv velike izgube. Po osmih urah je bil boj končan. Ko je ob 2. popoludne leva kolona sovražniku za hrbet prišla, bili so razkropljeni iz svojih dobrih položenj na skalah. Bilo jih je 1O0O mož, ki so bili prišli iz lio gatice, Zvornika in Glazinca. V Mokrem so naši naredili dve veliki hiši „kuliu kjer so pustili dva bataljona posadke pod poveljstvom Lemaiča.__ Nadvojvoda Salvator je na Griži zbolel in se iz Bosne na Dunaj vrnil. Hrabri katoliški župnik in vodja krščanskih bivših vstaSev Mušič, kateri je s svojo četo tako vspešno našim pomagal v bitvi pri Stolcu, dobi na predlog Jovanovićev avstrijsk orden. _ Iz Doboja se v „Tgp.tt piše, da je pri polku Knebel (št. 7C) na maršu v Maglaj 30. avg. sedem mož vsled trpljenja umrlo, a 200 jih je zarad vročine zbolelo. Okolo Tre bi nj a v Hercegovini se je zbralo 3000 dobro oboroženih Turkov. Grad trebinjski drži še turški vladni poveljnik Su-lejman-paša v roki. Ali skoraj gotovo, da se bode dal na zadnje odstaviti, njegovi vojaki pa bodo s turškimi vstaši vred stopili v boj proti našim. — Drugo gnjczdo turške vstaje je Livno. V tej tvrdnjavi je baje osem bataljonov turških vojakov, ki imajo 12 kanonov. Vsa okolica je v orožji. Naša vojska bode m o rala Livno prijeti od dveh krajev, od dalma tinske meje, in od Travnika sem, torej bodo v tem boji zopet Slovenci na vrsto prišli. vana. Kakor smo uže omenili, pride sami ce sar /a nekoliko ur tja. Splošno je mnenje, da za mttnvim* mohilizittiHtit ne more milosrčnost posameznih vsega Btoriti. Zatorej more drŽava vmes poseči, davke v vojsko poklicanim Odpisati In jih odškovati. Bere se, da Vlada uže dotično postavo dala, in da jo bode jesen obema parlamentoma predložila. V satan f<* «1 r*«av«». O -rtrrtritrrrrfeih vojnih zbtrahjm se tudi „P. L." piše iz Rima. in se našej državi svetuje, naj ne bode slepa nasproti vedno rastočemu razvijanju italijanske voiskm pa? Hm, v Ljubljano, v deželni zbor Ali tudi na. Dunaj? Morebiti — ne vem! Kaj boste pa Bklepali? Ne vem! Ali nij še nobene posebne reči za posvčt? No vem! — Če bodo n»s kake zavire zoper verifikacijo njegovo, o dajte, naj dobi stol! Saj to mi verjemite: g. Kecel sicer res nij narodnjak pa tudi nii nemškutar. Dobra duša je, ki nikomur ne školi niti ne koristi, kekor „Blažev žegen". In v teh žalostnih časih, ko se Čuje le o groznem krvoprelivanji naših slo-! vanskih bratov, utegnete vsaj v ljubljanskem deželnem zboru kako dobro voljo doživeti, ako bode g. Kecel notri sedel! Kajti Bamo sedel bo, druzega ne bo nič hudega storil. Vb fck»lc na Gorenjskem 30. avg. [Izv. dop. j Nek dopisnik in Selške doline v „ Slovenskem Narodu" št. 175 popisuje tukajšnje poštue razmere, katere so v resnici prav slabo urejene in bi v marsikaterem oziru potrebovalo zboljšanja. Poštni urad v Loki temu *) Kor ta feljetonintova opomba hoče vero buditi, da neki Kaniničaujo če.š iz zgolj narodnostna zavisti nemajo duha ?a napredek mosta, naj bodo tu omonjono, đs meščan g. Debevcc so zaros pravda zaradi kopališča: ker, po mnenji njegovem, voda od kopališčine zgrado odganjana, žuga njemu dolatl škodo — ne pa s kakih drugih obzlrovt Pia. dopisu v št. 179 „ Slovenskega Naroda" odgovarja in se s tem opravičiti poskusa, rekoč, da Seli zmirom občinstvu ustrezati in imenuie skoraj vse neresnično, kar je bilo v „Sloven-skem Narodu" pisano; ker se dopisnik omenjenega članka iz Selške doline neče več oglasiti, hočem jaz v tej zadevi en par vrstic pisati. Ne mislim veliko pretresu ti, kaj je v tem dopisu resnično in kaj ne, tudi n«j moi namen, nerednostij loške in železniške pošte naštevati, ali popisovati, kako „žele" poštni uradi občinstvu ustrezati in koliko tudi ustre-zejo, koliko pa samo pri „željah" ostnne; — hočem le nekoliko k temu, kar je bilo uže rečeno, dodati. Ako vzamemo, da cela črez 7 ur doltra dolina z okolo 10 000 prebivalcev je na c. kr. pošto v Železnikih navezana, ker se v L^ki tako nič za to dolino ne odda. in da ti poStni urad nema nobenega pismonoša, ter da so 1»u-dje navezani sami pisma na po-to '"skat bo diti in tudi tako oddajati, se lahko razvidi, da se v tej zadevi z nami prav po mačehovsko ravna. Kakor je bilo uže omenjpno, ro se do sedaj nekoliko oddajala pisma občinskemu slugi, kateri je ta posel privatno opravljat, in nij mu zamerit«, ako nii pisem redno oddajal, ker ima mnogo občinskih opravil, katera mora on v pr vej vrsti redno storiti, zatorej mu ne ostane mnogo časa za druga opravila. Kakor se slišj tudi ne bode več za naprej občinski slug« pisem na pošti jemal. Ta kaj bo potem? — Bo H bolje? — Rodo li se pisma redn^ie oddajala? — Mislim, da bode še mnogo sla-beje. — Zatorej jaz s c. kr. poštnim uradom v Loki n?''sem enih misli), kateri v svojem „Poslanem" St. 179 „Slovenskemu Narodu" pravi: da bo brž ko ne naj več pri stnrem ostalo. — Pred nekoliko leti so se pisma in časniki za Selca ne pošti v Loki izdajala postnemu slu, in smo jih uže ob 8 in '/,9 uri «'utrnj dobivali, sodaj pa romajo pisma in časniki iz Loke v Železnike, da se iim pritisne uradni štempelj železniške pošte, po tem še le jih morejo bralci dobiti, vendar le, če no nje pridejo ali po nje pošljejo. Tistemu pa, ki se mu ne sanja, da ima na pošti kakšno pismo je še le črez več dni more v roke dobiti. Ne more se misliti, da bi se na deželi poštne raz mere tako vredile, kakor v mestih in skupnih krajih, tudi ne zahtevamo od c. kr. po*t nih uradov, da bi se vsako pismo v vsak posamezni kraj nemudoma odposlalo, kor to nij mogoče, — naj men j pa zahtevamo, da bi se od Loke do Železnikov 3 ali 4 pošte ustanovile, kakor c. kr. Loški poštni Hrad v svojem „Poslanom" šaljivo pravi. — Vendar mi slim, da bi bilo lahko mogoče, da bi c. kr. poštni urad v Žcliznikih enega imel (nij li tudi to dolžnost poštnega urada v Ž.) kateri bi pisma in časopise ne samo v Železnikih oddajal, ampak tudi v druge selške doline,- da bi je vsaj v take kraje, ki blizu ceste leže, nosil; pa ali bi se ne mogla pisma in časo pisi za Selca in za druge vasi od Selc do Loke na pošti v Loki temu slu izdajati, kakor pred nekoliko leti. — Na ta način bi mi pisma lii treje u roke dobivali, in ne bilo l>: treba vsaki dan v Železnike na poŠto po nje pošiljati. S tem bi bilo v resnici občinstvu nekoliko ustreženo. skal bolnice. Občudoval je lego novega zavoda za blazne v Studencu, in rekel, da nij pri mernejše lege za tako hišo nikjer našel, dasi je dosti po vsem svetu hodil. — (Domača umetnost.) Naš rojak, znani slikar Ivan Franke končal je ravno kar krasno sliko neoma leževanega spočetja device Marije. Imeli smo priliko videti to po dobo in bili smo prav prijetno i/nenadeni vi deti delo, katero dosedanje slike Franke tove daleč presega. Iz vsake poteze kažejo se temeljite študije. V barvah zlasti bil je umetnik pri tem delu jako srečen. Svitli značai barv prevladuje, in akoravno so iste ros obile in bogate, vendar se nikakor ne sme in ne more reči, da je slika preobložena. Izraz v obličji Marijinem je tako jasen in umljiv. da mora prov/roČiti globok utis. Mo'st.ersko delo nak je desni ansrelj gleda izpeljavo v postavi in celotnem izrazu ponižnosti in čest'tnnia, katero samo govori iz vsake poteze. Posebno srečna pak se nam dozdeva ideia. položiti mu v roke venec živih navadnih cvetlic, katere so tako lepo izde^ne v detailu, da nehote zavzimaio pozornost, in vzlasti, ker jih vsakdo lehko pomn. kaiti slikar se je ogibal vseh „fant.aziinib" rožic. Nebo ie itak srečno izpeljano. V detailu bi tu in tam še kaj želeli, pa to je jako individualno. Podoba je naročena za „mladeniški seminar" v Maribnru in bode počenši v 'ponedeljek 9. t. m. nekai d nij izpostavljena na tukajšnjem glavnem trs;ti v prodaialnici Ma-Čkovei poleg rotovža na ogled. Nai nikar noben prijatelj domaČe umetnosti ne zamudi ogledati si sliko. K. — (Iz Zagreba) se nam poroča, da je 29. avgusta hrvatski ban imenoval našecra rojaka, prof. dr Celestina, za učitelia vseh slo vanskih jezikov na zagrebškem vseučilišči. — (Pomil oščen.) Osar ie odnust'1 smrtno kazen onemu ,T. Roletu, ki jo bil pred ljubljansko poroto obsojen, ker je bil soseda Kalistra ubil. Pri obranavi pred porotniki je tajil. Ko so mu zdai povedali, da ne bode obešen ampak 20 let sedel, u d al se je, da je res Kalistra ubil, a da je bil namenjen nekoga druzega ubiti. — (Z a v o 1 j o k a 1 j e n j a j a v ne g a m i r u in reda) j9 bil tožen Jurij Ilupar, po domače Jurče od Lit i je. Nek litijski pisar ga je slišal, da je govoril nekaj političnega v krčmi menda o Nemcih, Slovanih itd. in ga zatorej ovadil. Porotniki pa so ga v četrtek popoludne v Ljubljani en oglas n o nekrivega izpoznali. — (Sam se je ustrelil) kmet France Razpotnik v Lokah, litijskem okraji 80. avg. s pu^ko. Ker je v redu živel, sumi se, da se mu je v glavi zmešalo bilo. — (Mačka požigalka.) V hiši Petra UČjaka v dolenjem suhem Dolu v novomeškem okraji je gorelo po noči od 23. na 24. avgusta in zgorela streha. Zažgala je mačka, ki se je grela na ognjišči, in z gorečim oglom, ki se je bi njene dlake pr jel, skočila pod slamuato streho. — (Iz hercego vinskega bojišča) smo dobili cd prijatelja vojaka dolg zanimiv dopis i/, bivaka pri Stolcu. Priobčimo ga v prihodnjem listu vtoiok. Domače stvari. — (Sloveči vojni zdravnik gosp. dr. Mundi) je bil te dni v Ljubljani in obi Izpred porotnega sodišča. (Hudodelstvo veleizdaje, > Dne G. t. m. je predsedoval predsednik g. Gerčar, votanta sta bila deželne sodnije svetovalec Kočevar, in tajnik Božič. Državno pravdništvo je zastopal poseben državni pravd-nik grof Gleispach, iz Gradca navlašč prišel, zagovornik je bil dr. Moše. Kot priseženi tolmač za italijanski jezik je bil navzoč c. k. okrajni komisar vitez Alpl. Zitoženi so bili hudodelstva veleizdaje Italijani, 2G let stari Peter Mencghint, 28 let stari Peter Rozini in 42 let stari Vincenc Bin« der. Vsi trije nijso Avstrijci, temuč italijanski državljani, in so bili v službi kot kletarji ali markerji v Trstu. Hudodelstvo veleizdaje po §. 58 lit. c. pa so zakrivili s tem, da so dan po slavnosti italijanskega statuta, to je 3. julija t. L mej 3. in 4. uro ziutraj v Trstu na akvedotu, na drevesa nabijali in po potih trosili neko proklamacijo v italijanskem jeziku, katera je veleizdajnega zadržija. Zahteva se v njih namreč na znani nesramni laški način, nnj se Trst loči od Avstrije, in naj se priklopi kraljestvu italijanskemu. Pri tem jih je opazoval slučajno izprelnjajoči Sauli, kateri ie blizu stoječe policaje na delovanje zatožen-cev opozoril; policaji so jih takoj zaprli. Pokličejo se priče, a jedna priča, bivSi policaj Sik, nij navzočen, kajti odšel je z ljubljanskim polkom v Rosno v boj. Predno se obravnavanje nadaljuje poprime besedo izredni državni pravdnik grof Gleis* pach. On pravi, da je poklican zatožbo zastopati zaradi tega, ker je italijanskega in tudi nekoliko slovenskega jezika zmožen. Kolikor je njemu bilo mogoče pregledati akte, mora jako obžalovati, da priča Šak nij navzočen, ravno tako obžaluje, da se nij one priče vprašalo, kdo sta oni dve osobi, kateri sta, kakor je pri prvem zaslišanji rekel, njemu povedali, da sti videli, kako so ti trije zatoženci nabijali vpleizdajske plakate. Tudi se nij preiskalo nasproti trjenju zatožencev, da so §li po „akvedotu" le sprehajat se, kdaj so kavarne, v katerih zatoženci služijo, zapro in odpro. Iz teh razlogov nasvetuje, da Be obravnava odloži in stvar še na dalje preiskuje. Zagovornik dr. Moše se protivi temu predlogu. On pravi, da se izpovedba priče Šaka lahko prečita, in da je zelo dvomljiva, ali Šak tudi res pozna, tisti dve oaobi, o katerih govori. Nadalje pa so zatoženci uže tri mesece v zaporu, in ne bi bilo človeško jih še dalje imeti v zaporu, kajti vsi trije so oženjeni in imajo družine, dokazano pa nij, da so krivi. Sodnija otide v stransko sobo, da o predlogu državnega pravdni Ua sklene. Črez kake pol ure naznani predsednik GrČar. daje sodnija v smislu 27G in 352 odelek I. kaz. zakona sklenila, da se obravnava od 1 o ž i. Zagovornik dr. Moše zahteva, da se mu sklep soduije pismeno izroči. Pri obravnavi je poslušalo jako malo, a odličnega občinstva, ker je bil vstop le proti vstopnici prost. Pred sodiščem je bila policija prav obilo zastopana. ___ 6 septembra: ICvropas Dr. Kocttstorfer iz Reke. — Gollob iz Maribora. — Stulncr, Luđevig iz Gradca. — Rioiuer iz Linoa. Pri Sionu: Robert iz Dunaja« — Kraigher iz Postojni'. — 11 i Umor i'/ Siska. — Albori iz Trsta. Ounitfska toorsa 7 septembra i levimo 'rdetrrafiflad po"«»«iilo-^ Enotni drž. dolg v bankovcih . .01 gjlđ. 70 kr. Enotni dri. dolg v srebru . . fi.J „ 30 „ Zlata renta........ . 72 „ 30 „ 1860 dr*, posojilo......112 „ — „ Akcije narodno banko .... 807 „ — „ Kreditno akcija.......241 „ 25 „ London..........115 „70 „ Napol..........9 „ 27 C. kr. cekini........h „ 4\) „ Srebro..........1O0 „ 18 „ Državno marke.......57-10 „ Tržne fen* > Ljubljani 7. septembra t. 1. Pienica hektoliter 7 g .1. 15 kr.; — rež 4 g -i 88 kr-; — ječmen 4 gld. M kr.; — ovea 2 gld 91 kr.; — ajda 4 gld. 74 kr.; — proso 4 gld. 71 kr. — komi« 5 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 3 *-:d 13 kr.; — fižol hektoliter 8 gl. 50 kr.; mMll kilogram — gl. 92 kr.; — ina*r — .*id. «0 kr. — •pek frišen — gl. 70 kr.; — iipoli povoj »n — gl kc. — jajce po 2'/» kr.; — inieka Utor 7 kr.; — govednine kilogram 54 kr.; — teletnine 57 kr.: — svinjsko ■•M 62 kr; — sena 100 kilogramov l gid. 42 kr. — slame 1 gold. 84 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gold. 50 kr.; — mohka 4 gld. 50 kr. t Sirovi loj Jcnpujata »sati Jas po naJTUjl eenl Kari Pamperl-ova sina, 1 Topilnic« ta loj. mSuUa In HuMMi zaloga vžlgalnih, ivelilnih in mašćobnili Ivarin CELOVCI na Koroškem. (88—4) S c. kr. a v. privilegijem in kr. pruskim iiiinister-skim potrdilom. llorchardt-ovo aromatično (dišečo) milo izajta. z zubsc, za olopšanjo m popravo kožo in skuaeno zoper vsakako nesnago na koži; v zapečatenih i/.virnib zavitkih po 42 kr. Dr. Suin de Hontemaril-ovo dišeča pasta za zobe, najsplošnejši in najzanesljivejši pripomoček za ohraiijunjo iu čistenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartnng-ovo olje s kitajske skorje za varovanje m o.epsanje las; v zapečatenih in v steklu šteuipljauih steklenicah po Ho kr. Dr. Beringuicr-jcv dimeći kroiiini duh, krasna voda M (lubanje in umivanje, ki krepča in budi živelj; v izvknih ste klenicah po 1 gld. 25 kr. in 76 kr. Prof, dr. Liude va rastlinska nomada v štanj-lOttb. poviša svit in voljnost las inje pripravna poBebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnik kosovih po 50 kr. Balzamičuo milo iz oljke se odlikuje po oživ- Jjevajoći in oh ran iu oči uiuči za voljnost in meh-kost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beringuier-jev rastlinski pripomoček za barvanju hiš, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartuiig-ova zoljiščna pomaila za oživljenje in zbujenjo rasci las; v zapečatenih in v steklu štempljanih posodicah po 85 kr. Dr. Beringulerjevo olje iz zemljiščnih korenin za okiepcanjo in obranjenje las in brado; steklenica 1 gld. Dr. Kocli-ovi bonboni iz želji se, znan in aku-ai-ii domač pripomoček za prehlad, hripavo.it, zabasanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih škat-ljicab po 70 in 35 kr. Bratov Ledarjevo balsamiino milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kožo, poaobno damam in otrokom; po 25 kr., pakot (4 koHovi) 80 kr. ti po pripozuani solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih užo priljubljeni pripomočki se dobivajo: v Idjiibljaiil pri l'ranr Toreeku in lekarju Itir'iNiću in bratih liriš|»cr; v Zagrebu pri lekarjih t J. J. Cejbek in Žg. Mittlbach in Flor. Ki-ralovicu; v ČelJI pri Kr. Krisperju; v Keki pri droglijeru Nikolu ir'avaćiću ; v *-oii«i pri lekinju A. 1'raiizoniju; v Celovcu pri lekarjih: Ant. Beinitzu, Krainerju in Kcllerju; v K« nuji pri Kajmund Krisperju; v Tr»lu pri lekarjih: J. Seravado, K. Zanettiju, P. Prendlni, rr. Ve-dovattii; v Hcljultu pri Matevžu Fiiistu; v \ iiia/ilniii pn lukarjih: A. liochsingorju in A. llalteiju; v KiKlru pri paiiuui. N. Androvieu. sffr Svarilo, Svarimo pred i>onii-r( ror ~ s* _ CD D < ar'&B.« ^ 3- o CJi CD 00 to I Mi C I O «J r-. - cTS"!ž 0 cz; t*j<-J. •O - ^ ce TU *3 2. '£-rP 6 »o 3^$, & Jt, , , ^ , & Jt, ^ £>, , . Roditelji! Oskrbniki! i meni podpisanem dobite vsake velikosti lu i obleke za dijake. Tudi raznotere obleke za otroke prodajom j uit o -v <*«mio. (293~i) v Ljubljani, v Lukman-ovej hiši. C. kr. priv. zavarovalna družba Riunione Adriatica di Sicurta" v TVasitn., za Kranjsko zastopana po trgovcu in hišnem posestniku gospodu J. Perdan-U, na cesarja Jo/efa trgu štev. 13, nova. Omenjena družba, katera užo mnogo desotletij na Kranjskem, in sploh Slovenskem slovi kot jako gotova, katera izplača vso prizadete škode takoj, praznuje lotos 401etnico svojega obstanka. Vsled tega jo občni zbor poil prodsedstvom generalnega vodja gosp. Aleksandra viteza Uaninos sklenil, da so podari iz družbenega zaklada 10.000 goldinarjev, katere naj se razdolč občinskim in verskim društvom. Tudi za Kranjsko je bil v ta namen odmerjen gotovi znesek, katerega jo glavni zastopnik, gosp. Fer dan izročil na pol mestnemu županu ljubljanskemu, na pol visoko-^čtstitemu kuezuškofijskeniu ordinarijatu v primemo razdelitev. V štiridesetih letih, kar zavarovalnica obstoji, zavarovalo so je blaga v vrednosti nad 20 tisoč mi ijonov goldinarjev; premijo za to zavarovanje iznašale so 116 milijonov goldinarjevškode sejo izplačalo 7b' milijonov goldinarjev ; dobička je bilo 3, i90.lt 0 goldinarjev, katero jo hranilo društvo v svoj zaklad. L. i877 zavarovalo se jo imetja nad 962 milijonov gold., in plačalo bo jo zato zavarovalnine 6,yi8.il8 gold. fiti kr., mej tem ko jo zavarovalnina znašala 1. 1876. Ii,l'.)0.0.'j7 gld. 76 kr. L. 1877 izplačalo so jo 3,T;J5.2.r>4 gold. 50 kr. poškodovanim zavarovancem društva. Keservni zaklad za poškodovane po ognji iznaša: 5,943.71)0 gold.; ita poškodovano po toči: 2£ 0.000 gold. Ves reservni zak'*.d z v".etim reservniin za- kladom za zavarovanje na življenje iznaša koncem I. 1877 10,709.473 go'ld. U7 kr. Iz statuta aktiv in pasiv za 1. 1877 so pomenljivo posebno sledeče številke: ^Vlitivti: 1,980.000 gobi. zaostalo vplače na akcijo; 103 31)6 gold. blagajnice (pri direkciji in glavnih agenturab); 5SO.770 gold. pri avstrijskem kreditnem zavoibi; pri raznih hranilnicah in različnih bankirjih naloženo: 687.874 gold. monjični porto-feulllei 1,061.131 gold. efektov (po spociiikaeiji); 685.000 gold. posestev v Trstu; 50.888 gold. posojil na vrednostno papirje j 77.15 4 gold. posojil na posestva; 7,688.939 g