GEOGRAFSKI OBZORNIK RAZISKOVANJE HRIBOVSKE KMETIJE KOT PRVINA KULTURNE POKRAJINE Eva Konečnik UDK: 91 (497.4-18):631.111(23) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Hribovske kmetije kot prvina kulturne po- krajine Članek predstavlja samotne hribovske kmetije kot naj- bolj značilno naselitveno obliko slovenskega hribov- skega sveta. S pomočjo anketiranja na kmetijah av- torica na primeru Slovenjgraškega Pohorja ugotav- lja, katere prvine, povezane s kmečkimi gospodar- stvi, oblikujejo hribovske kulturne pokrajine. ABSTRACT Solitary homesteads as element of cultural landscape Solitary homesteads as the most typical form of the settlement pattern in the Slovene hills are presented in the article. On the basis of information, gathered by questionnaire on the Slovenj Gradec Pohorje, the author states the elements, connected with home- steads, that transform cultural landscape. AVTOR Eva Konečnik Naziv: profesor geografije in zgodovine Naslov: Mislinjska Dobrava 47, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu, Slovenija Telefon: +386 (0)602 53 593 E-pismo: eva. konečnik@ guest.arnes.si Najpomembnejše prvine, ki določajo pej- saž hribovske kulturne pokrajine so: • razmestitev kmetij glede na kamnine, prsti in vode, nadmorsko višino, naklon, ekspo- zicijo in oblike površja ter glede na odda- ljenost od krajevnih središč s cerkvijo, • raba zemljišč (zemljiške kategorije), • prevladujoča gospodarska dejavnost, • sestava prebivalstva in • oblika kmečkega doma. Hribovske kmetije smo raziskovali na delu Slo- venjgraškega Pohorja med Golavabuko in Malo Mislinjo. V vzorec smo zajeli stoenajst kmetij v še- stih naseljih. Večino podatkov smo zbrali s teren- skim delom, predvsem anketiranjem in kartira- njem, ter iz literature, zlasti iz razprave Ivana Gamsa Hribovske kmetije Slovenjgraškega Po- horja, ki je izšla v Geografskem zborniku (4). Pomembna naravna sestavina pokrajine, ki določa razmestitev kmetij, so kamnine, saj vplivajo na reliefne oblike, vodne razmere in kakovost prsti, s tem pa tudi na rastje. Na obrav- navanem območju prevladujejo metamorfne in magmatske kamnine. Pri razmestitvi kmetij še posebej izstopa dacit, na katerem prevladuje- jo večji nakloni in zato tanjša skeletna prst, ki je neprimerna za obdelavo. Zato je število kme- tij na tej podlagi zelo majhno. Preglednica 1 : Število kmetij glede na kamninsko podlago. Kamninska podlaga Število kmetij muskovitno-biotitov gnajs s prehodi v blestnik z žilami pegmatitnega gnajsa 27 stavrolitov blestnik s prehodi v gnajs 10 biotitno-muskovitov blestnik s prehodi v gnajs 4 0 biotitno-amfibolov skrilavec, amfibolit, uralitiziran diabaz 4 apnenec, lapomat apnenec 0 amfibolit s prehodi v amfibolov skrilavec 2 diaftorit 21 dacit 7 Ker so kamnine neprepustne, se je razvila gosta mreža vodotokov, ki je bila v času kolo- nizacije pomemben razmestitveni dejavnik. Kmetije ležijo na obvladljivih razdaljah od te- £ 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK kočih voda, ki so bile v preteklosti edini ener- getski vir. Kar 5 7 % hribovskih kmetij je imelo do sredine tega stoletja lasten mlin, 1 0 % pa tudi žage na vodni pogon. Se danes imajo vse kmetije, razen ene, na tem območju nepresah- Ijive vire pitne vode. Na lego hribovskih kmetij je močno vpliva- la nadmorska višina in z njo povezane podneb- ne razmere. Zgornja meja inverzne plasti na Slovenjgraškem Pohorju poteka največkrat na nadmorski višini od 800 do 900 m. Nad to loč- nico se možnosti za kmetovanje poslabšajo. Zato kar dve tretjini kmečkih gospodarstev le- ž i nižje od 900 m. Pod 800 m prevladuje ži- vinoreja, višje pa gozdarstvo. Z nadmorsko višino se spreminja tudi pov- prečna velikost kmetij. Višje ležeče kmetije so večje. Že Pavle Blaznik je pri študiju srednje- veških virov ugotavljal, da so bile starejše kmetije manjše od mlajših, saj so zavzele pod- nebno in reliefno ugodnejše površine. Mlajša kolonizacija se je morala zadovoljiti z manj ugodnimi območji, zato so kmetije za preživet- je potrebovale večja zemljišča. Preglednica 2: Povprečna velikost kmetij in površina gozda glede na nadmorsko višino. Višinski pasovi (m) Kmetije (ha) Gozd (ha) do 600 12,2 6 ,0 601 do 700 15,0 8,9 701 do 800 18,5 12,8 801 do 9 0 0 23 ,9 17,7 901 do 1000 28,4 18,6 1001 do 1100 40 ,3 31,5 1101 do 1200 36 ,6 10,4 Razmestitev kmečkih gospodarstev je pove- zana tudi z oblikami in nakloni površja. Kme- tije ležijo večinoma na širokih, izrazitih policah prisojnih pobočjih; na enakomerneje padajo- čih pobočjih, na vrhovih in slemenih, pa tudi v kotanjah in grapah. Zemljišča kmetij so predvsem na naklonih med med 20 in 4 0 % , (1 1,5 do 22°), ki še omogočajo pašno-košni sistem z živinorejo. V kolonizacijskih časih in kasneje so bile kmetije samooskrbne in zato bolj ali manj neodvisne od dolinskih središč. Glavni dejav- nik, ki je ljudi privabljal v nižinske vasi, so bile cerkve. Zaradi tovrstne navade so domove gra- dili v še obvladljivi oddaljenosti od središča s cerkvijo. Tako največji delež kmetij (44%) vzorčnega območja leži med 1 250 in 2500 m zračne razdalje od takšnega središča. Pejsaž hribovske kulturne pokrajine v veli- ki meri določa_način rabe zemljišč, tudi goz- da, katerega delež z višino narašča. Nad 800 m dosega tolikšno površino, da gozdar- stvo postane prevladujoča gospodarska dejav- nost. Delež gozda narašča tudi z večanjem na- klona. Kakšna bo kulturna pokrajina v prihodno- sti, nakazuje dejstvo, da se obseg gozdnih po- vršin bolj ali manj stalno veča že od začetka 19. stoletja. V pokrajini je močno ozelenjevanje. Polje- delstvo se opušča predvsem na bolj strmih in višjih predelih, kjer njiv skorajda ni več. Posledica rabe zemljišč, naravnih možno- sti, družbenih razmer in aktivnosti posamezni- ka je prevladujoča gospodarska dejavnost kmetij. Na skoraj polovici aktivnih hribovskih kmetij prevladuje gozdarstvo, na tretjini pa ži- vinoreja. Mlečno živinorejo je v zadnejm ča- su zamenjala mesna, ki zahteva manj dela in pogosto prinaša večje zaslužke. Zanimive so dopolnilne dejavnosti, na pri- mer avtoprevozništvo, avtoličarstvo, keramičar- stvo, predelava lesa, turizem, gojenje jelenov, proizvodnja bučnega in totrovega olja ter proizvodnja energije, ki mnogokrat nimajo 1842 1948 1957 1982 1997 GEOGRAFSKI OBZORNIK 8,1 1,2 22,9 • Mlečna govedoreja H Gozdarstvo g Mesna govedoreja • Mešano Q Prašičereja Slika 2: Prevladujoča gospodarska usmerjenost aktivnih, naseljenih hribovskih kmetij na obravnavanem območju. nobene stične točke s pokrajino oziroma osnov- no usmeritvijo kmetije. Povprečna velikost kmetij obravnavanega območju je 21 ,9 ha, kar je manj od povpreč- ja za celotno Slovenjgraško Pohorje, ki je 27,1 ha (4), in od povprečja za vsa hribovska območja v Sloveniji, ki je 41 ,7 ha (6). Večje od povprečne vrednosti so predvsem kmetije, ki se- gajo na ovršje Pohorja, kar je predvsem posle- dica slabšanja klimatskih pogojev Velikost kmečkih gospodarstev je poveza- na med drugim tudi s prevladujočo gospodar- sko dejavnostjo. Tako so gozdarske kmetije ve- like povprečno 28,5 ha, živinorejske 13,7 ha, mešane pa 13,5 ha. Analiza gospodinjstev obravnavanega ob- močja je pokazala, da je število prebivalcev na kmetijah bolj povezano s težavostjo obde- lovanja kot z velikostjo zemljišča. Izračun ko- relacije med številom ljudi na kmetiji in njeno velikostjo je na primeru Pohorja pokazal (8), da je med njima zelo nizka stopnja povezano- sti (r = -0 ,28) . Praviloma imajo največ članov mešana kmečka gospodarstva, najman pa kmetije, ki so usmerjene v gozdarstvo. Popolno sestavo dru- žinskih članov (stara starša, gospodarja, vsaj trije otroci) ima le 1 4 , 9 % vzorčnih gospodinj- stev. Petina aktivnih kmečkih gospodinjstev je glede na sestavo prebivalstva že ogroženih. To so kmetije, na katerih vztraja le še eden od dru- žinskih članov ali dva člana z neurejenim na- sledstvom. Dodatna desetina kmetij ima nasled- nike, ki pri starosti nad 25 let še niso poroče- ni. Ob vseh drugih problemih sta danes najo- čitnejši zavori napredka številnih hribovskih kme- tij prav vprašanje ženitve oziroma možitve in vprašanje nasledstva, ki je urejeno pri manj kot tretjini raziskanih kmetij v Sloveniji (7). Primerjava podatkov starostne sestave pre- bivalstva leta 1982 na Slovenjgraškem Pohor- ju (4) in danes na obravnavanem območju je pokazala na zmanjševanje deleža otrok in mla- dih do 15 let. Nekoliko se je povečal odstotek prebivalstva v aktivni dobi od 16. do 64. leta starosti, najbolj opazno pa je povečanje dele- ža v starosti 65 let in več. Povprečna starost pre- bivalstva na območju je 43,5 leta, starostni in- deks pa 74,8. Podatki o spolni sestavi prebivalstva na ce- lotnem Pohorju kažejo prevlado moških, na iz- branem območju Slovenjgraškega Pohorja pa so nekoliko številčnejše ženske (51 ,7% vsega prebivalstva). To je za nadaljnjo rast in proizvod- no preobrazbo kmetij, ki praviloma potrebuje- jo več moške delovne sile, neugodno. Izobrazbena raven prebivalstva je nizka, saj ima kar 4 9 , 6 % prebivalcev, starih nad 15 let, dokončano samo osnovno šolo ali manj. Le 3 % prebivalcev imajo kmetijsko ali gozdarsko izo- brazbo, kar je glede na njihove korenine pre- senetljivo. Dokončano fakulteto imajo prav tako samo 3 % prebivalcev območja. Danes je skoraj nujno, da je zaposlen vsaj en član družine. Razmerje med kmečko in nek- mečko delovno silo je 2,4 : 1, kar pomeni, da na dva kmečka delavca pride en zaposlen, ki dela izven kmetijske dejavnosti. Posledica vse n n n 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Število članov gospodinjstva Slika 3: Število aktivnih hribovskih kmetij glede na število članov gospodinjstva. 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK bolj množičnega zaposlovanja v nekmetijskih dejavnostih pa je, da sta po zaposlitveni sesta- vi kar dve tretjini kmetij mešani. Za celotno Pohorje je bilo ugotovljeno (8), da velikost kmetije rahlo vpliva na število za- poslenih v neagrarnih dejavnostih (r=0,42). Po- dobno velja za obravnavano območje, saj se sorazmerno z manjšanjem posestva veča šte- vilo zaposlenih izven kmetijstva, ki pa je seve- da odvisno tudi od prebivalstvene sestave gos- podinjstev, prometnic, bližine in zmogljivosti za- poslitvenih središč, tradicije in podobnega. Nek- metijske zaposlitve vnašanjo v pokrajino nove poteze in vplivajo na njeno preobrazbo. Oblika kmečkega doma ima kot prvina kul- turne pokrajine skoraj enako pomembno fiziog- nomsko in funkcijsko vlogo. Kompleksno vpe- tost v pokrajino odsevajo predvsem stari, tra- dicionalno grajeni domovi. Avtohtoni kmečki domovi izhajajo iz »po- horskih dimnic«. So pritlične, redkeje nad- stropne stavbe s podolgovatimi tlorisi. Strehe so izrazite, velike, strme, dvokapne, s šopi v za- ključkih (3). Prvotna kritina so bile lesene skod- le ali deske. Okna so majhna in razvrščena si- metrično glede na prostore v notranjščini. Pre- težno lesena stavba ima le skromne posebne arhitekturne detajle, ali pa jih sploh nima (1). Na obravnavanem območju je 3 4 % vseh stavb tradicionalnih kmečkih hiš z deloma ohranjenimi avtohtonimi arhitekturnimi prvina- mi. Popolnoma avtohtone stavbe so zelo red- ke. Adaptiranih in »pomeščanjenih« je 3 1 , 6 % stanovanjskih stavb, novih pa 34 ,6%. Novo- gradnje nimajo avtohtonih arhitekturnih členov in niso prilagojene posebnostim kmečkega načina življenja. Kmečki dom sestavljajo poleg stanovanjskih hiš še druge stavbe z novejšimi gradbenimi pr- vinami in materiali, drugi pa celo izginjajo, na primer kašče. S stanovanjsko hišo, hlevom, sked- njem, kaščo, čebeljnakom in utami različnih na- membnosti se je v preteklosti sklenil krog kmeč- kega doma. Zaradi današnje živinorejske us- merjenosti in splošnega razvoja se je spreme- nil ustroj kmetij. Pojavili so se silosi, strojne lope in garaže.Več kot polovica hribovskih kmetij ima tri ali štiri posebej stoječa poslopja. Avtohtona razporeditev stavb je gručasta, takšna pa prevladuje tudi danes, saj jo ima še 4 4 % kmetij. Navadno hiša stoji s slemenom pra- vokotno na plastnice zemljišča, gospodarska poslopja pa so postavljena vzporedno z njimi. Velika prednost hribovskih kmetij je kako- vosten bivalni prostor z nadpovprečnim oson- čenjem, višjimi najnižjimi temperaturami v hlad- ni polovici leta, čistejšim zrakom in boljšim raz- gledom, kar pride do veljave predvsem pri viš- ji življenjski ravni, ki pa je večina vzorčnih kme- tij nima. Da imajo slabe razmere še vedno več- jo težo kot prednosti glede na življenje v doli- ni, dokazuje hribovska depopulacija (4). Kar 42 od 1 1 1 obravnavanih kmetij je ostalo brez gospodarjev, ki bi od svoje zemlje tudi živeli. Hribovska kulturna pokrajina je v procesu preobrazbe, ki jo nakazujejo goloseki, števil- ni vikendi na najbolj izpostavljenih legah, pro- padajoča poslopja, izginjanje tradicionalne ob- like kmečkega doma, ozelenjevanje in ogoz- dovanje, ostarevanje in odseljevanje prebival- stva in podobno. Procesov spreminjanja ni mo- goče ustaviti. Kljub temu bi morali najti nači- ne za ohranitev obstoječe pokrajine, saj je, kot pravi maksima Augusta Rodina (2), »tradicijo treba razvijati in vzdrževati, ne pa konzervi- rati«. 1. Cvar, A. I988: Karavanška hiša. Ljubljana. 2. Drozg, V. 1995: Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Geographica Slovenica, 24. Ljubljana. 3. Fister, P. 1993: Arhitekturne krajine in regi- je Slovenije. Ljubljana. 4. Gams, I. 1983: Hribovske kmetije Slovenj- graškega Pohorja. Geografski zbornik, 23. Ljubljana. 5. Gams, I. 1959: Pohorsko Podravje. Ljubljana. 6. A/leze, D. 1980: Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini po letu 1967. Geografski zbornik, 19. Ljubljana. 7. Meze, D. 1986: Nekaj splošnih ugotovitev o hribovskih kmetijah na Slovenskem, Razi- skovalec, 16. Ljubljana. 8. Natek, M 1992: Prebivalstvo hribovskih kmetij na Pohorju. Geographica Slovenica, 23. Ljubljana. 1 1