KRANJ, petek, 27. 8. 1982 CENA 9 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 65 Leto XXXV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO —T r-_r ||li -—— iiliiil Veriga že vrsto let veliko pozornost posveča varstvu JJkolja in zdaj v okviru izgradnje nove galvanike grade novo ^istilno napravo, ki bo celovito razrešila problem odpadnih voda in kemikalij . : ..' ' ; . Lesce — Nad leško tovarno ^J&riga, ki spada v Slovenske žele-^JTie, le vrsto let ni več dima, ki je desetletjem tako kot marsikje j-v»6vxi erenil življenje krajanov. Le " stare Kovačnice se Se včasih malce »kadi. Toda krajani danes pravijo, je življenje poslej v kraju veliko I**"ijetnejše, da tovarna okolja ne ^*esnažuje več. JeDav%^ r-bo"celovito razreda problem veliko odpadnih kemikalij. Ob tem velja povedati, da je skrb za sodobnejšo in ekološko čisto tehnologijo, tudi rezultat pravilne kadrovske politike v zadnjem desetletju, saj so zaposlili strokovnjake, ki so kos takšnim nalogam. Zdaj v leSki Verigi grade novo galvaniko, v okviru katere bodo stavili tudi novo čistilno napravo, ISHVTfl^rmSk'VzemSKki odpadnih voda in kemikalij. Sedanja t ^ SlS^toSl! galvanska ^vnica je premajhna, fc<£najo delo z nevarnimi kemi- zastarela, ročna, z neustreznim teh- SS- J So nološkim postopkom na osnovi Zamisel o novi galvaniki __ kot deset let nazaj, leta 1978 so skupaj s Plamenom iz Krope | ^Kfo. aehemo cd« ,n »^"^H^d^S površinsko obdelavo izdelkov, kar bo prispevalo k večji kakovosti izdelave V novi galvaniki bodo prešli na »čistejši« kisel postopek cinkanja. ^me moč reševati le celovito in w^lgoročno. Sleherno odlaf wem le poveča, v zadnjih jjP? posodobili tehnološke zamen iali i novimi, vf zamenjali z S^nvje delavce *>ko 80 na so za vcev manj nevarni, ner pored sedmimi leti o, v kateri je bilo rh jugoslov ova na *r nedeljo se bodo na drugern tradicionata^ k^aikem »Spominska dirka marialajnta«znova pomerili lačf is vse Ju tudi leto« pri lanimivih dir k — Organizator konjeniški o številčen obisk kot lani — a bogat program k]W» - Prihodnjo nedeljo, 5. sep- do 12 tisoč. Organizatora tudi letos i?« «0 jo pripravili v počastitev pripravili, pn čemer »jimna pomoč ^^^ V vstaje in partijstfhjubi- priskočili poleg konjeniške zveze njo pašo začeli uresničevati Slovenije tudi okoliški konjeniški zamiKl o reji plemenitih klubi. D. Z. Zlebir Namestili bodo dve liniji, prvo za cinkanje v bobnih, drugo na obeša-lih. Slednja bo primerna za naj-raznovrstnejše izdelke. V novi galvaniki bodo naredili 2,3 krat več kot doslej, računajo, da bodo lahko pocinkali do 3.300 ton izdelkov na leto. Motiv za izgradnjo nove galvanike je seveda tudi ekonomski, sai v Verigi praviio, da bodo tako lahko bolj zadostili zahtevam tujih kupcev, ki žele tudi površinsko lično obdelane izdelke. Opremo za novo galvaniko je izdelala Plama iz Podgrada. Predvidoma bodo prvo linijo zagnali septembra, do konca leta bodo postavili še drugo. V tesni povezavi z drugo je izgradnja čistilne naprave, saj bo prvi stara čistilna naprava še lahko služila, obema pa ne več. Do oktobra bodo nared gradbena dela pri postavitvi nove čistilne naprave, nato bodo morali bazene in zbiralnike premazati s posebnimi premazi, kar bo seveda odvisno od vremena. V prvi fazi bo čistilna naprava zagotovila avtomatsko pretočno nevtralizacijo, z drugo fazo bodo uvedli postopke za čiščenje oljnih emulzij, s tretjo fazo pa bodo uvedli vračanje prečiščene vode nazaj v proizvodnjo, kar bo za polovico zmanjšalo potrebe Verige po vodi. Tovarna se napaja iz radovljiškega vodovoda in porabi danes kar 1.500 do 2.000 kubičnih metrov vode na dan. Torej bo prihranek znaten, na drugi strani, pa bo vodovod razbremenjen. Nova galvanika vključno s čistilno napravo bo veljala 66 milijonov dinarjev, čistilna naprava sama 21 milijonov dinarjev. Veriga je zagotovila 70 odstotkov združenih in lastnih sredstev, ostalo je bančni kredit. Kot sovlagatelja sodelujeta z 10 milijoni dinarjev , Plamen iz Krope in z 5 milijoni dinarjev Merkur iz Kranja. M. Volčjak ?j. Maršal Tito je rejo spodbudil kobilama lipican- jUrflom, , dvema ki ju je pred leti onil letos ima prireditev slav-obeležje, saj se to leto spono 90-letnice rojstva maršala ki mu konjeniški klub Brdo u letošnje tekmovanje. Pote osrednje gorenjske ►rireditve je tokrat ščina občine Kranj. V njenem iu bo prihodnjo nedeljo uvodno u povzel predsednik kranjske i skupščine Ivan Cvar. bo pozdravil tudi predsednik j odbora Ivan Maček-Mati-med gosti prireditve pa je tudi >tni Ludvik Slavič, pionir konje: ^ - na Slovenskem, katerega konji H^imaaovalci 2e treh jugoslovan-^ ^ derbijev. osrednji, spominski dirki mar-Tita, se bodo pomerili najboljši či Jugoslavije. Med dvanajsterima jbohših izstopa lanska zmago-^Jfca dveh dirk, kobila Fegrina, ki jo letos vodi Alojz Slavič. Med kasačev Konjeniške zveze Slo-omeninomo še Duka, ki ga Prane Slabe, Dukata II z Jo-Nv^m Vavpotičem, Dimitrijo z Mar-Slavičem, Eli z Janijem Po-vNŠjfVjem ter Roksija in Eni z voz-K Mirom Cotmanom in Bon- Covičem. V tej konkurenci §uC*toj>ata tudi dva konja iz doma-hleva: Lame z voznikom Novačio*! in "" Mladinsko evropsko prvenstvo v plavanju Innsbruck, IS. avgusta - Mesto Innsbruck, ki ie bolj znano po zimsko Športnih prireditvah, saj so bile tu leta 1964 in 1976 zimske olimpijske fere,je gostitelj letošnjega evropskega mladinskega prvenstva v plavanju, skokih v vodo in umetnostnem plavanju. Kot vse kaže, bo nad 400 tekmovalk in tekmovalcev iz osemnajstih evropskih diiav razočarano odhajalo iz tega zim-skošportnega mesta. Prvenstvo je že na Startu izgubilo ves čar velike prireditve. Bazen je slabši kot v Kranju, in gostitelji vse preveč improvizirajo. Ni pravega vzdiušja, čeprav je sinoči na slovesni otvoritvi župan mesta obljubil, da bo vse takcfckot ie treba. Tudi v jugoslovanekm taboru je ne- jevolja, saj dvanajst naših reprezentan-tov trenira v nemogočih pogojih. Med njimi ni prave tekmovalne vneme. To je tlidi razumljivo, saj je naša plavalna rveza pri prijavah plavalcev in plavalk naredila pravo zmedo. Kranjčana Andreja M aren čiča so namreč prijavili za 100 in 200 m kravi, za njegovo disciplino 400 m kravi pa sploh ne.T&ko naj bi Andrej nastopil le v dveh disciplinah in ne v tisti, za katero se je pripravljal vse leto. 400 m kravi ie tista disciplina, ki naj bi mu prinesla lepo mednarodno veljavo. Za primer naj za-piSemo, da so gostitelji od naše zveze prijeli " splitksega . trenerja Tu-doija, ki naj bi pri svojih petdesetih letin plaval na tem mladinskem prvenstvu na 100 in 200 m hrbtno. Vseeno pa mislimo, da se bo za MarenčiSa vse uredilo tako, da bo lahko plaval tudi 400 m kravi Kranjčani Marenčič, Šolar in Bešter ter Kosirnikova bodo že danes lahko pokazali kako so pripravljeni za to prvenstvo. Vsi namreč nastopajo v svojih nrvih disciplinah. Prepričani smo, da bodo dosegli pričakovane rezultate. D.Humer Lr že lanskega itva Angelca Skofic s kobilo edini ženski «o. Iz elite najbolj izstopata ;na in Duk, ki sta lani edina do-kilometrski čas pod 1.20. J^v)voletni kasači in konji s slabšimi se bodo pomerili na dirkah Vj^intovec«, »Storžič«, »Kočna«, J^^iglav«, na koncu pa bodo svoje prikazale še kmečke vprege v jAekmi »Matija Gubec«, m^as med dirkami kanijo izpolniti z {sT^topi četverovpreg Madžarske, *»ice, Karadjordjeva* in Djakovega. r\Vitopfli bodo tudi »čikoši«, mad-folklorni jahači, vmes pa bo vV?icertirala pihalna godba iz Trbo-IlVN Slikovita prireditev in odprta nekdanje Titove rezidence - bržčas tudi letos pribavile ožico obiskovalcev. Lani se ie ko- ^»ae pnreauve uueicinu „iu.«^ O00 ljudi, pričakovali so jih le 10 pridelek. nridelek. Se nam obetajo električni mrki Z energijo bo to zimo še težje kot ie bilo minulo. Vse kaže, da bo premoga premalo, pri naftnih gorivih je napoved še manj rožnata, saj so nam dobro znane naše devizne težave. Zaradi prepovedi prodaje kurilnega olja ne bo moč dobiti pred oktobrom, pri Petrolu pa že zdaj opozarjajo, da ga vsem ne bodo mogli razvoziti naenkrat. Če zmanjka kurilnega olja, kurimo s premogom, (e zmanjka še premoga, prižgemo električne peči. Da jih res, naši elektrogospo-darstveniki predobro vedo, saj že ob napovedi, da bo kurilnega olja manjkalo,poraba električne energije * ' Toda koliko zim jih bomo še Spomnimo se električnih mrkov pret br to tako. _ >v pred šestimi, sedmimi leti. Dodobra so opozorili, da je treba v izgradnjo elektrarn in prenosnih naprav vlagati več denarja. Prav večjim vlaganjem v zadnjih letih se lahko zahvalimo, da smo v Sloveniji minulo zimo prebrodili brez večjih redukcij, s katerimi so se morali sprijazniti drugod po Jugoslaviji. V Slovenyi vsako leto poraba električne energije poskoči za okroglih sedem odstotkov. Temu pač botruje gospodarski razvoj in rast našega življenjskega standarda. Tako vsako leto potrebujemo za okoli 100 megavatov novih moči v elektrarnah. Zdaj v Sloveniji gradimo dve vodni elektrarni, v Mavčičah z močjo 38 megavatov in v Solkanu z močjo 31 J! megavata. H koncu gre izgradila ljubljanske toplarne, ki bo imela 50 megavatov moči. V elektrarni Učenik v Bosni in Hercegovini bo čez dve leti Sloveniji namenjenih 100 megavatov moči. Tako je seznam izčrpan, saj je jedrska elektrarna v Krškem, ki kot kaže nikoli ne bo delala s polno močjo, takorekoč že všteta v pokrivanje sedanje porabe električne energije. Novogradenj na obzorju takorekoč ni, saj manjka že denarja za dograditev začetih. Letos razpoložljivi denar zadošča le za dograditev jedrske elektrarne v Krškem in ljubljanske toplarne, upočasnili pa so izgradnjo obeh vodnih elektrarn. Tako so za dograditev elektrarne v Mavčičah letos nameniti 365 milijonov dinarjev, kar je le tretjino potrebnega denarja, da bi gradnja normalno potekala. Po programu iz leta 1979 bi morala biti elektrarna zgrajena leta 1983, že zdaj vedo, da bo zaradi upočasnitve v preteklih letih zgrajena šele do konca leta 1985, delati pa bo začela po tem letu. Ce denarja ne bo dovo(/, se bo seveda izgradnja ie podaljšala. Skoda takšne upočasnitve gradnje ie seveda dvojna. Stroški izgradnje rastejo, pri čemer pomembno vlogo igrajo podražitve, učinek naložbe pa je seveda manjši, saj bo elektrarna toliko let kasneje dajala električno energijo. Napoved je torej lahko le črna. Smo pred pragom velikih električnih mrkov? Ce ne drugega, bi kazalo čim prej spraviti, z dnevnega reda široke razprava o osebnih dohodkih v elektrogospodarstvu, ki so kot vse bolj kaže res previsoko skočili, in več pozornosti posvetiti bodoči oskrbi z električno energijo, scu bo sicer pomanjkanje povzročilo neprecenljive gospodarske Škode, naše vsakdanje življenje pa bo zasukalo nazaj. M. Volčjak Toča je v juniju močno zmanjšala hektarski donos pšenice v kranjski občim, zato bo tudi tržnih viškov pšenice manj — Njiv s pšenico je zadnja leta več - Družbeni sektor bo za četrtino povečal površine^amenjeni jesenski setvi pšenice Kranl — Čeprav je kazalo, da bodo v kranjski občini ob tako dobri letini z lahkoto oddali po pogodbah o odkupu okoli 900 ton tržnih presežkov pšenice, pa je no podatkih zbranih do 20. avgusta, oilo odkupljenih nekaj manj — 280 ton pšenice. Toča je konec junija močno oklestila v kranjski občini tako pšenična polja kot pridelek drugih kultur. Številka o oddanih količinah tržne pšenice bo sicer še nekoliko zrasla, saj vsi kmetje še niso oddali pšenice. Vendar pa z načrti o preseženem odkupu, ki se je kazal zaradi tako dobre letine, seveda ne bo nič. V povprečju hektarski donos pšenice ni presegel 28 stotov na nektar, čeprav je sprva kazalo, da bo v zasebnem sektorju dosegel tudi do 35 stotov. V družbenem sektorju, kjer se pšenice pridela tudi do 40 in 50 stotov na hektar, pa je pšenica oklestila zrnje na 29 stotov na hektar. Vse do lani so se v kranjski občini C)vršine f posajane s pšenico »krčile, ni pa so se začele vččati, tako da je bilo skupaj posejanih s pšenico 966 hektarov niiv, največ seveda v zasebnem sektorju, v družbenem pa 156 hektarov. Lani je bilo posejanih s takoimenovano tržno pšenico 205 hektarov, jesenska setev pšenice, ki n®J *>i jo drugo leto po pogodbah oddali, pa naj bi se povečala na 290 hektarov. Vse pogodbe za odkup tržnih viškov pšenice še niso skle- njene, vendar pa je gotovo, da so možnosti za povečanje odkupa tržne pšenice v kranjski občini še precejšnje. Čeprav v kranjski občini od okoli 7000 hektarov njiv zasejejo s pšenico le 12 odstotkov, pa v bodoče verjetno površin , namenjenih tej kulturi ,ne gre povečevati, pač pa je treba povečevati hektarski donos, tako da bi se razmeroma nizek donos z njiv zasebnih kmetov vsaj približal hektarskemu donosu na družbenih posestvih. Od ostalih žit raste na kranjskih njivah še ječmen in koruza za zrnje, zelo malo ovsa in rži, komaj omembe vredne pa so površine »zasejane z ajdo in prosom. Vsega skupaj je žitnih polj okoli četrtina, skoraj polovico je njiv s krmnimi rastlinami, ostalo pa so vrtnine. L. M. PO JUGOSLAVIJI STAMBOLIĆ NA CIPRU Predsednik predsedstva Jugoslavije Petar Stambolić je ta teden dopotoval na uradni in prijateljski obisk na Ciper. Ob prihodu ga je pozdravil ciperski predsednik Spiros Kiprianu. Se istega dne sta se državnika sestala na prvih uradnih jugoslovansko-ciprskih pogovorih. ki Jim je prisostvoval tuai zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov in njegov ciprski kolega Nikos Rolandis. CENE OSKRBNIN ZAMRZNJENE Večina dijaških in študentskih domov je sklenila septembra povečati oskrbnine, ker so precej narasli stroški vzdrževanja, vendar odlok Zveznega izvršnega sveta o zamrznitvi cen, ki velja od začetka tega meseca, to prepoveduje. Cena domov je torej znova pod ekonomsko, zato bodo tudi letos poslovali z izgubo. Pomoč žrtvam izraelske agresije Koordinacijski odbor za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije pri republiški konferenci socialistične zveze poziva delovne ljudi in občane, da se vključijo v solidarnostno akcijo zbiranja pomoči za žrtve izraelske agresije. Denarna sredstva lahko nakazujete na žiro račun koordinacijskega odbora 50101-789-93102 z oznako »za pomoč žrtvam agresije v Libanonu«. Sredstva bodo porabljena za nakup humanitarne pomoči. Koordinacijski odbor se zahvaljuje za dojslej poslano pomoč. Na račun je doslej prispevalo 54 posameznikov in delovnih organizacij, med njimi tudi sindikat osnovne Sole Blaž Ostrovrhar iz Škofje Loke, sindikat upravnih organov občine Kranj, Rozka Saračevič z Jesenic in Rika Ažman iz Krope in občinska konferenca ZSMS Kranj. Otoče — Ob krajevnem prazniku Ljubnega so v edini organizaciji združenega dela v tej krajevni skupnosti, v otoški Iskri, odprli zanimivo razstavo, ki jo je pripravil Gorenjski muzej. Razstava prikazuje zgodovinski razvoj Iskre, leta 1937 ustanovljene kot tekstilna zadruga za tiste tekstilne delavce, ki zaradi sodelovanja v veliki tekstilni stavki v Kranju leto dni poprej niso več dobili dela. S preživelimi ustanovitelji e v ponedeljek krajani Ljubnega ir zadruge so se in delavci Iskre Otoče sestali v tovarniški jedilnici, kjer so si družno ogledali razstavo in priredili tovariško srečanje. — Foto: D. Z. Prva polovica leta je še ugodna Polletno gospodarjenje v kranjski občini je" še uspešno, obeti za naprej pa so slabši — Izvozne naloge izpolnjene KRANJ — V prvi polovici leta so se splošno težje razmere gospodarjenja odrazile tudi v gospodarstvu kranjske občine. Polletni rezultati še niso slabi, lahko jih ocenimo kot ustrezne. Vendar pa po nekaterih pokazateljih sodeč in napovedanih še bolj zaostrenih pogojih gospodarjenja v naslednjih mesecih letos, tudi kranjsko gospodarstvo verjetno ne bo zmoglo gospodariti kaj boljše kot v prvi polovici leta. Rast proizvodnje je bila v šestih mesecih visoka, še posebej velja to za mesec junij. Takšna rast je bila dosežena kljub delnim zastojem v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin, toda očitno zastoji niso v večji meri vplivali na proizvodnjo. Ta se je povečala za slabih 10 odstotkov v primerjavi s povprečnim obsegom proizvodnje lani, od lanskega prvega polletja pa je bila večja za 2,6 odstotka, junijska pa celo za 21 odstotkov. Gospodarstvu je uspelo v prvi polovici leta izpolniti z resolucijo začrtane izvozne naloge, čeprav so bili zadnji trije meseci glede izvoza nekaj slabši kot začetek leta. V prvem polletju ie kranjsko gospodarstvo izvozilo za 19 odstotkov več kot lani v prvem polletju, uvoz pa se je zmanjšal zal8 odstotkov. Podobni odstotki skupnega izvoza veljajo tudi za izvoz na konverti- bilno področje. Sicer pa je gospodarstvo v občini doseglo v prvih šestih mesecih ugodnejše pokrivanje skupnega uvoza s skupnim izvozom kot v začetku leta, kar pa za pokrivanje konvertibilnega izvoza z uvozom seveda ne velja. Najboljše izvozne rezultate na konvertibilni trg so v tem obdobju dosegli v KŽK, Gorenjskem tisku, Gorenjskih oblačilih, Iskri-Telematiki in drugih delovnih organizacijah. V primerjavi z ostalimi gorenjskimi občinami se zunanjetrgovinska menjava kranjske občine letos ni kaj dosti popravila, rezultati pa so ugodnejši v Crimerjavi z doseženimi v repu-liki. V prvih šestih mesecih je poslovanje zaključilo z izgubo šest temeljnih organizacij združenega dela. Vrednost vseh izgub je nekaj več kot 93 milijonov din, kar pomeni 1,1 družbenega proizvoda. Izguba pa se je v zadnjih treh mesecih tega obdobja zmanjšala za več kot polovico. Med glavnimi vzroki izgub v obeh tozdih Elektro, dveh tozdih Save, v Mlekarni K2K in Delikatesi Živila-Central so predvsem zmanjšana industrijska proizvodnja, zaostreni pogoji uvoza surovin, nizke cene, dosežene pri izvozu ter preplačevanje deviz. Na poslovanje Delikatese pa je vplivalo predvsem upadanje prodaje. NAŠ SOGOVORN Rajko Simič, študent iz Kranja Interesi ne razdvajajo Kranj - Rajko Simič, študent iz Kranja, je letos že delegat. Spomladi je sodeloval v komisiji za idejna ^rašanja v i*«, ževanju, znanosti in kulturi na kongresu slovenskih komunistov, tobra pa bo svoj delež prispeval še na mladinskem kongresu. Gor~>i mladina, ki pripravlja razprave za to srečanje slovenske mladi zdaj še ni razdelila razprav, Rajko Simič bo bržkone spregovoril resnem združevanju mladih, o temi, ki ga tudi sicer najbolj - »Pri mladini se ukvarjam z vprašanji mladih v krajevnih stih in tam zaznavam največ problematike, ki zadeva zdi Vloga mladine v krajevnih skupnostih se je precej ojačala, zl— aktivna. Ponekod pa se mladina še išče. Tako se dogaja, da ima eni strani mlade, združene v društva, organizacije, interesna zdr na drugi pa peščico mladih v mladinski organizaciji. Včasih je obema skupinama težko najti most, ki bi ju povezal. Tako imam« od kranjskih krajevnih skupnosti na eni strani kinooperaterje, m pa ,politike', ki nikakor ne najdejo skupne poti, čeprav so oboji Povsem nasproten primer pa je tisti, kjer neka posebna deji mlade združuje v društvo, potem pa poiščejo pot še v mla, organizacijo, ki lahko zadovolji širšo paleto njihovih interesov, so na primer prihajali v mladinski klub, da bi se naučili igrati go, paj je pritegnilo delo v mladinski organizaciji.« Kot vemo, je dvojnost interesnega in političnega ___ nja tudi ena temeljnih tem mladinskega kongresa. KakSne ir kušnje prinašate iz Kranja? »Mladinska organizacija je v največji meri odgovorna za prosti it mladih. Zato je treba poiskati mladinske interese in na njihovi podi«' mlade združiti ter jim zagotoviti takšno ah takšno preživljanje pres* ga časa. Programi mladinske organizacije naj ne bi bili suhoparni, eat zgolj politični, temveč prilagojeni zanimanjem mladih. Mladi * organizacija namreč ni sama sebi namen, temveč služi mladim njeno pomočjo odločajo v skupnosti. Slej ko prej namreč mladi je z delom že izkazala, naide stika z ostalimi organizacijami v skupnosti in z njimi sooblikuje samoupravno življenje.« Kaj mladina pričakuje od kongresa? »Naj prinese jasne stvari o organizaciji mladih! bedanja organih cija že ne more biti v redu, če se izgublja stik med mladino in forul* Upajmo, da se bo po kongresu zmanjšalo število komisij, kotifereft centrov in tako dalje, da se bo s tem .osvobodilo' mladino, ki bo pote* lahko delala.« * D Z. Žlebir Preddvor praznuje Letos praznuje Turistično društvo Preddvor svojo 50-letnico. Začetek praznovanja bo v soboto, 28. avgusta ob 11. uri z otvoritvijo razstave kiparja Slavka Ferkolja iz Tupalič in z zaključkom X. jubilejne folklorne kolonije. Razstava bo v prostorih hotela Grad Hrib in bo odprta do 6. septembra 1982. Ob nedeljah in sobotah si jo ogledali od 10. do ig^ delavnikih pa od 15. do 18, Pred otvoritvijo ra*sta terasi pred hotelom nastop folklorne otrok iz Madžarske, Koroške. Ml PA NISMO SE UKLONILI Koroški Slovenci so nas sprejeli kot brate Franc Poglajen-Kranjc, narodni heroj Z vso močjo poznega poletja se je sonce upiralo v reber nad Lesjakom na lesene mize, ki so jih pripravili za srečanje koroških Slovencev tu na Robežu, v travnik in v visoke smreke ob vznožju Malega Obirja, v beli spominski kamen, na katerem črne črke govore, da se je tu pred 40 leti bil prvi partizanski boj na koroških tleh. Prav tu je bil postavljen tudi eden prvih partizanskih spomenikov na Koroškem in eden tistih, ki so si jih nacisti v svojem onemoglem' besu zminirali. 2. septembra 1973 je bil postavljen, že čez štirinajst dni, 16. septembra 1973 je bil razbit, obnovljen pa 24. oktobra 1976. Bode jih v oči, ni kaj, ko s svojo belino neusmiljeno bije v oči vsakomur, ki pride tod mimo in govori o tistih dneh .. . V hudi nemški ofenzivi na Jelovico sredi avgusta 1942 se je skozi nemške obroče prebijal tudi Kranjčev bataljon, oziroma 1. Savinjski bataljon 2. grupe odredov. Osemdeset borcev je štel tedaj. 17. avgusta se je prebil proti Dobravi čez Savo, proti Ljubnem, mimo Lesc na Dobrčo in proti Begunjščici, kjer naj bi dobili hrano, ki jo je za borce 2. grupe odredov pripravil Kokrški odred. Že več dni so bili brez hrane in rešitev zanje je bilo prav to skladišče hrane. Toda Nemci, ki so med tem zasedli že vse področje Karavank, od Tržiške do Kamniške Bistrice, > vseh je bilo menda okrog 10.000, so skladišče hrane izpraznili. Nepopisno so bili tedaj borci Kranjčevega bataljona utrujeni, lačni, zaradi stalnih maršev že napol bosi. In potem prazen bunker... Kam sedaj? Kamorkoli so se premaknili, so zadeli na nemške patrole in zasede. Proti Štajerski, kamor so bili namenjeni, so imeli povsem zaprto pot. Pri prebijanju preko ljubeljske ceste so izgubili nekaj tovarišev. Pod Kofcami so jih spet čakali Nemci. Vsa dolina do Tržiča je bila ena sama zaseda. Bataljon je prespal na vrhu Karavank. Štiri dni niso borci že ničesar jedli. Planina neprehodna. Kam zdaj? Na specialki je bila narisana stezica na Koroško. Toda le narisana, najti je pa nikakor niso mogli. Po »m je vodiču Branku Djordjeviču-Juretu le uspelo, da je našel zglajene skale. Bila je stara tihotapska pot, ki je vodila od Pungrata pod Kofcami preko Košute. Odločili so se, da redo na Koroško in tam poskušajo priti na tajersko. Kaki dve uri so se spuščali po strmih stenah. Uspelo jim je, da so se spustili z gore brez izgub, z vsem orožjem. Prvo naselje, ki so ga ugledali, je bil Srednji Kot. Lačni kot so bili, so k prvemu kmetu stopili povprašat, če bi dobili kaj hrane. Čudno so gledali vaščani prišleke. Bosi, strgani, izčrpani, toda dobro oboroženi. In govorili so njihov jezik! Povedali so jim, za kaj se bore. V pol ure, pripoveduje danes komandant bataljona Franc Poglai« &1 S tu je bila hrana, večerja, in slovenska pesem ... Verjeli so jim, zaupali, navdušeni so bili, kajti spoznali so, da bijejo enak boj, kakršnega so začenjali tudi oni. Niso se upali predolgo zadrževati v vasi, kajti v vasi je bil nemški logar, ki jih bo verjetno naznanil. Tako je tudi bilo. Obilo hrane so jim dali na pot vaščani. Do Sel so šli potem borci. Tudi tu so jih vaščani z navdušenjem sprejeli. Domači fantje so šli pred njimi v izvidnico na Obirsko, da bi pogledali, če je varno. Tedaj tu še ni bilo Nemcev. Do Robeža so potem nadaljevali pot, se zjutraj, 25. avgusta ustavili pri Lesjaku, večji slovenski kmetiji prav pod gozdom, kjer so se utaborili. Tudi tu so dobili hrane in znova doživeli navdušenje pri domačinih. Kranjčevi borci so bili prvi partzani, ki so jih videli Korošci. Zdaj so vedeli, da res obstoja partizanska vojska, ki se je uprla vsej tej nemški moči, ki izseljuje njihove ljudi, na slovenske domove pa pošilja nemške družine. Slišali so že za partizane. O njih so slišali praviti koroške aktiviste, ki so že tedaj dranuh slovenski narod k uporu. Taki, kot je bil Župane in drugi. Cez dan so v gozdu počivali, zvečer pa so nameravali nadaljevati pot. Toda zvečer, ko so ravno stali v stroju za večerjo, je zapokalo. Iz Celovca so nadnje poslali SS enoto. Domačini vedo povedati, da so v Celovcu vojakom naročali, naj se dobro parijo, kajti »banditi streljajo povsem natančno«. Z nenadnim napadom so partizane razpolovili. Udarili so prav na ležišče, kjer je polovica borcev pustila svoje orožje. Tako je bilo za oboroženi boj pripravljenih le kakšnih :i.rj borcev. Vseh je bilo tedaj 70. Toda tudi ta nenadni udar partizanov ni zmedel. Morda le za trenutek. Borba se je odvijala od smreke do smreke. Ves Čas v gozdu. Potem so partizani izvedli svoj ohkoljevalni manever in udarili juriš. To je Nemce povsem zmedlo in se spustili v paničen beg. Deset mrtvih Nemcev so našli partizani v gozdu, že med samim bojem pa so po bregu proti Lesjaku vlačili mrtve in ranjene. Partizani so tedaj imeli dva mrtva. Poglajen-Kranjc, smo govorili isti jezik, dom Kakšnih deset minut pred nemškim napa n 1 so stražarji v bližini partizanskih položajev naški neko dekle z Dui zasliševali, tudi Mitja Ribičič je ^ mogla nič pametnega povedati, kaj < tedaj so posumili, da gre za izdajo, bil napad prehiter, da bi lahko borce naboj. Glas o prvem partizanskem bežečih Nemcih je šel po vsej Koi\_ do hiše, od ust do ust. Buril je duha ^ jaiočo se Koroško navduševal za upor Tisti v«?čer so Kranjčevi borci - - miru povečerjali tisto, kar so si sk___ vse orožje, ki so ga prvi trenutek Nemci, so dobili nazej. Tistih de«* Nemcev so slekli in razorožili. Veliko i so si pridobili. Prej so imeli le §e i ' nabojev. Prekaljeni, hrabri borci Kranjčevem bataljonu. Svoje b< kušnje so si nabirali že na Dolenjske«, * • pri Janšah, na Muljavi, v Poljanski ^ Jelovici. Celo dijaki so bili n*. študentje iz Ljubljane, kmetje iz <_ in štajerskih vasi. Fantje, ki jim je mam--lahko povsem zaupal in bil ponosen a* Prav na 25. avgusta, ko je njihov kom«?'" i anjc praznoval svoj rojstni dan, * i .orili še eno zmago ... Ponoči so se umaknili više v led nje jutro pa so se spustili proti H^-di dopoldneva so prikorakali skozi r ko dvorišče. So pa imeli kaj — ,erčani! Pri belem dnevu so potem not mimo Železne Kaple proti ~ " Ikom nad njim. Po dvakrat na ■li tu partizanski miting. Lnega M ( u gega zvečer. Kakšno navdušenje - .ko povedati. V koših., jerbasih c i način i nos'.i hrano. ToW«lo . o - >g!» s sebo'- 1x8(11 o* , ostali, pripoveduje danes komandant Kranjc toda morali ^ _ Štajersko N« Raduhi nad Lo^rsko, našli preživele borce 2 grupe e— ?ihje pri svojem preboju z Ciersko padlo. Menda je t^aiTmel prav Kranjčev bataljon [Z? so se njegovi borci Pohorskemu bataljonu, kjer so j, pohorski tragediji popadali do fa n ta .. • Zastoji povzročili izgubo Čeprav je izgubi v polletju v kranjski Savi botrovalo več vzrokov, pa je glavni vendarle zastoj proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin — Tudi v bodoče se bo Sava držala svojih izvoznih načrtov — letošnji plan je več kot 49 milijonov dolarjev, kar je tretjina proizvodnje Kranj — Čeprav imajo v kranjski Savi v skladišču le Se za deset dni surovin, oa so se na tako pičle zaloge, ki jim le za tretjino meseca zagotavljajo nemoteno proizvodnjo, ne delajo skrbi. V zadnjih dveh letih so se ob znanih težavah zagotavljanja deviz za nakup repromateriala v tujini 2e kar navadili, da je takšno kratko obdobje pravzaprav že nekaj običajnega. Seveda pa so se motnje v preskrbi s surovinami kar precej odrazile v* obsegu proizvodnje v prvem polletju, saj zaradi zastojev tiiao v celoti dosegli plana prodaje. Tudi precej napet izvozni plan ni bil dosežen, na tuje so prodali za 20,8 milijona dolarjev svojih izdelkov, kar je za 9 odstotkov pod planom. V drugem polletju bodo morali napeti vse sile, da bodo dosegli planiranih 49,6 milijona dolarjev izvoza za letošnje leto. Izvoznim načrtom, plan za letos so povečali za 13 odstotkov, so v Savi podredili domala celotno proizvodnjo, le del je namenjen za uporabnike v reproverigi, ki so prav tako usmerjeni v izvoz. Takšna naravnanost tega gumarskega velikana, Sava je namreč s 50.000 tonami različnih izdelkov največja tovarna gumijevih izdelkov v svoji panogi v SFRJ, - je pač razumljiva, saj mora okoli 70 odstotkov svojega repromateriala uvoziti s konvertibilnega področja. Domačih surovin je zelo malo, večina tovarn, kjer bodo predelovali domače surovine za gu-tnarsko industrijo, je šele v gradnji. Obeti za naslednje leto so sicer že NA DELOVNEM MESTU Plačilne dneve v kranjskih tovarnah tako kot v trgovinah in bankah tudi na pošti presneto dobro čutijo. Od petnajstega do dvajsetega v mesecu morajo poštni delavci pošteno garati, da odpravijo dolge vrste, ki se vijejo Pred okenci. Takrat vsi dvigajo denar. Pa ne samo to. Vsak ima Se nekaj položnic za plačilo računov. In vrste se kar nočejo skrajšati. Prav tako je takrat, ko kranjske tovarne začno z dopusti in potem ko se dopusti končajo. Prej dvigajo denar, potem dvigajo denar in plačujejo račune, ki so se nabrali. Koliko lažje bi bilo, če bi hoteli preiti na čekovne knjižice! Pa je pri nas še vedno stara miselnost, da le tisti nekaj velja, ki ima v žepu denar! No, počasi bomo menda le razvideli, da je poslovanje s čeki veliko bolj enostavno. Posebej še zato, ker nam z računov tako na pošti kot v banki avtomatično odtrgujejo za elektriko, stanovanje, vodo, radio, televizijo, knjige in tako naprej. Koliko manj potov, manj čakanja, manj nervoze pred okenci. Kolikor le morejo, gredo delavci pošte na roko občanom. Vse dni je odprta pošta. Cel teden od sedmih do sedmih, ob sobotah dopoldne in še celo ob nedeljah od 8. do 11. ure. Blagajne sicer ne delajo, lahko pa kupiš znamke, pošlješ telegram, sprejmeš paket in tudi denar ti izplačajo, če je prišel na tvoj naslov brzojavno. Ob konicah, to je nekako od enih do treh popoldne, pojačajo službe, kajti takrat iz vseh delovnih anizacij prihite kurirji, pisma, ^eti, vse se hkrati najde na išti. Urne in natančne morajo iti delavke pri vseh okencih. Tako pri blagajnah kot pn pisemskih pošiljkah in paketih. Malce bi jim le olajšali delo če bi ne prihajali sem vsi prav v konicah, temveč bi se razporedili čez ves dan. Ko se bodo kranjske delovne organizacije enkrat dokončno dogovorile, da bodo izplačevale osebne dohodke v različnih obdobjih meseca, bo zagotovo veliko bolje za vse. Do takrat pa bo treba še potipeti. Zvone Mlakar, PTT-kontro-lor: »Ves sprejem in oddajo denarnih, pisemskih in paketnih pošiljk prekontroliramo. Prav zdaj, ko se je menjala vrednost znamk na razglednicah in pismih, je bilo največ napak. A, kot kaže, se ljudje kar hitro navajajo na nove cene. Vse manj je premalo frankiranih pošiljk. Naj: več napak opažamo še vedno pn opremi paketov. Ali so preslabo zaviti, prenarahlo zvezani, ni Y opozorila, da je v paketu steklo in nekoliko boljši predvsem glede sintetičnega kavčuka in sai, tako da bo odvisnost od uvoženih surovin že nekoliko manjša. Kljub vsemu pa mora Sava izvoziti več kot tretjino celotne proizvodnje, nekaterih izdelkov pa še več, to velja posebno za transportne trakove, ki jih izvozi več kot polovico proizvodnje, klinastih jermenov celo 80 odstotkov, avto-pnevmatike pa gre polovico v izvoz. V prvem polletju letos je DO Sava prigospodarila 26,6 milijonov din izgube. Vendar pa so rdeče številke zapisali pod poslovni rezultat le v dveh toz dih in sicer v tozdu TAP ter Gumeno tehničnih izdelkih. Ko so v Savi ugotavljali vzroke za takšen rezultat v prvi polovici leta, v četrtletju ie bil negativni saldo v teh dveh tozdih še večji, so poudarili, da ob tolikšnih ustavitvah proizvodnje v zadnjih mesecih zaradi pomanjkanja surovin in zaradi tega tudi manjši proizvodnji ne bi mogli pričakovati kaj boljši rezultat. Del vzrokov za izgube pa bi lahko iskali tudi v tečajnih razlikah, večjih obrestnih merah, precejšnja je tudi še neplačana realizacija, ne nazadnje pa morajo od čistega dohodka odšteti tudi povečano amortizacijo. Obe temeljni organizaciji, ki imata izgubo v polletju, že imata sanacijski program, po katerem naj bi poslovno leto zaključili decembra brez rdečih številk. Če ne bo zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin, jim bo to tudi uspelo, obenem pa bo to tudi izpol- nitev letošnjega gospodarskega načrta. V obeh tozdih bodo opustili manj donosne proizvodne programe, predvidevajo prihranke z energijo in varčevanjem pri materialu, računajo pa tudi že na učinke nekaterih inovacij, razen tega pa si bodo prizadevali za kar največjo izrabo delovnega časa. Kljub temu, da so le v tozdu Gumeno tehničnih izdelkov lahko povečali proizvodnjo, ostali proizvodni tozdi v Savi so bili pod planom, izvozili so za 14 odstotkov več izdelkov, prihranili pri materialu, vendar pa je bil gospodarski rezultat kljub temu negativen. Zato se bodo lotili modernizacije proizvodnje, nekatere programe opustili ter izdelovali predvsem izdelke, po katerih je največ povpraševanja na tujem trgu. Ti sanacijski programi, ki jih bodo v kratkem sprejeli na zborih delavcev, se v bistvu pokrivajo tudi z akcijskimi programi sprejetimi že pred časom; to pa pomeni za Savo tudi v bodoče — nobenega odstopanja od izvoznih obveznosti. Vsak opuščeni program bo treba zamenjati z drugim bolj konkurenčnim na tujem trgu. Kljub temu, da v prvi polovici leta v Savi ni šlo vse po načrtih, pa sedanji gospodarski položaj ne ocenjujejo kot zelo slab. Se posebej pa je treba opozoriti na to, da so se pri osebnih dohodkih držali družbenega dogovora o razporejanju dohodka ter so za osebne dohodke v masi namenjali manj, kot bi lahko glede na doseženi dohodek in kot izvozno usmerjena delovna organizacija. Prav zaradi te »rezerve« jim kljub slabemu polletnemu rezultatu še ne bo treba zniževati osebnih dohodkov. L. M. Več strpnosti pred okenci tudi z dotrajanimi osebnimi izkaznicami, s katerih res ne moreš več razbrati, da je njihova in če zato ne daš denarja, je razburjenje takoj tu. Jaz pa vendarle odgovarjam za denar.« podobno. Pa še vedno ljudje pri paketih navajajo prenizko vrednost paketa. Kot bi s tem kaj prihranili. Prav zdaj, ko po državi manjka kave, je največ kroži po paketih. Od daleč ga zaduhaš. In nič čudnega, da je teh kraj paketov največ. In če odpošilja-telj navede nižjo ceno, v tem primeru tudi le toliko dobi v povračilo. Ne izplača se. Res ne. Razlika v tarifi ni tako velika, da se pošiljatelju ne bi splačalo napisati prave vrednosti. Francka Ošla], blagajničar- ka: »Ljudje se še vedno veliko motijo s starimi in novimi dinarji, narobe izpolnjujejo obrazce. Potem je treba seveda vse znova in že je tu slaba volja. Vsaka številka pri poštnih nakaznicah mora biti v svojem kvadratku, omejena je višina zneska, pa tudi veliko pisanja zahteva. A tako mora biti, in nič drugače. Vsaj zaenkrat. Nerodno je tudi, ker na pošti ne smemo sprejemati Čekov vseh jugoslovanskih bank, temveč le slovenskih in tistih, s katerimi smo pogodbeno dogovorjeni. Prihajajo pa ljudje sem jelka Dolenc, PTT-promet-nik: »Trenutno delam na paketnem oddelku, čeprav sem usposobljena tudi za telegram in telefon ter sprejem in izdajo pisemskih pošiljk. Vsi priznavajo, da je na paketnem oddelku največ dela. Toliko malenkosti je, ki si jih moraš zapomniti in jih upoštevati pri delu. Zelo smo poenostavili dela pri sprejemanju in oddaji paketov. Nobenega pečatnega voska ni več treba. Posebne zalepke imamo zdaj. Polovico podpisa pride na paket, polovica na zalepko in če je pretrgana, se ve, da jo je nekdo na silo odpiral. Najhuje pa je s knjižnimi paketi od Sveta knjige. Ljudje se naroče, ne naroče pravočasno knjige četrtletja, oni jo pošljejo, ker je tako v dogovoru, potem je pa jeza pred mojim okencem, češ da niso naročili, pa kar pošiljajo. In potem seveda pošiljke nočejo prevzeti in knjige roma spet nazaj. Kar polovica vseh teh pošiljk se vrne. Pa s knjigami še gre. Huie je s kakšnim pokvarljivim blagom, ki je v paketih. Redno moramo pregledovati pakete, da jih pravočasno vrnemo, če jih nihče ne dvigne, poskušamo ga tudi dostaviti na dom, ponovno obveščamo in podobno. Prav pri paketih so poštni inšpektorji še posebno zahtevni. In nič kaj prijetno ni, če ti odkrije kakšno napako. Pa ni nič čudnega pri tolikšnem številu paketov, ki gredo skozi naš odelek. Morda še to: če je komu težko kakšno stvar zapakirati doma, lahko to stori pri nas. Od škatle do vrvice, vse ima na voljo pri nas.« Uspešno polletje v Iskri — Industriji električnih orodij Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, je najmanjša izmed treh kranjskih Iskrinih delovnih organizacij, ki so se v začetku leta oblikovale iz Iskre Elektromehanike. Enovita delovna organizacija nadaljuje tradicijo Temeljne organizacije ERO, njen proizvodni program električnih ročnih orodij pa v letošnjem letu praznuje že 35-letnico. Kranjska delovna organizacija je obenem tudi matična tovarna za dve Iskrini proizvodni organizaciji v tujini in to PERLES v Švici in ISKRA EMEC v Ekvadorju. V letošnjih težkih gospodarskih okoliščinah je 557 delavcev Električnih orodij v polletju naredilo za 902 milijona dinarjev, kar je 99 odstotkov polletnega plana, v pri- merjavi z lanskim letom, pa ie to za 22 odstotkov več. Za proizvodnjo jim je uspelo zagotoviti repromaterial iz uvoza, tako da do večjih zastojev zaradi tega ni prihajalo. Več težav pri proizvodnji so jim povzročala nekatera ozka grla v proizvodnji, do katerih prihaja zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev. Izvozu, in to skoraj v celoti na konvertibilno področje, posvečajo veliko pozornost. V prvem polletju so izvozili za 3,5 milijona dolarjev oziroma kar 66 odstotkov proizvodnje. Toda kljub temu postav- ljenega plana v celoti še niso izpolnili. S prodajo doma, ki pa je nižja od potreb domačega tržišča, in v izvozu, so ustvarili 709 milijonov din celotnega prihodka oziroma 26 odstotkov več kot lani. Dohodka so ustvarili 569 milijonov din in je narastel le za 19 odstotkov in to predvsem zaradi hitrejše rasti porabljenih sredstev skupaj z amortizacijo. Pri obveznostih iz dohodka in bruto osebnih dohodkih, so v sklade namenili 24 milijonov din, kar je le 81 odstotkov sredstev lanskega istega obdobja. S takim rezultatom so zaradi težavnih okoliščin poslovanja še kar zadovoljni, trudijo pa se, da bi vsaj tako uspešno zaključili tudi celotno poslovno leto. To jim bo uspelo le ob še boljši izkoriščenosti notranjih rezerv. V delovni organizaciji se intenzivno pripravljajo tudi na prihodnje poslovno leto. Načrtujejo, da bi morali obseg proizvodnje povečati za okrog dvajset odstotkov, kar pa spričo težav pri uvozu in pomanjkanju proizvodnih delavcev ne bo enostavno. Rešitev vidijo v zamenjavi določenih uvoznih materialov z domačimi in v iskanju vseh možnih oblik uvoza repromateriala (maloobmejni promet, mednarodne kooperacije itd.) Igor Poljšak Ukrep družbenega varstva je bil nujen Verigina temeljna organizacija TIO se bo do konca leta z večjo in spremenjeno proizvodnjo izkopala iz izgube — V celoti je le-ška Veriga letos dobro poslovala, slabši so le izvozni rezultati Lesce — TIO je temeljna organizacija leške Verige postal leta 1976, ko so se njegovi delavci na referendumu odločili, da izstopijo iz Iskre in vključijo v Slovenske železarne, v okvir katerih spada tudi Veriga iz Lesc. Dogradili so nove delavnice v tovarni Veriga, kamor se je TIO preselil leta 1980 z Lipe. Dobil je petkrat več proizvodnih površin >$fot jih je imel poprej. Strojno opremo so preselili, dokupili so le stroje, ki so odpravili ozka grla v proizvodnji. Vendar problematika s tem ni bila razrešena, kar je najbolje pokazalo lansko leto, ki ga je TIO zaključil z 20 milijoni dinarjev izgube. V letošnjem prvem polletju je izguba znašala 6,54 milijonov dinarjev. Poglavitni vzroki so premajhna produktivnost, ki je znatno manjša kot v ostalih temeljnih organizacijah Verige, dejstvo, da večjih vlaganj v strojno opremo in s tem povezano preoblikovanje proizvodnega programa, ni bilo, ter ne nazadnje, miselnost v temeljni organizaciji TIO, ki se je branila korenitih sprememb dela. 2e avgusta lani so bili sprejeti preventivni ukrepi za boljše poslovanje, ki pa niso učinkovali. Lanskoletna ter letošnja izguba je tako problematiko le še bolj osvetlila. Ozdraviti moramo . razmere v temeljni organizaciji TIO, ne le odpraviti izgubo, danes pravijo v leški Verigi, zato je bil julijski ukrep družbenega varstva nujno potreben, o čemer ne nazadnje govori tudi dejstvo, da so delavci soglasno dvignili roko zanj. Sanacijska komisija je izdel la program, ki vsebuje kratkoročne !n dolgoročne ukrepe za boljše delo. Kratkoročni terjajo predvsem za 37 odstotkov večjo proizvodnjo, spremembe v strukturi proizvodnje in večjo prodajo, ki »o zmanjSala zaloge. Do konca leta naj bi prinesli pokntje letošnje izgube. Dolgoročne ukrepe pa vsebuje takoimenovani program TIO 2, ki bo prinesel spremembe v proizvodnjo, natančneje povedano, trdnejšo usmeritev v program industrijske pnevmatike, v proizvodni program torej, ki ima brez dvoma bodočnost, in v okviru radovljiške občine je dobil prednost. Naravnanost v izdelovanje industrijske pnevmatike bo zahtevala naložbe v strojno opremo, poleg tega pa predvsem usposobitev delavcev za novo delo. Gre za zahtevno proizvodnjo, ki terja ustrezna strokovna znanja in izkušnje, zato rezultatov seveda ne moremo pričakovati čez noč. Ukrep družbenega varstva bo moral prav pri kadrovanju oziroma pri spremembi miselnosti, ki v temeljni organizaciji TIO odklanja spremembe, pokazati svojo učinkovitost. Program industrijske pnevmatike lahko primerjamo s programom industrijske hidravlike žirovskega Kladivarja, s katerim je Veriga svojo temeljno organizacijo TIO zdaj tesno povezala. Vse bolj sodelujejo tudi z Iskro avtomatiko, dogovarjajo se tudi o sodelovanju na elektro področju. Podobno kot Kladivar so za raziskovanje in projektiranje tehnoloških naprav sklenili sporazum z Ljubljansko Strojno fakulteto. Program TIO 2 je ambiciozen, podobno udarni bomo tudi v prodajni politiki, pravijo v leški Verigi. Podobno kot druge probleme torej tudi tega zdaj v leški Verigi rešujejo celovito. V celoti je Veriga v letošnjem Ervem polletju uspešno poslovala, ljub izgubi v temeljni organizaciji TIO je ustvarila 30 milijonov dinarjev čistega dohodka. Proizvodni načrt, ki so ga zelo optimistično zastavili, so presegli za 5,5 odstotkov, če izvzamemo izdelavo sidrnih verig. Slabši pa so bili v letošnjem prvem polletju izvozni rezultati, saj so načrt izvoza dosegli le 52 odstotno. Temu so botrovali tudi objektivni razlogi kot je bilo pomanjkanje materiala za izdelavo sidrnih verig ter kasnitev predpisov o zunanjetrgovinski menjavi, vsled česar je bil na začetku leta okrnjen izvoz na klirinško področje. Izvozni rezultati bodo večji v drugem polletju, ko že običajno izvozijo znatno več snežnih verig. Računajo, da bodo letos na konvertibilno tržišče prodali za 4 milijone dolarjev izdelkov, s čimer se bodo približali izvoznemu načrtu, ki je predvidel za 4,9 milijonov dolarjev izvoza. Med problemi, ki najbolj pestijo leško Verigo, je iztrošena strojna oprema, saj povprečna starost stroja znaša kar osem let. V Verigi pravdo, da bi morali imeti izvozniki več možnosti za nakup strojev in opreme v tujini, saj z izrabljenimi stroji ni moč izdlelovati kakovostnih izdelkov, ki jih zahtevajo tuji kupci. M. Volčjak Na pogorišču raste nova koča Požar je lansko poletje upepelil komaj obnovljeno kočo Planinskega društva Integral na planini Pri Jezeru — Marljivi planinci že grade novo postojanko, ki bo kmalu pod streho — Na tisoče ur prostovoljnega dela Planina Pri jezeru - Iz Stare Fužine, ki je znano izhodišče za mnoge planinske ture, se mnogi podajo prek planine Vogar ali iz Voj So dolini Suhe na planino Pri ezeru. Ta planina leži 1450 metrov visoko v prostrani kotanji severno od masiva Pršivca. Zaradi lege in bujnih smrekovih gozdov obiskovalca ne preseneča s prostranim razgledom na okolico. Zato toliko bolj izstopa slikovita podoba velikega jezera na dnu kotanje in zajetnega masiva Debelega vrha visoko nad njo. Dopolnjujejo jo po planini razsejani stanovi, izmed katerih so največjega, nekdanjo sirarno, že pred leti preuredili v planinsko postojanko. mt •1 >: r PD Integral Marjan Gosl Dodič »Leta 1974, ko smo ustanovili naše društvo,« pripoveduje gospodar pri ljubljanskem planinskem društvu Integral (prej Viator) Marjan Dodič, »smo iskali primeren nega materiala in do 17.okrobra zgradili novo stavbo do prve plošče. Od junija letos imamo ob koncu vsakega tedna splošne delovne akcije, po potrebi pa organiziramo razna dela tudi med tednom. Do sredine avgusta, ko je kar 47 planincev zalilo drugo ploščo za bodočo kočo, smo pravili blizu 8 tisoč ur prostovoljnega dela. 2e prej smo v spodnji prostor ugradili napeljavo pa okna in vrata ter pripravili les za ostrešje. Po prvih dneh septembra, ko bo helikopter tretjič letos dokončno zvozil gradbeni,material h koči, se bomo lotili postavitve strehe. S smrečico jo bomo zagotovo okrasili v prvi polovici septembra.« Delo vendarle ni šlo tako gladko od rok, kot zgleda po gospodarjevih besedah sodeč. Najbolj ga je ovirala težavna in dolgotrajna priprava dokumentacije, kar je še skrajšalo že tako kratko gradbeno sezono na planini. Tudi zagotovitev denarja, ki ga porabijo kar sproti, v zaostrenih gospodarskih razmerah ni enostavna; samo letos so delavci Integrala z odstopom enodnevnega zaslužka skupaj s prispevki 260 članov planinskega društva zbrali 1,25 milijona dinarjev, končno vrednost naložbe pa z delom vred ocenjujejo na okrog 13 milijonov dinarjev. »Več kot pol predvidene cene,« pojasnjuje član gospodarskega odbora PD Integral Tone Završnik iz Kranja, »predstalja naše prostovoljno delo. Zanj mnogi žrtvujemo svoj letni dopust in prosti čas. Delamo tudi po 12 ur na dan, samo da bi čimprej dosegli zastavljeni cilj. Vsega tega prav gotovo ne bi zmogli brez dobre prostor za ureditev lastne koče. Od bohinjske pašne skupnosti smo najeli nekdanjo sirarno na bohinjske -----r sli -------------------- planini Pri Jezeru, ki smo jo nato iz leta v leto vztrajno obnavljali. Lani je bila koča že skoraj dokončno urejena, toda v njej je konec julija izbruhnil požar, ki jo je uničil do tal.« Kljub hudemu udarcu se prizadevni planinci niso uklonili; takoj so začeli pospravljati pogorišče in se dogovarjati za izgradnjo nove koče. Pri tem jih je spodbudilo razumevanje pašne skupnosti, ki jim je po ugodni ceni odprodala zemljišče in nekdanjo stavbo. Denarno pomoč so jim obljubili tudi v delovni organizaciji, del potrebnih sredstev pa so zagotovili z odškodnino od zavarovalnice in prispevkom Planinske zveze Slovenije. Tako so se polni zaleta lotili zahtevne naloge. Izgradnja nove koče »Lani smo opravili na planini,« nadaljuje gospodar Dodič, »kar 4300 ur prostovoljnega dela. S pomočjo helikopterja letalske enote milice smo na gradbišče zvozili 235 ton gradbe- IVAN JAN: "" Član gospodarskega odbora društva Tone Završnik volje in veselja za planinstvo. S hojo v gore namreč veliko naših delavcev beži iz mestnega hrupa in preganja vsakdanje skrbi.« Ne le delavcem Integrala, ampak vsem planincem in drugim obiskovalcem gora bo namenjena nova koča, ki jo bodo po končani izgradnji uvrstili med naše visokogorske postojanke. Tod mimo namreč prek Dednega polja vodi zanimiva pot proti Triglavskim jezerom, pozimi prihaja na planino vse več turnih smučarjev, poleti pa žele domačini tudi tod obnoviti pašo, ki so jo še ohranili v okoliških planinah, predvsem v Lazu. V koči bodo najbrž sprejeli prve obiskovalce ob 10. obletnici delovanja društva 1984. leta. Ko bo naslednje leto dokončno urejena, bo v dveh restavracijskih prostorih 50 — 60 sedišč, v sobah in na skupnih ležiščih pa 64 postelj. V koči bo tudi posebna soba za člane bohinjske pašne skupnosti in zimska soba s shrambo za smuči. Nič manj urejena in mikavna ne bo zunanja podoba stavbe, ki se bo, oblečena v kamen in les, kar najbolj skladala z okoljem. Stojan Saje Vrh planine Pri jezeru bo krasila nova planinska postojanka Četrt stoletja raziskovanj Kranj — Ob 25-letnici društva za raziskovanje jam iz Kranja je bilo od 20. do 22. avgusta na Jelovici jamarsko družabno srečanje. Poleg Kranjčanov so prisostvovali še člani jamarskih klubov iz Sežane, ljubljanskega Železničarja in Proteusa, čeških jamarjev iz Brna in Prage. Za uvod v slovesnost je spregovoril predsednik društva za raziskavo jam Matjaž Drašak, ki je nato dolgoletnim zaslužnim članom podelil spominske diplome. Prejeli so jih: Rafael Gartner, Jože Tomazin, Davorin Praisinger, Ivan Koprivnik, Kari Lipovec in Jože Brodar. Predsednik Kranjskih jamarjev je med drugim dejal: »Društvo bomo morali predvsem obuditi iz omrtvelosti, ki traja zadnji dve leti. Več pozornosti bomo morali posvečati tudi organizacijam, ki se zanimajo za delo na našem področju, na primer civilni zaščiti. Tudi z odborom za obrambo in družbeno samozaščito pri socialistični zvezi ni pravih kontaktov. Veliko časa posvečamo sistematičnemu raziskovanju jam na Jelovici in katastru onesnaženosti jam v kranjski občini. Zaradi tega aktivni jamarji na terenu vodijo tudi vso društveno administracijo.« Spregovoril je tudi predsednik jamarske zveze Slovenije Davorin Praisinger: »Tudi sam sem član kranjskega društva, zato sem njegovih uspehov posebno vesel. Jamarska zveza Slovenije aktivnost društev meri zlasti po oddanih zapisnikih o ekskurzijah v jame in po novoodkritih jamah, za katere je treba izdelati obilico načrtov in zapisati precej podatkov. Čeprav bi bilo kranjsko društvo po aktivnostih lahko med prvimi v Sloveniji, pa zaradi šibke administracije životari nekje v sredini med tridesetimi. Tu se kaže tudi problem mladega kadra, za katerega vzgojo so potrebna leta. Društvo bi moralo zato svojo dejavnost širiti že med mladimi v osnovni šoli. Vendar pa morajo mladi imeti veliko volje in Požrtvovalnosti za tako delo. Na raju še podatek, da je v Sloveniji raziskanih že prek 5000 jam, po našem prepričanju pa vsaj še enkrat toliko neodkritih.« Pred predavanjem z diapozitivi je vseh petindvajset let kranjskega jamarstva opisal Karel Lipovec: »Že ves čas sem aktiven član najprej jamarske sekcije in nato jamarskega društva. Pred 25 leti in tudi še pred desetimi si niti sanjati nisno upali o dosežkih, kakršne beležite zdaj. Zgomja meja zmogljivosti nam je pomenilo 100 metrov spusta v globino, danes pa mladi raziskujejo prek 500 metrov in še globlje. Sodobna tehnična oprema je omogo- Krajevni praznik Go Gorje - Pred leti so se v krajevni skupnosti Gorje odločili, da praznujejo 28. avgusta svoj krajevni praznik v spomin na dan, ko so Nemci 1941. leta v Spodnjih Gorjah pod hribčkom Revovce ustrelili pet talcev v povračilo za ubitega izdajalca, domačina, ki je sodeloval z okupatorjem. ... V počastitev praznika bodo krajani že v četrtek, 26. avgusta, odprli razstavo ročnih del učencev osnovne šole »Bratov Žvan«. V petek dopoldne se bo mladina odpravila na pohod po poteh spominskih obeležij. Istega dne ob 19. uri se bodo krajani sešli na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti. Na večer se bo s koncertom predstavila domača pihalna godba, rezervni vojaški starešine pa bodo v domu TVD Partizan razvili prapor. V soboto dopoldne bodo odprli obnovljene poti in mostove (galerije) v Pokljuški soteski, ludi tu bo krajši kulturni program, na čila večje današnje uspel problemi pa so v Ki vsemu stari Že 25 let: pritok mladega kadra na Že v petek zvečer so spustili v brezno pri Leški Češki jamarji pod vodstvom Manfrede in Igorja Dosegli so globino 534 jami pa so se. zadržali soboto so se jamarji ____ skupini. Prva je še enkrat spust v brezno pri Leški * globine 340 metrov), di odšla na fotografsko el jamo Frgelco. Opolnoči krst sedmih jamarskih V nedeljo se je jama: zakjučila s spustom v _ v S-l in v brezno v Gavgah. M. katerem bo znova zaigrala ska godba, zapeli bodo moškega pevskega zbora, u< janske šole pa bodo prispei cije. Ob tej priliki bo na . nov tiskan vodič Pokluške vsemi podrobnostmi. V letos avgusta obnovili galerije, ki so znova pi__ dolžini 50 metrov. Obnovili blizu 4 kilometre prehodnih p__ Jele (pod Staro Pokljuko) siga le rije vse do Kofutaice (na ku), od koder se pot vrača f »Partizanskega prelaza« na Pokljuko. V nedeljo bodo na Mf^ odkrili spominsko obeležje bon?" padlim v zadnji vojni. Popo^ bodo v prostorih doma upokoie^ priredili srečanje starejših o4xV< Športna tekmovanja v a~ malem nogometu, namiznem in košarki se bodo nato vrstila 20. septembra. Jože Ambrož Ob 40-letnici tragedije v Udinem borštu Domačini iz SeniČnega pod Kriško goro so ..........* v nestrpno pričakovali, kdaj se bodo partizani njihovi bližini prebili iz Udinega boršta v strmine nad njimi. Videli so namreč, da je bilo popoldne tega dne tu še malo Nemcev. Kako radi bi bili partizane obvestili o tem, a m jilo mogoče. Napadajoči nemški oddelki so obroč okoli partizanov stiskali kar naprej. Na robovih gozda so puščali močne skupine, zasede pa so postavljali tudi po doseženih gozdnih vzpetinah. Te so bile partizanom še posebno nevarne. Tudi ob posekah so nameščali zasede in si zagotavljali popoln nadzor nad vsemi čistinami. Kjerkoli so se pokazali partizani, povsod so že bili Nemci. Tako so obkoljeni ostali v Udinem borštu. Medtem se je začelo nočiti. Da bi bilo še huje, se je ulil dež. Vendar se je upanje borcev z bližajočim večerom okrepilo. Računali so, da se bodo rešili v varstvu noči. Po malem so upali, da se bodo v temi pač nekako prebili iz Udinega boršta in se potem usmerili tja, kamor bo najbolje kazalo. Do večera je obramba potekala dosti organizirano in partizani še niso bili razbiti. Tedaj so vodniki in še nekateri vprašali komandirja Janeza Perka, kaj misli o nočnem prebijanju. Po daljšem razmišljanju in razpravi je Perko odločil, da se bodo, kot v takih primerih Že večkrat, zabili v gosto zaraščen teren, ki da je njemu dobro znan. Pri tem je zagotavljal, da dobro pozna nemško taktiko in da v tem primeru Nemci ne morejo prečesati vsega Udinega boršta tako temeljito, da bi jih v tistem goščavju našli. Ker so Janeza Perka poznali in ga zaradi njegovega poguma in iznajdljivosti spoštovali, so mu tudi zdaj zaupali, vsaj večina. Janez Perko se je še zlasti izkazal v zimskih bojih Cankarjevega bataljona v Selški in Poljanski dolini ter v Dražgošah. Njegov soborec iz 1941. leta Karel Kravcar-Kola, ki Janeza Perka še ni videl takega, je o njegovem obnašanju v teh odločilnih trenutkih povedal: »Tokrat sem opazil nekaj, kar dotlej pri Perku ni bilo v navadi. Vse do tega dne so bile njegove odločitve hitre, kratke in odločne. Zdaj pa je omahoval. Na njegovem obrazu ie bilo videti, da v njem samem še ni dozorela odločitev o tem, kaj bo boljše in bolj pametno: ali preboj v nočnih urah in s tem tudi žrtvovanje nekoliko tovarišev ali pa poskusiti s pn-krivanjem in se rešiti brez žrtev. OdloČil se je za slednje. Videl in čutil sem, da je teže izreke ukaz o zabijanju, kot da bi sam jurišal na cel bataljon Nemcev. In še nekaj. Tisto popoldne, ko smo se skušali prebiti iz Udinega boršta, sem bil večkrat v njegovi bližini. Tedaj sem slišal, kako mrmrajoče popeva neko staro pesem o »hladni, črni zemljici«. Takega Perka še nisem videl, in tudi mene je tedaj stisnilo pri srcu. Bil sem prepričan, da se je preveč dobro zavedal, da zdaj ne gre samo za njegovo življenje, da so zdaj oči vseh borcev, med katerimi sta bila tudi dva njegova brata, uprte vanj in da čakamo le na njegovo odločitev ... Kljub drugačnim predlogom se resno nihče ni uprl njegovi odločitvi. Tako jih je Janez Perko od vedel v središče Udinega nedaleč od kapnika, kjer so se skupaj potaknili v goščavje. A ker je zvečer začelo deževati, borci kljub utrujenosti niso mogli zaspati. Poleg tega nemške zasede niso bile daleč stran. • •• Polkovnik Herman Franz pa je o večernih urah tega dne ugotavljal, da v temi m v gostem gozdu ni bilo mogoče ločevati sovraZ nika od soborca in zato so napadajoči ljon zaustavili tam do kamor je preveč era. Izidor Kuljad-Jožek pa je povedal, da so se zvečer pomaknili fe globi* gozd, in potem dodal: »Pod nami so bili Nemci, ki so tako kot da nameravajo ostati ponoči. Zaradi slabega vremena so Šotore in tako smo vedeli, kje so Teda; r> radia sali da bi v temi udarih nara^ nanje m se prebili. A Janez Perko je da brez njegovega povelja ne sme nihče * liati da (e on odgovoren za.vse nas. K-pozno zvečer začelo deževati in je za**« sajati nevihta, ie bila lepa priložnost. Nemce naskočili in jih presenetili. . pričan sem, da mi ne bi bili imeh dosti ir Janez Perko tega ni dovolil. Tako sn* čakali do jutra, čeprav smo imeli borce traliezce ki niso poznali strahu«, nevihtni noči partizani tako niso šli v To se je zgodilo redkokdaj. Z jutrom je nehalo deževati. Zdaj tisti nemški napadaIm oddefe, ^ ostali v Udinem borštu jgedh r večer dosežene položaje. Nemški poln h?!i tako blizu v gostem grmičevju , KokSkega bataljona, da so partizani "Sovo^pokašljevanje in f^-Jako nislednii dan ni nič kazalo, da do nem sanje terena -šlo mimo partizanov, zjutraj so Nemci nadaljevali. Jubilejna folklorna kolonija v Preddvoru Pesem in ples združujeta Folklorna kolonija v Preddvoru po desetih letih prvič združuje slovenske otroke kar iz treh dežel - Koroške, Porabja in Tržaškega — Gorenjski plesi so obenem spodbuda za ohranjevanje in krepitev njihovih lastnih plesov in kulture - Zaključna prireditev bo v soboto dopoldne na terasi hotela Bor Preddvor - »Sivej, šivej dreto...« in drugi gorenjski napevi ob topotanju plesnih korakov že od začetka tega tedna odmevajo iz preddvorske osnovne šole. Začela se je namreč 2e deseta tradicionalna folklorna kolonija, ki je letos nekaj posebnega ne le zaradi obletnice, pač pa tudi zato, ker se je poleg stalnih gostov s Koroške letos prvič udeležujejo tudi otroci slovenske narodnosti iz Porabja in Italije. otroci, je z medsebojnimi obiski v teh letih ostala in se utrdila v most prijateljstva, ki mu državne meje niso nobena prepreka. Doslej so bili stalni gostje folklorne kolonije le otroci z avstrijske Koroške predvsem iz Globasnice, Žitare vasi, Pliberka in drugih krajev. V teh nekaj letih takšnega sodelovanja se je pokazalo, da je prav takšna zelo konkretna pomoč najbolj primerna spodbuda tudi za l>reddvor - Petindvajest mladih s Koroške, Tržaškega in Porabja ta teden o tradicionalni folklorni kolniji vadi gorenjske plese. Ogledah si bodo tudi Gorenjsko, spoznavajo pa se tudi s slovenskim jezikom. - Foto: L. M. ^farta in Ferenc iz Sentliboša sta v Preddvoru že stara znanca medtem koje "Vajla iz Gropade v Italiji prvič v folklorni koloniji. - Foto: L. M. kulturno dejavnost manjšine s Petindvajset mladih v starosti od ? do 13 let se ob zvokih harmonike in vodstvom Mirka Udirja uče gorenjskih plesov. Nekaterim gre ♦Hesni ritem že kar dobro »od nog«, so drugič ali tretjič v poletni folklorni koloniji. Tako kot že vsa 5^ta doslej so jih gostoljubno sprejeli svoje domove njihovi vrstniki JS-eddvorčani. Marsikatera prijateljska vez, ki se je tako stkala med na Koroškem. V teh krajih so nastala tudi močna kulturna društva in folklorne skupine, ki jim je prav preddvorska kolonija vcepila veselje do narodnega plesa in s tem ohranja narodnostne identitete. Vendar pa so gorenjski plesi, ki se jih uče otroci v Preddvoru, lahko le spodbuda za učenje in ohranjanje originalnih koroških plesov, ki so še vse premalo znani in o"hranjeni ter še marsikje kot na primer v Podjuni čakajo na strokovno obdelavo. Iz Porabja na Madžarskem je učiteljica Marget Mayer prvič pripeljala v Preddvor pet otrok, udeležencev folklorne kolonije: »Zveza kulturnih organizacij Slovenije je poslala vabiio naši Demokratični zvezi južnih Slovanov za to kolonijo. Nismo pomišljali, kar prišli smo. Na naši šoli v Zg. Seniku sicer nimamo folklorne skupine in se tako moji varovanci prvič seznanjajo s plesnimi koraki. Će bodo dobili veselje do plesa in morda Še ob ponovnem obisku — bo morda že kmalu plesna skupina tudi pri nas.« Desetletna Majla je prišla skupaj z bratom in učiteljico iz Gropada blizu Trsta. Na njeni šoli sicer obstaja plesna skupina, nekaj časa je sodelovala, potem pa opustila. V Preddvoru ima znance, tako da ni oklevala, ko je na šolo prišlo povabilo. Prijavila se je in zdaj je tukaj in z drugimi lovi pravi plesni korak. Najraje pa ima »prepletanje.« Kot vedno doslej pa je najštevilnejša skupina v koloniji prišla s Koroške. Letos je 18 mladin, med njimi je nekaj otrok, ki so bili že po večkrat v folklorni koloniji in se v Preddvoru počutijo kot doma. Jelka in Hanzi iz Sentliboša sta povedala, da imajo v njihovem kraju društvo Trta in da plešejo tako gorenjske kot koroške plese. Seveda pa slovenskim otrokom iz vseh treh sosednjih dežel ne potekajo dnevi le» v učenju gorenjskih plesov, pač pa tudi v ogledovanju znamenitosti in lepot dežele fv kateri bivajo. Prav včeraj so se vrnili s celodnevnega izleta po Gorenjski in Posočju, jutri pa jih ob 11. uri pred hotelom Bor čaka nastop. Pokazali bodo, kaj so se v koloniji naučili — tako gostiteljem PreddvorČanom, povabili pa so tudi svoje starše in pa predstavnike kulturno prosvetnih organizacij s Koroške. L. M. V novi šoli v Selcih so odprli razstavo del likovne skupine tovarne I Iskra Elektromotorji Železniki. - Foto: L. B. Puljski prvenci v Kranju Od 31 filmov, prikazanih na 29. jugoslovanskem festivalu igranega filma v Puli, bo v kranjskem kinu Center prikazanih devet vodilnih - Za izbor filmov »Pula po Puli 82« je moč kupiti tudi abonmajsko vstopnico — Slovenski filmi žal v tem sklopu ne bodo prikazani Kranj — Kot vsa leta doslej je kranjsko kinopodjetje v svoj pozno poletni filmski repertoar znova uvrstilo najboljše filme, prikazane na jugoslovanskem festivalu igranega filma v Puli. Od 31 filmov, kolikor se jih je v Puli potegovalo za nagrade, so jih za kranjske kinopredstave izbrali devet. Med njimi žal ni slovenskih filmov, to pa zato, ker bodo le-ti posebej predvajani na slovesnih premierah. Filmi se bodo v kranjskem kinu Center vrstili od 29. avgusta do 6. septembra. Zanje je moč dobiti tudi abonmajsko vstopnico, za katero je treba odšteti 250 dinarjev. V izboru so torej filmi, ki so iz Pule odnesli najvišja priznanja. Tako si bodo gledalci ogledali »Va- Kulturni koledar PLANICA - Gostišče Dom v Planici, fotokrožek Osnovne šole Kranjska gora in Kino klub Duplje bodo priredili v soboto, 28. avgusta, ob 18. uri v Domu v Planici večer amaterskega filma in odprli fotografsko razstavo. BLED - V Festivalni dvorani so 13. avgusta odprli umetniško razstavo del akademskega slikarja Franca Novinca iz Godešiča pri Škofji Loki in akademskega kiparja Bonija Čeha iz Radovljice. Prireja jo likovna sekcija KUD Bled s sodelovanjem Kulturne skupnosti Radovljica. Odprta bo do 3. septembra, ogledate si jo lahko vsak dan razen ponedeljka od 14. do 18. ure. KRANJ — V galerijskih prostorih Prešernove hiše so na ogled slikarska dela, portreti in tihožitja Jožeta Kramberger-ja, v kleti risbe, študije in skice akademskega slikarja Milana Batiste iz Kranja. V galerijskih prostorih Mestne hiše se v okviru tradicionalne prireditve Likovna prizadevanja na Gorenjskem predstavljajo gorenjski slikarji, kiparji in grafiki novejše smeri. V galerijskih prostorih baročne stavbe v Tavčarjevi 43 si lahko ogledate razstavo Otroški avtoportret, delo učencev 6. razredov Osnovne šole Simon Jenko iz Kranja. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. ŠKOF J A LOKA - V galeriji na loškem gradu je odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Darka Slavca. Razstava je odprta tako kot stalne zbirke Loškega muzeja med tednom od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V galeriji Kurni-kove hiše se s svojo prvo samostojno razstavo lesorezov predstavlja umetnik-samouk Lado Krmec iz Britofa pri Kranju. V paviljonu NOB je odprta razstava del mladih, ki so nastala na ex temporu ob letošnjem srečanju internirancev na Ljubelju. Razstavljenih je 37 risb in temper, ki govore o obsodbi nasilja. Ogledate si jo lahko do konca avgusta, vsak dan razen ponedeljka med 17. in 19. uro. riolo Vero« režiserja Gorana Mar-koviča, ki je prejel zlato areno za masko. Na sporedu bo film, ki se ponaša z zlato areno za glavno žensko vlogo, »Maratonci tečejo častni krog« Slobodana Sijana. Glavno žensko vlogo v njem je odigrala Jelisaveta Sablič. »Savama-la« režiserja Žike Mitrovida je dobitnica dveh zlatih aren. Za glavno moško vlogo jo je prejel Lju-biša Samardžič, za stransko vlogo pa Milan Strljič. Četrtega abonmajskega dne bo na sporedu kosovski film »Zajec s petimi nogami« režiserja Ismaila Imerija in glasbo Bashiima Smehuja, ki je dobila zlato areno. Za bosanski film »Vonj po kutinah«, ki ga je režiral Mirza Idrizovič, so zlato areno prejeli režiser in scenarista Zuko Džumhur in Karel Valter. »Kiklop« Antuna Vrdoljaka je prejel zlato areno za stransko žensko vlogo, občinstvo pa mu je prisodilo »studijevega jelena«. »Smrt gospoda Goluže« Živka Nikolića se ponaša z zlato areno za kostumografijo. Med izbranci ie tudi film beograjske produkcije »Živeti kot ves normalen svet«. Režiser Miša Radivojevič je za režijo pfejel zlato areno, nagrado mu je prisodila tudi jugoslovanska kritika, ki mu je podelila priznanje »Milton Manaki«, film pa je dobil tudi mednarodno nagrado CIDALC. Zadnji bo na sporedu film Darka Bajiča v proizvodnji »art filma« iz Beograda »Direktni prenos«. Film je nosilec treh nagrad, in sicer: zlatih vrat Pule, ki so jih prisodili producentu, zlatega venca studija režiserju, nagrade »Mladosti«, glasila zveze socialistične mladine Jugoslavije »memorial Kokana Radonjca« za najbolj poetični film. Kot že omenjeno , si slovenskih filmov v tem sklopu v kranjskem kinu Center ne bo moč ogledati. Slovensko kinematografijo so v Puli zastopali »Boj na Požiralniku« Janeza Drozga, »Deseti brat« Vojka Duletida, »Pustota« Jožeta Galeta, »Razseljena oseba« Marjana Cigliča in »Učna leta izumitelja Polža« Janeta Kavčiča. Potem ko bo slovenske filme s pulj-skega festivala videlo ljubljansko občinstvo, si jih lahko obetamo tudi v kranjskih kinematografih. D. Ž. Ohrid v paketu (z biserom) 1395 zapade Ohrid turškemu gospostvu; sprva pomeni to le zamenjavo oblastnikov, saj ostane moč ohridske arhiepisko-pije neokrnjena. Sele po 1446, ko Ohndčam podprejo Skenderbega v boju proti Turkom, začne mesto izgubljati vlogo kulturnega in gospodarskega središča. V 16. stoletju ukaže Sulejman II. predelati cerkve v mošeje, rokodelstvo zamira, samo ribiči nbanjo tako vneto kot poprej. Rudniki srebra in žvepla pomagajo mestu do ponovnega razcveta. 1670, ko ga obišče znameniti turški potopisec Evlija Čelebi, šteje mesto 600 hiš. O lezeru pravi, »da je čudovito kot eliksir življenja. Ker je podnebje zelo prijetno, je tukaj veliko lepih ljudi in žensk, mladeničev in mladenk. Vsi imajo srebrnkasto polt, vitek stas ... in tu so že mnogi pustili svoje srce«. Zanimiv je tudi Čelebije v opis takratne mestne uprave. »Mestni organi oblasti so: tržni nadzornik in cestni vojvoda, baždaraga (baždar - organ, Jci je pobiral tržne takse, opravljal pa je tudi druga dela v zvezi s tržiščem, npr. kontrolo mer in uteži), poverjenik za ribolov, pover-__ i____x__.,/.li'nib KiriJ(ov ncrfl marto- rodu va- javno varnost nasploh, sedem mestnih ag, starešina esnafov (cehov) in neimaraga (stavbenik, arhitekt). Starešine kristjanov so njihovi nadduhovniki.« Čelebi je napisal slavospev tudi postrvi, jegulji, sadju in zelenjavi, saj govori o devetih vrstah buč in štiriindvajsetih vrstah hrušk, omenja pa tudi kovnico denarja, ki je bila tu že 1334, v obdobju carja Dušana, in ohridske »bisere«. (Te še danes po skrivnem postopku, ki je prehajal z očeta na sina, pridobivajo iz luskin posebne vrste belic). Ta turški svetovni popotnik je naštel »stopet-deset trgovin in sedem dobro opremljenih in krasnih kavarn, ni pa javnih bozadžinic (koder točijo brezalkoholno pijačo iz prosa ali koruze) in krčem. V krščanskih mahalah (četrtih) je veliko krčem, kjer točijo Čisto vino.«Ob koncu 18.in začetku 19.stoletja cvete usnjarska obrt, usnjarji in mlado, gospodarsko močno meščanstvo dajejo denar za šole v domačem jeziku, da bi se ubranili tudi vedno večjemu grškemu vplivu. Vendar duhovnega suženjstva še ni konec, s propadom usnjarstva mesto nazaduje, »peč al-barii« truinoma hodijo v svet s trebuhom za kruhom. Z razvojem gibanja za narodno osvoboditev se tudi v Ohridu ustanovi re- volucionarni komite, a ilindenska vstaja, ki izbruhne 2. avgusta 1903, je po dobrih dveh mesecih v krvi zatrta, v Makedoniji zgori 42 vasi, Turki se znašajo nad deželo. Tudi po prvi svetovni vojni Ohrid komaj životari, po drugi pa se začenjajo sistematična obnova in temeljita izkopavanja starih in novih najdišč. Spet se, stisnjene v breg, zabelijo hiše meščanske arhitekture 19. stoletja, asimetrične hiše z velikimi okni in erkerji, pri ka- terih vsako višje nadstropje štrli nad nižjim. Najlepšo med njimi, v kateri je ohridski muzej, obnavljajo in tako si ni mogoče ogledati njenih zakladov. Kdorkoli danes obnavlja ali gradi na novo, mora spoštovati ta slog, notranjost pa uredi po lastnih željah. Alenka Bole-Vrabec PRIHODNJIČ: Z ladjo do Sv. Nauma o 6. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 27. AVGUSTA KAREL LESKOVEC TRNU L JE 4 S strani mi je nekdo močno zatrobil v uho. Odskočil sem in se nerodno zaletel v starejšega možaka, da me je krepko stresel za ušesa. Nagajivca sem poznal. Skupaj sva hodila v šolo. Pri njih doma ni bilo nikdar tesno za denar. To smo vedeli vsi. Dostikrat se je v šoli postavljal z denarjem in se šopiril z novimi igračami. Ali kaj mi je vse to pomagalo, saj sam nikoli nisem ničesar imel. Bil je iz bogate družine, zato se ga nisem upal prositi, naj mi da lepo trobento, da bi nakajkrat zatrobil. Trobenta me je potegnila za seboj, da sem skočil za njim. Še enkrat mi je zapiskal na ušesa in se na vsa usta zakrohotal, potem pa se je izgubil med svoje, ki so se bahali z igračami. Čim dlje sem občudoval vabljive stvari in dobrote, tem bolj sem postajal slabe volje in šlo mi je na jok. Vse je bilo blizu, da bi roko samo stegnil, in tihe želje bi se izpolnile. Ko sem pomislil na to, sem se sam sebe il in po£ kaj mi brodi po glavi. Pri stojnici, kjer so imeli pisane ustrašil in pogledal k materi, ker sem se zbal, da ve, igrače, sem zaostal nekaj korakov za materjo, ne zaradi tega, ker bi se ji hotel izmuzniti, temveč sem se tako zagledal, da sem pozabil na vse. Prav takrat me je nekdo povlekel za rokav. Prestrašil sem se, ker sem bil ves zaverovan v igrače. Obrnil sem se in zagledal nagajivega Jerneja, ki je hodil že v drugi razred. Na glavi mu je čepela pomeč-kana cajgasta kapa, podobna sračjemu gnezdu in pol prevelika, da so se izpod nje komaj videle majhne, živo sive oči. Služil je za pastirja pri kmetu v vasi. Še enkrat me je potegnil in mi z glavo namignil, naj mu sledim. Stopil sem za njim. Blizu btojnic se je ustavil. Nabiti hlačni žepi so mu štrleli vsaksebi. Nisem vedel, zakaj ima tako polne žepe. Otroci smo zmeraj po žepih nosili šaro vsake vrste, da smo se komaj prestopali. Z rokami se je prijel zanje. S težko muko je spravil iz žepa pomarančo. »Na!« mi je ponudil z obema rokama. Čeprav nisem vedel, od kod mu toliko pomaranč, sem pogledal okrog sebe. Pomarančo sem vzel, pa še s kakšnim veseljem! »Hočeš še eno?« mi je radodarno ponudil. »Ne, dovolj bo ena,« sem mu potihoma odgovoril. Nič ga nisem spraševal, kje jih je dobil. Sprva sem se zbal, da jih je meni nič tebi nič izmaknil s stojnice , pozneje pa sem se potolažil z mislijo, da služi za pastirja in mu ie gospodar dal kakšen dinar. Navihan in neugnan je bil dovolj, da bi si pi Potem je odšel za župnišče, kjer so bili še drugi starejši si privoščil tudi greh. otroci in z dinarji sekali pomaranče. Za trenutek me je tako zmešal, da sem skoraj pozabil, da nisem sam. Materi si nisem upal pokazati, kaj mi je dal Jernej. Bog nas varuj, če bi zvedela, da je prišel do njih na nepošten način. Vtaknil sem jo v žep in jo skrival, da je mati ne bi opazila. Stala je zraven stojnice in nekam zamaknjeno gledala naravnost v klanček, ki se je položno dvigal proti županovi hiši. Ko sem stopil do nje, sem videl, da je sama. Drugi trije otroci so se nekam izgubili. Čudno se mi je zdelo, kaj je opazila, da tako zaverovano gleda. Gori se je pod drevesi na hribčku nabralo precej goveje živine. Možaki so se prerekali med sabo in tolkli z rokami, kar je pomenilo, da se sporazumevajo za ceno. Blizu sebe sem zagledal moža srednje velikosti. Prvi hip ga nisem prepoznal, mati pa je prav vanj uprla pogled. »Le stopi z njim, to je tvoj stric,« je povedala. Smuknil sem med ljudmi in bil v hipu pri njem. Zdaj sem ga spoznal, saj sem ga večkrat videl in tudi pri nas doma je že bil. Bogat kmet. Vsako leto je na naš semenj prignal par težkih volov. Bil sem še majhen, sem pa že marsikaj slišal od domačinov, da nobeden ne zredi boljših volov od njega. Z materjo sta spregovorila le nekaj besed. Ko je videl, da se okoli nje zbirajo otroci, jo je raje popihal, kakor da bi jim moral kupiti za dinar ali dva bonbonov. Mati je vedela, kako strašansko je skopuški, pa je vseeno verjela, da bo vsaj otrokom privoščil kakšno darilo. Stopical sem za njim. Večkrat sem dvignil roko, da bi ga povlekel za suknjič, ki mu je mlahavo padal čez suno zadnjico, pa sem se vsakič zbal, da bi se zadri name, in sem hitro umaknil roko. Semanjske dobrote so se mi preveč zapičile v glavo, da bi odnehal. Vedno več je bilo okoli mene otrok, ki so stiskali k sebi lepe stvari, kupljene na sejmu. Prešinilo me je, da jim je to morebiti kupil stric. Kar za njim! sem se opogumil, saj je mati dejala, naj ga potegnem za suknjič. _obramba- — Tam, kjer se začne hribček dvigati, sem ga dohitel in povlekel. Prvič se za to ni zmenil. Najbrž je mislil, da ga je nekdo v gneči dregnil. Počasi je stopal naprej. V hrbet je bil malo upognjen. Po suhljatem, žilavem in od sonca ožganem vratu so mu v dolgih pramenih viseli redki sivi lasje. Na drobni in koščeni glavi je nosil siv klobuk s širokimi krajevci, zarobljenimi s svilenim trakom. Po klobuku je imel mastne znojne madeže. V desnici je nosil palico, podobno smrekovemu krepelcu, in se nanjo rahlo opiral. »Stric,« sem v strahu polglasno poklical in ga obenem povlekel za suknjič. Ko sem še nekajkrat ponovil, se je obrnil. Povedal sem, čigav sem. Takrat se je zaustavil in me s hrapavo in suhljato roko pobožal po skuštrani glavi, se narahlo zasmejal in pokazal ozke in dolge rjave zobe. »A Cekčev si?« je zagodrnjal, da sem ga komaj razumel. Z očmi, ki so bile skrite pod košatimi rumenimi obrvmi, me je premeril od pet do glave. »A Cekčev si?« je spet zasrebal skozi zobe, se obrnil in šel naprej. Pojdi za njim, morda ti kupi kakšen piškot, so mi brnele v mislih materine besede, potem ko jo je stric pustil. Začel je lesti v hrib, se še bolj skrivil in močneje opiral na palico. Zaustavil se je pod velikim in košatim kostanjem. Tu ga je čakalo nekaj kmetov. Niso po nepotrebnem tratili besed in kar takoj so udarili po kupčiji. Najbolj glasen je bil daleč poznani mešetar Kogojev Andrej iz Logatca. Noben sejem se ni končal, da ni posredoval Kri kupčijah. Stric je trdoglavo vztrajal pri svoji ceni. fekolikokrat so se glasno in krepko sporekli. Na mešetarjenje se nisem razumel, zato me je prevzel strah, da bo prišlo do udarcev. Stric se je obrnil, jaz pa sem odskočil vstran, ker nisem hotel, da bi opazil, da stojim tik za njim. Skrivnostno je potegnil iz žepa ploščato pločevinasto škatlo. V hipu sem jo spoznal. To je bila škatla od -masti za čevlje in je imela na pokrovu kitovo sliko. Nekaj časa jo je previdno in s spoštovanjem narahlo prekladal po roki, potem jo je stisnil in počasi odprl. Radovednost mi ni dala miru, zato sem stopil v breg za drevo, ki je tam raslo, da bi videl, kaj ima v njej. Stal sem na močni korenini na zgornji strani debla, da sem bil skoraj za glavo višji od njega. V škatli so 9e zloženi bankovci dvignili kot vzmet. Ko sem stegnil vrat, sem zagledal skoraj same jurje. Kmalu bi me od začudenja spodneslo. Takrat sem prvič videl toliko jurje v skupaj. Nisem mogel verjeti, da so na svetu tudi tako bogati ljudje. Prej sem podvomil, ali ima stric sploh kaj denarja pri sebi. Sklenil sem počakati, da bo prodal vole in da se me bo morebiti potem spomnil. Začutil sem, da se v meni nekaj upira in da se mi okoli srca nabira led. Ko sem ga pogledal v obraz, sem pomislil, da najbrž ne more biti res, da sta z materjo v sorodu. Nisem ga več potegnil za suknjič, ker sem stal tako blizu, da me je lahko videl. Parkrat me je pogledal, a rekel ni nič. »Na, fantič, da boš imel za liziko,« mi je nekdo, ki je stal tam zraven, porinil v pest kar cel dinar. Opazil je, kako požiram sline. Strica nisem več pogledal in gp od tistega semnja tudi nisem več rad srečal. Ko sem se prerinil nazaj k materi in drugim, sem povedal, kako sem opravil s stricem. Mati je molčala in me narahlo pobožala po glavi. »Bo pa drugič dal,« je komaj slišno dahnila in vsakemu je kupila nekaj bonbonov. MIKLAVŽEV VEČER Koliko veselja, skrbi in tudi razočaranj je nam otrokom prinesel ta svetnik! Že kakšnih deset dni prej ali pa še več smo se začeli pripravljati na njegov večer. Molili smo in ga prosili, naj tudi letos ne pozabi na nas. Mati nam je vedno govorila, da bo za gotovo prišel naokrog in vsakemu kaj prinesel, če bomo pridni in poslušni in če bomo čim več molili. Tako je bilo tudi tisto leto. Da bi nas kaj bolj obdaril kot prejšnja leta, ni nobeden pričakoval. Popolnoma smo mu zaupali, da prav dobro ve, kaj dela in kako otrokom deli svoje dobrote. Tisto leto nas je bilo doma pet otrok. Trije smo že hodili v šolo. Dva v prvi, eden v drugi razred. Vsi smo v srcih verjeli, da sveti Miklavž zares prihaja z ne-bešldh višav samo zaradi tega, da bi pridne otroke obdaril z dobrotami, vsakega po njegovih zaslugah. Dnevi so takrat krajši in noči toliko daljše. Verjeli smo, da je tako urejeno zato, da Miklavž lahko na svojih nočnih poteh obišče čim več otrok. Snega je bilo skoraj do oken in pihala je burja, da je zmrzlo vejevje škripalo, kakor da kliče na pomoč. Ko se je dan nagnil in je hišo zagrnila tema, smo se stiskali na krušni peči kot piščanci pod kokljo. Luč je v hiši posvetila šele takrat, ko je mati opravila vse delo v kuhinji in hlevu. Denarna stiska je bila prehuda, da bi lahko obenem svetili dve luči. Kadar je bilo mraz in velik sneg, je bil tudi oče doma; drugače je delal po gozdovih, kjer je zaslužil toliko, da nas je preživljal. Sbramba Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (45. zapis) LOVČEVA PRIPOVED Težko je reči, kateri lov je pravemu lovcu najljubši. Nekaterim je to lov na gamsa, drugim je ljub klic srnjaka, spet temu lov na jelena. Finžgar, in z njim še marsikdo, pa je imel lov na velikega petelina za najlepšega. Takole je povedal: »No, napisal sem novelo Na petelina natanko tako, kot sem jo sam doživel. In doživel sem jo do besedice tako, kakor sem opisal. Bilo je spomladi leta 1910, ko se je moja povest Na petelina prav v resnici zgodila. Zgodba je v meni tako silno zaživela, da sem jo kar hitro vrgel na papir. Zakaj? Ker je lov na velikega petelina najlepši lov, ki zahteva od lovca največ znanja, opreznosti in človeka. Lovec mora biti predvsem človek, ki ljubi živali, ki ve, kaj je za odstrel. Ne sme pa biti mesar, kakor jih je žal še danes in povsod mnogo. Danes na lovu govori in gospodari puška. Tudi jaz sem bil nekoliko lovca. Najrajši sem hodil na lov sam. Srce mi ni dalo, da bi bil kar povprek pobijal. Rad sem odbil najstarejšega velikega petelina. Ta je gospodaril nad vso okolico. Če se je oglasil mladinec, je sfrčal proti njemu, ga pregnal z veje in mu velel molk. Nekoč sem zalezoval takega starca. Ni lahka reč. Preveč je oprezen. Ko sem mi je le posrečilo, da sem ga iz-podlezel in je padel, je priletelo sedem mladih petelinov. Nisem streljal. Dobro jutro sem jim voščil. Ali ste prišli k pogrebu? Če sem naletel na srno z enim ali dvema mladičema, se mi je vse uprlo, da bi pomeril na mater. Kdor strelja na vse, kar leze in gre, ni pravi lovec.« No, teh načel, ki jih je izpovedal pisatelj Finžgar pred 70 leti, se slovenski lovci še danes zvesto drže. Finžgar je v svoiih knjigah večkrat pisal o živalih. Sam pravi o tem: »Živali ljubim. Žival in človek sta med seboj tesno povezana. Kot deček sem rastel v naravi in se mnogo potepal po gozdovih pod Stolom. Ni čudno, da sem že tedaj z zanimanjem opazoval in razumel vse živali, ki se bore za svoj obstanek.« Seveda bi rad povedal o Finžgarju še stotero stvari — a čas hiti in mi ne pusti, da bi še kramljal o njem. Le to: da je v Sori župnikoval od 30. aprila 1907 do 1. aprila 1918. Potem je bil imenovan za ljubljanskega župnika v Trnovem, prav v ono cerkev, o kateri poje pesnik Prešeren: Trnovo, kraj nesrečnega imena! Tam menije gorje bilo rojeno od dveh očesov čistega plamena. Ko je stopila v cerkev razsvetljeno, v srce mi padla iskra je ognjena, ki ugasnit se ne da z močjo nobeno. Po vsej priliki je bilo to v Veliki noči leta 1833, ko se je Prešeren dokončno potopil v sinje oči Julije Primčeve. In potem trpel vse življenje ... Še tretjič me je zvabila zelena, senčnata dolina Ločnice pri Sori. Zal mi je, ker se nisem utegnil povzpeti po cesti skozi Topol še k Sv. Kata- zif- ■■ - . : < N.a. rž ' tmmSm o*«*:; »BijjfeiPSS*' S m ■■■ Pomnik NOB v dolini Trnovcu rini (738 m), ki sem io v likokrat obiskal kot Šmarno ŠE ENKRAT O PADU PARTIZANKI Zaradi popolnosti zapša rubriki z dne 13. avi objavljam danes Še gega pomnika, ki je _ ___ Ločnici. - Na mestu, kjer je deklica izkrvavela in kjer je kopana,je na grobo obdela, nu vklesan napis (na objai ni bil dobro čitljiv): Anica Cvikl-Zmagosla^ štruktorica Oblastnega SKOJ-a za Gorenjsko. 1.1924, padla 11.9.1944. Za dom naš nov, za s-vol padla, Anica, na polju atav«. Spomenik postavila 2B* vode. Sbramba V istem letu, 1944,-Cvikl-Zmagoslava, so dročju Ločnice še nasleonji Anton Cvajnar, Alojz, Jože Bergant, Ludvik Bi*, Bohinc, Ivan Bogataj, nikar, Stanko Fertin, VinL Janez Križaj, Vojko Luštrik Miklič, Valentin Tehovnik in Tober. - Tudi ta pomnik je vila borčevska organizacija ' vod. IZVOR KRAJEVNIH, VOD' IN GORSKIH IMEN Neštetokrat sem že do«, letih, ko objavljam te se), da me je kdo od kar na cesti, v pismu ali pa nično pobaral, če vem,od kj ono krajevno, vodno ali gOR izvira ali kaj pomeni. Vsakemu najpoprej ra^j je razglaganje teh imen doiw učenih peres in da je tudi k* koli ugibanje močno tvegana va. Saj mora biti človek podi jezikoslovju (znati tudi tuje posebno pa v zgodovini in 2ej____ ju, če naj njegove razlage ka ijajo. _6'bramba 25 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO PROLETARCI V DIRU PROTI DRVARJU Komandant 6. liške proletarske brigade Djoko Jovanič je bil s svojim štabom v Kamenici zahodno od Drvarja. Brž koje opazil nemški desant, je nemudoma poklical po telefonu številko 33 Vrhovnega štaba, da bi se javil vrhovnemu komandantu tovarišu Titu, toda zveze ni mogel dobiti. Zaradi bombardiranja so bile prekinjene vse telefonske zveze z Vrhovnim štabom. Jovaniča je zaskrbelo za tovariša Tita in Vrhovni štab in še ni mogel vedeti, kam bodo Nemci najprej udarili. Poklical je komandanta svoje 3. liške proletarske brigade Milana Šijana, katerega štab je bil v vasi Truba ru. »Milan!« »Tu sem, tovariš komandant,« je odgovoril Sijan. »Nemci spuščajo desant na Drvar. Cim hitreje kreni z dvema bataljonoma proti Drvarju in Nemce takoj napadi,« mu je ukazal komandant divizije. »Razumem! Nemudoma bomo odšli na pot,« je Šijan na kratko odgovoril in takoj nato, ko je spustil slušalko, sklical komandante bataljonov. To povelje je bilo dano že nekaj minut po sedmi uri. Komandant brigade Milan Šijan ie takoj potegnil s položajev 1. bataljon, ki je bil v Vaganu, in 3. bataljon s Podvučjaka nad Trubarjem. Približno v eni uri so bile zbrane vse Čete, njihovi borci so nato v diru pohiteli proti Drvarju, da bi napadli padalce. Drugi bataljon pod poveljstvom Djura Drobca je bil na položajih v vasi Resanovcih jugozahodno od Drvarja. Ko je Drobac zvedel, da so se padalci izkrcali, je takoj ukazal: »Bataljon, v diru zaoj!« Brez vednosti brigadnega štaba je na svojo pobudo krenil proti Drvarju, spotoma pa je svojim proletarcem pojasnil, za kaj gre Četrti bataljon, ki je bil v vasi Babiču, je odšel proti Drvarju nekoliko kasneje. Tako je pohitela branit tovanša Tita in Vrhovni štab vsa 3 li-ška p roleta rska brigada. Šijanovi borci so kmalu prispeli na Kamenico k .štabu divizije, kjer so se hitro dogovorili, kako bodo napadli desant Nato so oddirjali proti Drvarju. Med njimi je bil tudi komandant divizije Djoko Jovanič. Kmalu je za njim pritekel kurir štaba divizije, ki ga je le s težavo dohitel. »Tovariš komandant, spofočilo imam zate,« mu je dejal ves zasopljen. Djoko Jovanič je prebral, kar je pisalo na listku. »Sem na starem mestu. Storite vse, kar je potrebno. Tito.« Ko so se padalci izkrcali, je bil štab 8. udarnega korpusa v Malem Tičevu. Komandant korpusa je svojo štabno četo poslal na pomoč Vrhovnemu štabu, kajti pri roki ni imel nobene druge enote. Hkrati s tem je ukazal 1. dalmatinski udarni brigadi 9. udarne divizije, naj nuno pošlje svoj 1. bataljon v Drvar. Iz vasi Potoka pa so poklicali tudi inženirski bataljon Vrhovnega štaba. DRVARČANI ŠČITIJO TOVARIŠA TITA Približno ob deseti uri so padalci zavzeli Drvar, nato pa še Drvar Selo in Trniniča Breg. Bojna skupina »Panter« je v nezadržnem jurišu prodrla do pokopališča na Šobiča glavici. Hkrati s komandirjem te jadralniške skupine so tekli skoraj vsi foforeporterji in poročevalci. Ko pa so prispeli na cilj, tam niso našli nikogar. »Kje sta Tito in Vrhovni štab?« je povpraševal fotoreporter Kunzmann podporočnika SS Hansa Siega, komandirja bojne skupine »Panter«. »Kaže, da so se pravočasno odtod,« je Sieg zmedeno odgovoril. Kmalu zatem je s svojim štabom , pokopališču tudi kapetan SS Kurt ... Stekel je za Hansom Siegom in ga dohitel »Gospod hauptsturmfiihrer,« mu * portiral, »zavzel sem 'Citadelo'«. »Kje pa imate ujetnike?« ga je Rybka. . »Polovili smo samo tele ljudi,« je oGj.. in z roko pokazal na skupino Drvarčanov Neka skupina padalcev se je pripel}** džipom, ki so ga bili Titu podarili * Nemci so sklepali, da gre za Titov a^ vendar o tem niso imeli nobenih |_ Rvbka je medtem stopil k Drvarčanom, pa potegnil Titovo fofografijo in jih vpraši »Tito, Tito!« upirajoč prst na Titov©: "^odgovora pa ni bilo. Nemci so podivj začeli ubijati otroke, ženske in starce, tern so jih tepli in na vse mogoče r mučili toda nihče izmed njih m z rok0£ kazal proti Pečini, kjer sta se zadrževala T in Vrhovni štab. Vsi, celo otroci so vedeli ie Tito toda skrivnost so ohranili zase. H? so mnogi od njih to plačali z življenjem. RENDULIC NE VE, KAJ SE DOGAJA »Konjev skok« se je za generala Re^ slabo začel že od takrat, ko so se pj* spustili v Drvar. Vztrajno je pnčako^ . nrano sporočilo »Reiner pnhaja«, tod* Tm™ n SS Rvbka ga n. mogel od^ Salon pohištva na Primskovem v Kranju RAZPRODAJA POHIŠTVO • v znizano od 20-70% - REjGALE ZA DNEVNE SOBE - SEDEŽNE GARNITURE - OTROŠKE SOBE - SAMSKE SOBE - KUHINJSKE ELEMENTE - JEDILNICE - KOPALNIŠKO POHIŠTVO - POSAMEZNI FOTELJI - RAZNO KOSOVNO POHIŠTVO Pohištvo ie znižano zaradi opustitve programov, manjših lepotnih in transportnih poškodb. Pri nakupu lahko prihranite tudi več kot milijon starih dinarjev. V Lesnini poleg blaga v razprodaji dobite tudi najnovejše programe jugoslovanskih proizvajalcev pohištva. Prodajalci vam bodo prijazno in strokovno svetovali. Prevoz pohištva je do 30 km brezplačen. Obiščite Lesnino, zadovoljni boste pri izbiri in plačilu. Razprodaja bo od 13.8. do 81.8.1982. Odprto od 7. do 19. ure — sobota do 13. ure. Telefon 24-554. NESREČE V OVINKU GA JE ZANESLO Železniki - Ko je voznik oseb-avtomobila 24-letni Zdravko *,ijenega otroka so odpeljali v ljub-Klinični center. ^iljevala PREDNOST i Srani - V sredo, 25. avgusta, se ^ na Jezerski cesti v Kraniu pn-r^ti1« prometna nezgoda, ker je 1 Uznica osebnega avtomobila, m-Htjia Vanda Draksler iz Kranja, lijevala prednost motonstu. Voz-J^c« * je z dvorišča vključevala v ^oinet na glavno cesto m ko je Ovijala v križišču proti Kranju, je prednostni cesti pnpeljal moto-71-letni Janez Bučan iz Bntofa^ y trčenju je Bučan utroel hude dlesne poškodbe, tako da so ga ^jprej odpeljali v zdravstveni dom JJ£ w mu nudili prvo pomoč, od pa v jeseniško bolnišnico. nepreviden otrok na kolesu Kropa — 11-letni Robi Štalc iz Krope je v torek, 24. avgusta, vozil od Krope proti Lipnici. Nekaj časa ie vozil po desni, nato pa na preglednem delu ceste zayil v levo čez cesto, ne da bi z roko nakazal smer. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila, 37-letni Anton Potočnik. Kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti in- je otroka zbil. Slednji je bil huje »njen. Dopolnilo ioga je še Ogoljufal paradi suma kaznivih dejanj £t>ljufije delavci Uprave za notranje J^deve v Kranju obravnavajo Simona Dovžana, starega 30 let, doma iz Osumljeni je z izgovori, da Pomagal pri nakupih avtomobilov, da bo preskrbel določene predmete iz inozemstva ali da nujno poštuje denar, ki naj bi ga takoi !Wednji dan vrnil, izvabljal od ?^anov z območja Gorenjske, pa od drugod, večje zneske v di-^^rjih ali tuji valuti, i Vse, ki jim osumljeni dolguje ka-J^jcrtnekoli zneske, pa zadeve še JigO prijavili, Uprava za notranje JSdeve naproša, naj se oglase na bližji postaji milice ali na UNZ inj. Gorenja vas — V zadnji številki smo poročali o požigu drvarnice in senika, last Janeza Bernarda iz Gorenje vasi, ki je požar sam podtaknil in nato napravil samomor. Oglasil se je pokojnikov brat, ki je bil prvi na kraju požara in opozoril na nekatere podrobnosti, ki jih tokrat dopolnjujemo. Bernard v predsobi ni zažgal kubika butar, temveč le eno, vendar so sosedje in svojci gorečo butaro iz stanovanjske hiše še pravočasno odstranili. V požaru sta zgorela le drvarnica in senik, preostalo pa so svojci in sosedje uspeli rešiti. Naliv opustošil vrtove Struževo - V torek, 24. avgusta, je na večer zaradi močnega deževja po odtočnem kanalu, ki ga gradi KOGP Kranj, iz Naklega proti Stru-ževem pritekla velika količine vode. Izlila se je iz cevi in odtrgala 20 kubičnih metrov zemlje ter jo raznosila po vrtovih. Naiveč škode je vodni nalet povzročil na vrtu Franca Svetelja. Zalilo mu je tudi zunanji hišni zid, v notranjost pa na srečo ni vdrlo. Nastale škode za zdaj še niso ocenili. Udin boršt vabi 4 septembra športno društvo Kokrica prireja tretji tek po Udin borStu, namenja Da ga spominu tragičnega boja <2. bataljona Kokrškega odreda v Udin b°Udili boršt ima prek 30 obeležij iz NOB. ki iih bodo povezali v spominski paj-k. Tega naj bi poživela tudi Športno rekreativna dejavnost. Tako so progo teka speljali mimo spomenikov v osrčje Udin boršta. Proga men 13 kilometrov na njej pa se bodo lahko preizkušali ljubitelji teka v naravi, za katere je Udin .J .hIipno zbirališče. 9raa GRAD BLED Komisija za delovna razmerja obrtno gradbenega podjetja Grad Bled objavlja prosta dela in naloge 1. 2 KV ZIDARJEV 2. KV TESARJA Pogoji: — dokončana poklicna šola navedene smeri, — delovne izkušnje zaželjene Kandidati naj oddajo prijave v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov: Obrtno gradbeno podjetje Grad, Bled, Grajska 44. »^aijeboljprUj^o^^ ir IMOS SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA Kadrovska komisija TOZD Gradbeništvo ponovno objavlja proste delovne naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. K V AVTOMEHANIKA — končana poklicna Šola za avtomenanika, — zaželjene delovne izkušnje 2. K V STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoji: . — končana poklicna šola in opravljen tečaj za strojnika TGM ter najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju težke gradbene mehanizacije Za objavljene proste delovne naloge je poskusno delo 2 meseca. Nastop dela možen takoj. Kandidati naj pošljejo pismena dokazila o zahtevani strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah na kadrovsko službo SGP Tehnik, Škofja Loka, Stara cesta 2, v roku 15 dni od objave. SI MERKUR kranj ZA OBLAGANJE ZIDOV IN TAL vam iz uvoza (konsignacijska prodaja) nudi zelo kvalitetne G I R M E C italijanske keramične ploščice v raznih barvah, dekorjih in dimenzijah 10X10, 20X20, 20X25, 25x25 in 30x30 cm Informacije: MERKUR kranj TOZD Zunanja trgovina Kranj, Gregorčičeva 8 Telefon (064) 24-654 ALPETOUR ŠKOFJA LOKA Turistična agencija ENODNEVNI JESENSKI AVTOBUSNI IZLETI, vsako soboto od 28.8. do 23.10. DUNAJ, odhod 27.8. OKTOBERFEST, MUnchen, odhodi 17. in 24. 9. ter 1.10. AS SISI - RIM, odhod 24.9. MILANO, razstava orodnih strojev, odhod 8.10. Kolektivi in zaključene skupine, posebne cene za vaše jesenske izlete! Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih poslovalnicah. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK, n. sol. o. TOZD DODELAVA Kranj,b. o. Kranj, Moše Pijadeja 1 Delavski svet TOZD DODELAVA Kranj, b. o. v skladu s statutom TOZD razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD Dodelava Kranj, b. o. VODJE TOZD DODELAVA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višjo šolsko izobrazbo, — da ima najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj v grafični dejavnosti ali dejavnosti v okviru TOZD, prijavljeni kandidati pa morajo izpolnjevati še naslednje ia imajo pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, ustvarjalni odnos do uveljavljanja samoupravljanja, odnos do dela, ljudi in sodelavcev, spoštovanja zakonitosti, poštenosti, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnost povezovanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo, — da niso bili nepogojno obsojeni za naklepna kazniva dejanja zoper temeljne socialistične samoupravne družbene ureditve in varnost države, zoper gospodarstvo, samoupravne pravice, družbeno lastnino in zoper uradno dolžnost. Mandat individualnega poslovodnega organa TOZD v smislu statuta TOZD traja 4 leta. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju raapisnin pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov: Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk, n. sol. o., Kranj, Moše Pijadeja 1 - za razpisno komisijo. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. Osnovna šola FRANCE PREŠEREN Kranj Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen delovni čas - SNAŽILKE V CENTRALNI ŠOU s polnim delovnim časom - VARUHINJE V WO DUPLJE s polovičnim delovnim časom aj pošljejo pri-ih Kandidati naj jave v 15 dneh po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli France Prešeren, Kranj, Kidričeva 49. O EXOTERM KRANJ Kadrovska komisija kemične tovarne objavlja prosta dela in haloge: 1. VEC SKLADIŠČNIH DELAVCEV in 2. VEC DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI Pogoji: — dokončana osnovna šola, — šest mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo v trajanju enega meseca. Objavljena dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66,15 dni po objavi. POSTAJA GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE BOHINJ ■ * Bohinjci so želeli imeti svojo gorsko reševalno službo že pred vojno, ustanovili pa so jo 1947. leta — Danes močno reševalno moštvo je zadovoljno, da število nesreč kljub večjemu obisku gora ne narašča — Zgledno sodelovanje z drugimi organizacijami Stara Fužina - Leta 1931 so Bohinjci ustanovili podružnico slovenskega planinskega društva v Srednji vasi. Za lastno gorsko reševalno službo, ki bi jo prav tako želeli organizirati, niso imeli niti finančnih niti drugih možnosti. Potem ko sta dva člana planinskega društva 1940. leta obiskovala tečaj za reševalce, so nameravali ustanoviti svojo postajo, vendar jih je pri uresničitvi te odločitve prehitela vojna. Po osvoboditvi domovine sta znana alpinista Franc in Martin Cfeklin začela pri matičnem društvu v Sred- .. f ___:------ mrt i ■»« llstflnOVlteV ^lee bratov Ceklin pokojni Tine Stros, na jesen istega leta pa so vanjo vstopili še planinci Franc Mencinger ter Martin in Alojz Arh. Člani bohinjske postaje, ki so jo pomagali osnovati in utrditi znani leseniški alpinisti in reševalci Joža Cop, Maks Medja, Drago Korenini, Andrej More, Uroš Župančič in drugi, so se pričeli uriti v tehniki plezanja in hoji v gorah. Naiveč so vadili v domačih gorah, udeležili pa so se tudi različnih tečajev drugod. Pozneje so med reševalce vstopili še drugi izkušeni bohinjski planinci. Iz nekdaj majhne in slabo opremljene reševalske skupine je zrasla močna postaja. Doslej so jo vodili Martin Ceklin od 1947. do 1966. leta, zatem do 1978. leta Mirko Ceklin in odtlej Alojz Arh. Med petin tridesetletnim delovanjem so člani postaje opravili okrog 400 ieševalnih akcij in mnogo iskalnih akcij, ki so trajale tudi po več dni; točnih podatkov o številu akcij in ponesrečenih žal ni, saj ima postaja pregled o tem le za zadnji dve desetletji. Reševanje na obsežnem območju »Danes ima postaja,« pripoveduje njen načelnik Alojz Arh iz Stare Fužine, »11 pripravnikov, 22 rednih članov in 2 izredna. Moštvo je dobro usposobljeno, saj sta v njem po dva inštruktorja GRS, minerja snežnih plazov, vodnika lavinskih psov in zdravnika. Številčnost in izurjenost je potrebna zaradi nadvse prostranega reševalnega območja, morda enega največjih v Sloveniji. Le-to zajema gorski svet od Pokljuke prek triglavskega pogorja pa Komne in Bogatina na drugo stran Bohinjskega jezera prek Crne prsti do Baškega sedla.« Postaja ima več obveščevalnih točk: Mencingerjev dom, hotel na Voglu, kočo pri Savici, dom na Kom-ni, kočo pod Bogatinom, dom pri Sedmerih jezerih, dom na planini Pri Jezeru, dom na Vogarju, Vodnikov dom in kočo na Uskovnici. Povsod tod ima tudi reševalne pripomočke. Doslej je do nesreč na tem območju prihajalo na različnih krajih in v različnih razmerah. Zelo nevarni tereni zaradi krušljivih skal so Tičarica, Oket, Studor in del Ogradov^ Nevarne so tudi razne bližnjice na poti s Komne, več težjih nesreč pa je bilo na območju pod Rjavo skalo na Voglu do Lopate, kamor sodi neurejeni Žagarjev graben. »Letos so bile med osmimi nesrečami najštevilnejše in najhujše,« ocenjuje načelnik Arh, »prav v Žaga rje vem grabnu. Do njih je prišlo kljub uradno zaprtemu smučišču zaradi nediscipline smučarjev; med reševanjem se je smrtno ponesrečil miličnik in težje poškodoval naš pripravnik. Sicer pa so med najpogostejšimi vzroki nesreč slaba opremljenost, predvsem z obutvijo, precenjevanje zmogljivosti pa neupoštevanje vremenskih razmer in raznih opozoril. Obiskovalci bi morali večkrat prisluhniti zlasti navodilom starejših in izkušenih domačinov.« . . Ko bohinjski reševalci analizirajo nesreče, vendarle z zadovoljstvom ugotavljajo, da njihovo število kljub nenehno večjemu obisku ne narašča. Njihova največja želja je, da bi bilo nesreč tudi v bodoče čim manj in bi se lahko pogosteje posvetili delovanju in na drugih področjih. Ob usposabljanju številne naloge V postaji si stalno prizadevajo za pridobivanje novih članov in skrbno vzgajajo njeno moštvo. Načrtno izvajajo redne in alarmne vaje ter prirejajo zimske in letne tečaje. Udeležujejo se tudi tečajev in vaj, ki jih organizira komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije, pa skupnih akcij gorenjskih postaj. »Tak6 usposabljanje kot reševanje,« naglaša Alojz Arh, »je bilo nekdaj težje zaradi slabe opremljenosti postaje. Zdaj, ko je tudi financiranje dobro urejeno, smo prebrodili krizo v opremljanju. Zelo veliko nam pri delu pripomorejo nova sredstva za zveze; zlasti so pomembna v obsežnih poizvedovalnih akcijah, pri katerih včasih ne vemo niti prave smeri odhoda pogrešane osebe.« Kakor drugi tudi bohinjski reševalci zgledno sodelujejo z delavci milice in občinskim štabom za civilno zaščito. Plodno je predvsem njihovo povezovanje z organizacijami v domačem kraju. Tako v matičnem planinskem društvu sodelujejo pri obnovi in vzdrževanju planinskih poti, lansko poletje so pri Vodnikovem domu na Velem polju zgradili ploščad za pristajanje helikopterja, pred nedavnim pa so v dolini Voje s prostovoljnim delom postavili novo kočo. Ker niso Načelnik postaje GRS Bohirtf Alojz Arh imeli svojega prostora za skladiščenje opreme in sestajanje, so sodelovali tudi pri izgradnji novega gasilskega doma v Stari Fužini. Tamkajšnje gasilsko društvo jim je zato dalo potrebne prostore v trajno last Razen tega postaja dobro sodeluje z upravljale! smučišč v Bohinju. Brez udeležbe njenih članov si m moč zamisliti niti večjih smučarskih niti množičnih planinskih in drugih pnre-ditev »Za naše delovanje,« končuje pogovor Alojz Arh, »so postajo in posameznike nagradili z več priznanji. Najbolj zadovoljni pa smo, naj bo reševalna akcija še tako težka, če obvarujemo človeško Ž1Vl*CnBesedilo in slika: Stojan Saje r - Cas, ujet v sliko Nekaj v njegovih akvarelih me spominja na Ravnikarja. Ne motivi, ne risba sama, le tista umazana rožnata na gorskih grebenih, ko se v sončnem zahodu preliva v nekakšno rožnato rjavo barvo. To toplino gora v večernem soncu je znal Ravnikar tako čudovito prikazati. Tudi Cušin jo zna. Kot bi bila en slikar, včasih izgleda. Vendar samo ponekod. Morda v Cušinovem dolgem in ozkem Lepem Špičju s trentarske strani. Škrlatica in suhi plaz od Vršiča tja, pa sta ob večerni uri vse bolj nežno rožnata in bela. Prava poezija barv in svetlobe. Ni bilo deset minut, pravi umetnik, ko je bila narejena. Hitro je treba delati, potem pa ali ti uspe, ali pa ne. Nekoč, ko se mu bo nabralo dosti teh vrhov, dosti uspelih, namreč, bo poskušal postaviti samostojno razstavo prav naših vrhov. In vmes bo zagotovo ena njegovih najbolj uspelih, ki jo imenuje »gora v temi«. Crna in temno siva barva gore v noči se prelivata in na njej dobesedno čutiš prelivajoče se megle. Koliko je tega, kar bi rad naslikal, koliko trenutkov rad ohranil na papirju! Kakšna škoda, da te tako prehiteva čas, ti jemljejo ure vse druge banalne stvari, ki jih prinaša s seboj življenje. Papir, barve, nežno prelivajoče se, šepetajoče, to so njegov posebni svet. Konec maja in v začetku junija letos je imel jeseniški amaterski slikar Brane Cušin v prostorih Dolika na Jesenicah svojo prvo samostojno razstavo. Razstavil je rože. Nežne cvetove, kakor jih je videl na domačem oknu, na cvetočih pobdčjih Vršiča, na vrtu, ob poti. Od prvega snežnega teloha spomladi, zvončkov, vijolic, spominčic, preko tulipanov, lilij, vrtnic, fuksij, slovenk, do novembra . Ena lepša od druge. Navdušil je s to razstavo. Takšne menda ni postavil še noben slikar pri liha sveža, lepa en- AJkvarel in risba sta njegova ljubezen. Od nekdaj. Ko ................ni" Fo Hrame Cušin, član Dolika, je doslej sodeloval na 73 skupinskih razstavah pri nas in v tujini, najbolj pa ga privlači akvarel. - Foto: D. Dolenc nas In tudi zvezek, v katerega so se obiskovalci podpisovali in pripisovali pripombe, zgovorno priča, da je bila razstava zares nekaj posebnega. »Narava ostane vedno lepa, tudi iz teh akvarelov dih kratna .. .« je zapisal nekdo. Akvarel in risba sta njege je bil še šolar, je po Koroški Beli naslikal vse stare hišne portale in vrata. Veliko tega se je izgubilo, a lahko bi bili zgovorni dokumenti nekdanjega časa. Vse se tako hitro spreminja. Kot se spreminja vse v naravi, spreminjamo v svoji okolici. Le na slikarjevem delu bi se ohranilo. Dokumentarna in umetniška vrednost bi s tem ostala ljudem. Nekoč se bo lotil čebelnjakov po Gorenjskem. Kakršne bo pač zatekel. Kozolcev je na svoih slikah že veliko ohranil. Tudi starih hiš po Koroški Beli in tam okrog. Pa Trento. Tisto skupinico hiš ob cerkvi bi slikal kar naprej. Kadar pride v dolino, se je loti. Ko je bil v #ikarski koloniji ob morju, je slikal stare solinarske hiše. Tudi te vse bolj propadajo. Cerkve, cerkveni zidovi, zvoniki, vse to privablja slikarja z vso močjo. Ob vsakem letnem času, ob vsaki uri so svetlobe drugačne. Vse to bi rad ujel pod čopič. Posebnega koledarja se bo nekoč lotil. Na njem bo samo kozolec. Toda slikal ga bo vsak mesec posebej: pozimi v snegu, spomladi, ko bo začelo okrog njega zeleneti, poleti, ko bo poln žita, potem se bo počasi praznil... Vsak mesec, vsak letni čas bo ujel na njem. Ali pa bo to skušal s tihožitjem. Le prtič na mizi bo isti, nanj pa o deval vsak mesec drugačen motiv: januarja bo na oknu ujel zarje in ognja svit, kajti stari narodi so ob . novem letu kurili kresove, s katerimi so simbolično požgali, uničili vse slabo in ogenj je dal upanje na novo, lepše, toplo leto. Februarja bodo morda sveče na oknih, marca šopek teloha, aprila zvončki, junija poljski šopek, julija žitno klasje... Največ slik, pravi, naredi v kolonijah. Doma pa ob sobotah in nedeljah dopoldne, ko ima največ miru. Zdaj ko si je uredil poseben atelje — a še vedno je veliko premajhen — bo veliko lažje. Zdaj lahko vsaj pusti risbo, papir, barve, kjer je pač končal za tisti dan in prihodnjič spet mirno nadaljuje. Vsa leta pa je moral pospravljati za seboj, znova postavljati, začenjati. Kaj pomeni slikarju atelje, ve le slikar. Tudi po vzgledih sem ga povprašala. Toda, pravi, da pravega vzgleda nima. Pri vsakem novem akvarelu si prizadeva, da bi bil kar najboljši. Od slike do slike se uči. In seveda, pridobiva na kvaliteti. Marsikatere slike izpred let, ki jo je dal iz rok, ga je danes sram. Pa to se dogaja vsakemu slikarju. Vsak mora skozi vse faze. Vse življenje je en sam poskus. Rad bi naredil kaj lepega. Kaj podobnega, kot mu je že uspelo pri gorah in pri nekaterih cvetličnih motivih. Kot na primer pri gladio-lah, ki so bili tudi vsem kritikom zelo všeč. Dr. Cene Avguštin je zapisal, da je prav v »Gladiolah« Branko Cušin dosegel tisto stopnjo slikarskega razvoja, ki mu bo lahko služila za izhodišče pri bodočem delu, pri oblikovanju krajine, figure, notranjščine ali pri nastajanju novega kroga cvetličnih tihožitij, tistega motiva torej, ki bo slikarja, kot kaže, vedno znova pritegoval k novim slikarskim naporom.« Slikar že razmišlja, kako bi tako kot cvetje, v sliki prikazal drevesne liste, od prvih popkov spomladi, do tople rdeče rja vine na jesen, ko je pred tem, da odpade, odmere ... Ujeti čas, trenutke . .. D. Dolenc Ovčarska s pripravlja v na Zatrniku razmahnila, manj ovac k desetimi leti nespameten V nedeljo, 5. prostranih tra Bledom, kjer t čaiji, veselo. O Kmetijski zadrugi ovčarski dan. Ob nin prignali več nato bodo izvedli ovnov. Sledilo bo nem in meh-boljšim bodo do 13. ure bo nakar se bo tim sreč olovom. _ seveda ovca. Igral glav. Sodelovale tovarne kot Almira iz Rado^ revijo ročnih p! storitve pa bo z Bleda. Skratka obeta tev, ki bo brez turiste z Bleda. Ovčarski dan, ki že drugič, pa ponovnega ra-blejsko goijansk reji zadnja leta vorimo, poud» in prednosti, dobrim desetlet Na Jezercih Oče Goznk in rtfegova Marjetka imata oba^enaka r den od niiiu bi se ji ne odpovedal. No, Maijetk* nkntnamorje napotnice, apotempaspet takoj Prav idilična slika se mi je pokazala pred očmi, ko sem pogledala čez rob proti jezercu in hišicam tam okrog: ob jezercu so se pasle krave in popoldansko sonce jih je odsevalo v vodi, v bregu je sedela gruča fan-tičev s črnim psom m opazovala živino, na ograji gornjih koč pa se je postavil turist z daljnogledom m opazoval zdaj stolp na Krvavcu, zdaj dolino, zdaj krave čez jezero. Od daleč sem opazila suhljato postavo očeta Goznka, ki si je dal opraviti nekaj tam pri svoji novi koči, ki jo pravkar obija z lesom, Maijetka, najmlajša hči, ki mu pomaga v planini, pa se je na oni strani jezerca pehala s kravami. Mir je bil tu gori. Razen kravjega zvonca in muljenja trave ni bilo menda prav ničesar slišati.. Kako pametni so tisti, ki si dopust omislijo v tem gorskem miru! Mi pa tiščimo na to vroče morje, da te sonce opeče in imaš kožo kot lubje ... Muka, ne pa P1fod svojega dvanajstega leta Valentin Grilc, Goznkov z Ambroža pod Krvavcem, pase. Na Knžki planini pod Krvavcem je začel. Od sto do stopetdeset krav sta imelais še enim starejšim pastirjem Po vodo je moral hoditi, pomivati, drva nositi, krave skupaj goniti, staje čisti ti . Tako, kot zdaj njegova Marietka^ Priden deklič je. Cisto sami lahko zaupa planino Kot bi bila dvajse let stara, ne pa trinajst. Dvanajst let je bil nosač na Krvavcu. Zivež je nosil, pijačo, deske, ko so dom popravljali Ko se je 1946 ožen.f h Goznku, so spet vsako leto pas -Najprej stara teta. ki je bila pri hiši, od 1954. pa on z otrok . Tud. žena e bila veliko na planini- Marjetka je vsa poletja preživela tU _ Ze oa dojenčka. Ko ji je bilo 3 leta, je že pasla ... Letos ima na skrbi. Svoj Pehkašove, nikove, Ka\. na Jezercih druge popazi, če . pomagati živali,« točno vem za \* Vsako uro vem, kj* * jem, pa so vse p " Letos mleka ni Tudi na Križki nesel, da inugo -teličke in je mlete' nekai turistov, ki * kočah. O, drugače f* masla, mleka. Samo pokliče < zraven pokaže j), Dolenc na Zatrniku ^^ijski zadrugi Bled ovčarski dan -te zadnja leta spet ^Jejo še vedno pol i leti - Pred °dobra zredčil paše ^mrla. Tudi v okolici Bleda je bilo tako. Danes imajo kmetje v J^seh v okolici Bleda okoli petsto >vac, dve čredi se pa se ta na »J^tmiku in na Lipanci, ostale v tudi na Golici in Begunjščici. ^Vendar so tropi več kot za polo-i*c:o manjši kot —J - i—: i^l pred petnajstimi [tt, ko so imeli v blejskem okolišu ri črede po 250 ovac, vsega skupaj je stalež znašal 1.200 ovac. Zad-leta se kmetje spet vse bolj odajo za ovčerejo in v ovčarsko ^Upnost jih je danes vkj učenih ^J^ajaet. Vendar je grobo napako desetih let na hitro težko po-»viti. Tedaj, okoli leta 1970, je ovčereja "livela pravo katastrofo. Da bi iz-kljSali jezersko-solčavsko pasmo ki so jo redili na Gorenjskem, kupili v Bosni, v okolici Kupresa, t ovnov. Ovce, ki so jih redili, so ~ dale premalo volne, slabo so obraščene, po stegnih prazne, po uhih gole, poleg tega še resaste, o iz Zapuž pa je nudilo mož-prodaje volne. Toda ovni iz so prinesli nesrečo. Eden njih je bil bolan za takoime-vano kužno šepavostjo. Bolezen je razširila med tropom. Namesto, bi jo zdravili, je bil v občini spre- ožnkovi dan kisat. In mlada gospodinja Ve, da se najlepše skisa v shrambi lesenih deskah. Nikoli ga ne kisa j stiki, na ultrapasu! tiste krave, ki imajo teličke, še 'j pazita. Nekaj so jih krave v planini po vrgle. Nobenih v ni tu gori, ko živina cel dan i. V grmovje se zavleče in čez k čas ga že veselo prižene okrog . Zadnje dni ji privežejo zvonec I vratu, da bi pomagali, če bi treba, A tu v naravi gre vse tako 0 naravno pot, da še veterinarji ®orejo verjeti. i vojno, se spominja Goznk, je vsaka kmetija, vsaka koča, tu pastirja. Potem so pašo opuščati in koče so se spraz-• Zdaj pašo spet oživljajo. Prav tako. Vsaka krava bi morala ti v planino. Bolj zdrava bi bila, bi dajala od sebe. In pašniki bi ostajali neizkoriščeni. Samo po-jin, kako se nažro. Ves dan od do pozne noči mulijo. Zaskrbi le, kadar je nevihta in treska, obrede vse. Rado treska tu Nekoč ie še vanj treščilo, ^relo je vrtel v rokah tamle gori in ^ smejal ženskam iz spodnjih koč, ^ M>inobilov. Potem ga je osmodilo. *ami ga je speklo. Pa še sam ni *el, da ga je zadelo. Dr. DrinoVec, st^TJCvJe bil ravno v planini tedaj, je < • ugotavljal, da ga je res opla- ' ^strela. 69. letu je že Goznk. Zdaj, na , * leta si je naredil novo kočo. Ko »jf* doma mlada zagospodinjila, se bo gor preselil. Veliko prostora bo, ho dograjeno. Marsikateri turist lahko prenočil pri njem. Poleti ali rrv *anKo pn Od fi^V^ivnost 1 Krvi ■ \ bo nikoli odpoveda tu se lahko prismučaš Rozki m Krvavca. Nak, piani L Še ivnost k Rozki in njim žič-nini se c umrl b D.Dolepc jet odlok o prepoveđT paše. Večina kmetov je ubogala, nekateri niso, celo kazen so plačali ali skrivali ovce na planinah. Ko gledamo z današnjimi očmi, vemo, da je bil ukrep resnično nespameten. Toda tedaj mu je botrovala prav gotovo tudi miselnost, češ, kaj bi z ovcami. Ovčereja tedaj pač ni bila prav nič »popularna«. Vendar pa imajo prav vasi v okolici Bleda izjemno dobre pogoje za ovčerejo. To danes vedo tudi drugi, ne le kmetje. Nižinske pašnike imajo tik za vasjo. Raztezajo se za Zasipom, Podhomom, Gorjami, za vasmi vse do Rečice. Na osojnih bregeh sneg pomladansko sonce hitro pobere in ovce gredo na pašo že sredi aprila in se lahko pasejo tja do prvega snega. Šest, seaem mesecev torej ali če preračunamo v dneve je to okoli dvesto pašnih dni. Ovce ne dajejo le mesa in volne, izredno koristno »obdelajo« pašnike, jih naredijo primerne tudi za pašo govedi. Uničijo namreč plevel gladeš, kakor mu tam pravijo. Tudi praprot uničijo s hojo in grizenjem. V letih ko se ovce na pašnikih na Homu in nad Poljščico niso pasle, je praprot zarasla travo, povedo kmetje. Ko ovce popasejo prvo pomladansko travo na nižinskih pašnikih narede prostor govedu, same pa se premaknejjo v višje ležeče pašnike, vse do visokih planin, kjer paša za govedo ni več primerna. Ovca je pač skromnejša, manj zahtevna pri paši. Planine Klečica, Brdo, Lipanca, Zgornja Krma so takorekoč dostopne le ovcam. Ovčereja danes spet doživlja boljše čase. Ovčarska skupnost pri Kmetijski zadrugi Bled vse bolj zagnano dela, vključuje že dvajset kmetov. Pripravljajo program ovčereje, njihov rejski cilj pa je gojiti jezersko-solčavsko pasmo predvsem zaradi prireje jagnjet. S selekcijo in odbiro si prizadevajo, da bodo zrasle ovce, ki dajejo po dve jagnjeti na leto, po možnosti po dva naenkrat. Torej štiri na leto. Pripravljajo organiziran odkup in jagnjetina se bo morda prav kmalu znašla na jedilnih listih blejskih hotelov. Vendar je pri pospeševanju ovčereje še veliko nerazrešenih problemov. Pašnike in koče na njih bo treba obnoviti. Eno ključnih vprašanj, s katerim bi se morali spopasti povsod v Sloveniji, kjer pasejo ovce, pa so takoimenovane srenjske pravice na pašnikih. Stoletje stara paš-niška pravila, nad katerimi so bedele pašne skupnosti, so z zamiranjem ovčereje obledela. Zato bi morali na novo natančneje povedati čigavi so pašniki, kjer in kdo lahko pase. M. Volčjak Marija Štremfelj tega z s 7495 komu-pogorju Ko se je nedavno žensko odpravo vrnila metrov visokega Pika nizma v sovjetskem Pamir, je bila še polna* vtisov. O Sovjetski zvezi, tamkajšnjih ljudeh, o alpinizmu, o Borod-kinovi smeri, ki so jo dekleta prehodila, o takoimenovanem »ženskem alpinizmu ...« Pero komaj donajalo niz vtisov, je kijih je bila zbrala. Čeprav je Marija Štremfelj vajena zahtevnih alpinističnih tur, čeprav ji tudi odprave niso tuje, niti take v tuja gorstva, je ženska odprava v Pamir zanjo vendarle pomenila svojevrstno doživetje. Manj zaradi dejstva, da so jo sestavljale izključno ženske brez »pomoči« . moških alpinistov, kot zato, ker se je sešla slovenska alpinistična elita. Za Marijo je pomenilo priznanje, da je bila izbrana v dveh selekcijah, ki sta bili glede doslej preplezanih sten, višine alpinističnih vzponov, zimskih podvigov in aktivnosti na odseku, dokaj strogi. Tik pred odpravo je Marija s prijatelji s kranjskega alpinističnega odseka (največkrat je njen soplezalec mož Andrej) naskočila nekaj domačih sten, plezala na švicarski Mater-horn in sevemo steno evropskega očaka Mont Blanca, že prej pa je zabeležila vrsto podvigov, ki jo uvrščajo v vrh slovenskih alpinistov. Pred tremi leti je s kranjskim alpinističnim odsekom sodelovala v odpravi v Ande. Tedaj so se spopadli z vrhovoma Alpamavo in Kitara-jo. Udeležila se je tudi tradicionalnega tabora v francoski Dauphine, kjer se vsako leto sestane cvet evropskih alpinistk. Domače stene -Špik, triglavske smeri, Kamniške Alpe in pozimi stene nad Jezerskim -sodijo v običajni alpinistični koledar. Kalila se je tudi v stenah drugih jugoslovanskih republik. »Želja vsakega alpinista je naskočiti steno in jo premagati, pri tem kajpada najprivlačnejše neznane smeri,« pripoveduje 25-letna kranjska alpinistka. »Vsa leta v odpravah in navezah sodelujemo tudi so dekleta, ves čas smo tudi uspešne, pa kljub vsemu naša prizadevanja ostajajo nekako v senci. Ljudje alpinizem še vedno tradicionalno pojmujejo kot moški šport. Drugje v Evropi je žensko odpravarstvo bolj razvito, Jugoslovanke se še nismo izkazale na ta svojevrstni način. Dekleta se v svetu še nismo potrdila, čeprav po dosedanjih dosežkih v mešanih navezah sodimo v vrh jugoslovanskega alpinizma. Ta odprava je bila torej bolj priložnost, da svetu dokažemo, da smo tudi dekleta marsičesa sposobna, sebi nam tega po tolikih letih enakovrednega alpinističnega prizadevanja ob moških kolegih v stenah ni treba posebej dokazovati.« ^ele drzna odprava na tuje navadno iztrga alpinista iz anonimnosti. Za slavo Mariji Štremfljevi ni veliko, tem več pa za Športni užitek in nekakšno zmago nad samim seboj. Tudi na alpinizem ima drugačne poglede kot bi jih po pamirski ženski odpravi pričakovali. Alpinizma namreč ne ločuje na »moškega« in »ženskega«. Že res, da sta v preteklih letih s sestro veliko preplezali, a njuni uspehi so bili vedno prav toliko vredni kot dosežki njunih prijateljev. Tudi složnost alpinističnega odseka veliko prispeva k uspehu in uveljavitvi posameznika. Marija s ponosom pripoveduje, kako so to dokazali njeni kolegi na odseku. Preden se je namreč s še sedmimi slovenskimi alpinistkami odpravljala na najvišji vrh Sovjetske zveze, je bila v stiski, kako doplačati odpravo. S honorarnim delom so si člani odseka prislužili denar, ki je Mariji omogočil odpravo. Dokaz več, da gore zbližujejo in plemenitijo! D.Z.Zlebir Brigadirji bodo kmalu odSli domov, ostali pa bodć znaki akcije pred napeljem. ______ NA OBISKU PRI PIONIRSKI DELOVNI BRIGADI FRANCE PREŠEREN V BELI KRAJINI Mlade roke spreminjajo Belo krajino Tako ga poznajo. Ce pa jim ^jetko komaj otepata... Foto: Poleg mladincev se vsako leto delovnih akcij udeležijo tudi gorenjski pionirji, oziroma mladinci do šestnajstega leta. Pionirska delovna brigada France Prešeren je bila ustanovljena leta 1976 pri Društvu prijateljev mladine v Kranju. Brigadirji so se štiri leta udeleževali delovnih akcij v Brkinih, enkrat pa so bili v Istri in na Kozjanskem. Brigada je v teh letih osvojila tudi najvišja priznanja, trak akcije. Vsako leto je bilo na Gorenjskem veliko zanimanje med pionirji, ki so želeli sodelovati v brigadi. Prednost imajo le najboliši pionirji. Da bi omogočili udeležbo čimvečih pionirjev na akcijah, sta občini Jesenice in Radovljica organizirali svojo brigado, ki se imenuje Kokrški odred. Škofjeloški, tržiški in kranjski pionirji pa so organizirani v brigadi France Prešeren. Ta brigada ima vsako tretje leto drugega organizatorja, letos je to OK ZSMS Skofja Loka. Občini Tržič in Jesenice imata urejeno financiranje mladinskega prostovoljnega dela iz samoupravnega sporazuma, medtem ko so si škofjeloški mladinci morali iskati pokrovitelje, ki so jim denarno pomagali pri organiziranju in skrbi za pionirsko brigado. Na prošnjo so se odzvale delovne organizacije Odeja, Šešir, Kroj in EGP. V prihodnje tudi škofjeloški mladinci nameravajo pripraviti predlog za financiranje iz samoupravnega sporazuma, s čimer bi postalo mladinsko delo boli poznano in spoštovano tudi med delavci in starši, mladinci pa bi imeli zagotovljena sredstva za organiziranje brigad. Letos se je pionirska delovna brigada udeležila mladinske delovne akcije v Beli kraiini. Na tej akciji sodelujejo tudi brigade »Milenko Kneževič« iz Slovenskih Konjic, Prva inžinirska sedmeea korpusa iz Ljubliane-Center, ter brigada Rdečega križa Slovenije. Vse druge brigade, razen brigade France Prešeren, sestavljajo mladinci, v naselju v Vinici pa živi in dela stošestdeset brigadirjev. Delovni dan pionirske brigade ni tako dolg kot delo mladincev, saj pionirji delajo le štiri ure. Vendar v tem času toliko bolj poprimejo krampe in lopate. Popoldne so organizirane različne interesne dejavnosti. Tako se pionirji udeležujejo radioamaterskega, jamarskega, filatelističnega, likovnega in drugih krožkov, organizirane pa imajo tudi tečaje prve pomoči, ter tečaj cestno-prometnih predpisov. Popoldne imajo organizirano kopanje, najbolj zanimive pa so tekme v raznih športnih panogah med brigadami. letos v brigadi že drugič: »Lansko leto mi je v brigadi zelo ugajalo, zato sem se odločila tudi letos. Všeč mi je brigadirsko življenje, pa tudi to, ker spoznam vsako leto veliko novih prijateljev. Delo na trasi je za pionirsko brigado precej naporno, vendar ni treba delati dolgo. Mladinci iz drugih brigad nas ne cenijo povsod enako, pravijo nam »mla-karji«, saj smo edina pionirska brigada na akciji. Z vsemi pa se vseeno razumemo, vesela pa sem predvsem, da nisem zbolela.« Simon Meglič je doma iz Bistrice pri Tržiču m je v brigadi prvič: »Letos sem končal osmi razred, za brigado pa sem se odločil po nasvetu bratranca pa tudi zato, ker so doma počitnice precej dolgočasne. V brigadi mi je všeč predvsem zo, ker imam dosti prijateljev in mi ni nikoli dolgčas. Moti me, ker nas je preveč v sobi. Hrana je bila v začetku bolj slaba, sedaj pa je precej boljša.« Komandantka brigade Romana Tavčar je v brigadi že četrtič: »Sedaj delamo na trasi v Perudinah, kjer zasipamo vodovod, ki smo ga prvi teden kopali. Delo na trasi ni preveč naporno, bolj nas moti mrčes in vroče sonce. Brigadirji se med seboj dobro razumemo, prijatelje pa smo našli tudi v drugih brigadah. Edina težava, ki jo imamo, je ta, da je veliko brigadirjev bolnih, večino jih boli trebuh. V prvi dekadi smo dobili vsa možna priznanja akcije: prizinanje za interesne dejavnosti, za udarništvo prve dekade in za udarništvo udarnega dneva.« je ie Sandi Zevnik je doma iz Kranja, našla pa sem ga v postelji: »Že dva dni sem v postelji, hujšega sicer ni Je z želodcem imam težave. Pri hrani me motijo najbolj konzerve, ki jih sicer nismo toliko navajeni. Vendar mi je v brigadi všeč, saj je veliko zabave in dobro se razumem z drugimi brigadirji. Za akcijo pa sem se odločil, ker sem že enkrat bil in mi je bilo všeč.« Počitnice se bližajo koncu, brigade bodo zakjučile z delom in brigadirji bodo prišli domov z novimi izkušnjami in prijatelji. Drugo leto pa se zopet srečajo, tako so si obljubili. V. Primožič s 10. STRAN ŠPORT iN REKREACIJA PETEK. 27. AVGUSTA mrtve sezone tranj — Namiznoteniški delavci mjskega Triglava ne poznajo počitka tudi v poletnih mesecih je opazna tivnost na vseh področjih. Novi izvršni bor pod vodstvom Milana Bajžlja je zažirano začel z novimi nalogami, ki j bi Se bolj oživile kranjski namizni nis, ki ima tekmovalno prihodnost i .edvsem v mladih tekmovalcih. Letos bo posebno težko v članski konkurenci, ker uh in Jovič ne bosta mogla nastopati radi služenja vjaškega roka. Tako bodo anjčani v republiški ligi nastopili z adinci in pionirji. Vsekakor so v klubu resno zastavili lo prav na vseh področjih, saj je poseb-: > strokovno delo dobilo mnogo z »vmit-•o« znanega kranjskega tekmovalca Jaza Terana, ki se ie vključil v delo teh-! čne komisije. Veliki Športnik in izkušeni prezentant se pravzaprav od tega orta v Kranju ni nikoli dostojno poslo-I, saj so nani mnogokrat pozabili, sedaj realizirali so tudi že klubske priprave v ratečah, obenem pa kranjski pionirji } elovSek, Košič, Frelih in pionirki Freli-; >va ter Matijaševičeva sodelujejo tudi i i republiških pripravah, kar je dokaz kvalitete. Na pripravah starejših igralcev v Radovljici pa ne bo šlo brez Kranjčana I iirka Matijaševiča. Na organizacijskem področju se kot v^dno v ospredje postavljajo problemi de-mrja in prostorov za vadbo, toda nov izvršni odbor je tudi na tem področju že moril prve ukrepe. Pogoji za vadbo so namreč podlaga ambicioznim načrtom, ki KL 1____ ...nnnniolrnm nA m»liVll onevno, ze v s epi era uru do v ivi nuj i večja prireditev, v prihodnjem letu ] Črtujejo še eno veliko mednarodno, Avtomobilizem KARTING Ptuj - Na kartodromu v Hajdišah pri Ptuju je bilo v nedeljo, 22. avgusta republiško prvenstvo v kartingu. Gorenjski tekmovalci so dosegli vidne uspehe. Član AMD Bled Sandi Jakopič je zmagal v razredu do 90 ccm nacional. Nj klubski kolega Aleš Bizjak pa je 1 . okvari motorja tekmo končal na 13. Njegov je kljub mestu. V razredu do 100 ccm seniorji je član MD Kranj Dejan Majkič zasedel osmo mesto. V najmočnejšem razredu do 125 ccm je izredno presenetil Jeseničan Rudi Grzetič, član AMD Bled, saj je bil v skupni uvrstitvi peti. Drugi tekmovalec v tem razredu, ravno tako član AMD Bled, Vlado Berce, je zasedel deveto mesto. Med ekipami je AMD Bled peto, AMD Kranj pa na osmem mestu. CESTNO HITROSTNE DIRKE Kraljevo — Na avtodromu v Kraljevu je bila minulo nedeljo tretja dirka za državno prvenstvo motoristov in avto-mobilistov. Na tej dirki Janez Pintar ni vsem Se v spominu spopadi najboljših igralcev Kitajske, Švedske in Jugoslavije. Prav pri tem je potrebno povedati, da so se mladi veliko naučili od kitaj skih trenerjev in posebno bivši svetovni prvak Hsi en ting je mnogo pokazal našim igralcem. Na sliki vadi z mlado Polono Frelih, ki spada med najbolj obetavne kranjske naraščajnike. Dejstvo je torej, da so nekdanje ocene »poletne mrtve sezone« stvar preteklosti, kajti tudi v Sportu z belo žogico se da kaj doseči le z načrtnim delom skozi vse leto in to na vseh področjih. Tega se pa v NTK Triglav zavedajo. M. Subic imel sreče. V kategoriji 125 ccm ie takoj po startu močno povedel pred vsemi tekmeci Ker pa je začelo deževati, je Nogometaši Triglava so v težavah padel in zaradi poškodovanega motorja dirke ni nadaljeval. V razredu do 250 ccm je ponovno presenetil Kamničan Božo Janežič, saj je zmagal vse tekmece. Istega dne so imeli na tej progi državno prvenstvo avto-mobilisti. Sodeloval je tudi član AMD Skofja Loka Silvo Logar z zastavo 101 (na sliki). Tudi ta ni imel sreče, saj se je z vozilom prevrnil, poškodoval karoserijo in odstopil. M. Jenkole Trim balinanje KRANJ - »Kaj nam pa morejo, saj smo nogometaši« so pogoste izjave »vrhunskih« nogometnih igralcev v teh dneh, ko inšpektorji SDK po Jugoslaviji preverjajo finančno poslovanje pri naših Prvoligaških in drugoligaških klubih, fgotovljeno je že bilo, da je finančno poslovanje pri naših zveznih klubih izredno slabo. Vedno boli in bolj se i, da skoraj vsi klubi poslujejo s črnimi fondi To se pravi, da gre denar iz roke v roko, ne da bi se knjižil. Teh denarcev pa ni malo, saj gre za milijonske vsote, ki jih dobivajo igralci na roko. Ne samo igralci temveč tudi razni funkcionarji, sodniki in še bi lahko na števaK. Toda vse ugotovitve »o bob ob steno. Delalo se bo naprej kot se je, saj je to »jugo nogomet«. Z drugačnimi težavami se ubadajo pri nogometnem klubu Triglav iz Kranja. Blagajna je že pred začetkom prvenstvene sezone prazna. Ne. vedo.kako iz zagate, saj se je prvenstvo že začelo in Triglavani igrajo v vseh ligah in z vsemi tistimi moštvi, kot vsako člansko moštvo, ki nastopa v slovenski ligi. V klubski blagajni ni niti toliko denaija, da bi za kadete in ostale kupili prepotrebno opremo, ki ie nujna za igranje. Za Bvojo dejavnost bi pri NK Triglavu rabili 90 milijonov dinarjev, toda od družbe jih dobijo le dvaintri-deset. Kako naj potem potujejo na draga gostovanja po Sloveniji. Končno naj že napoči čas, da se pove ali je nogomet v Kranju sploh potreben ali ne. V klubu je stodeset nogometaSev in člansko moštvo je s pripravami začelo 15. julija. V tem času je po Gorenjskem odigralo enajst prijateljskih tekem. Trener Borislav Jovanovič ima za moštvo osemindvajset igralcev, ki bodo tudi v nogometni sezoni 1982-83 skušali osvojiti šesto mesto, če že ne višje. Pri Triglavu ne skrbe samo za člansko moštvo. Imajo starejše pionirje, kadete in mladince, ki so neusahljiv vir za bodoče člansko moštvo. T~> „i* V mladinskem moštvu Triglava sta tudi Balinanje dva reprezentanta SRS. Jerina in Donev-ski sta tista, ki bosta kaj kmalu sposobna igrati v prvem moštvu Triglava. Igralskega kadra je pri Triglavu torej za silo dovolj. Toda rešiti se morajo druga vprašanja, če hočemo, da se bo delalo kot je treba. Pri tem tudi uspehi ne bodo izostali. D. Humer KRANJ - V soboto, ob 8. uri se bo na balinišču v Banta-lah začel drugi trim turnir. Balinarski turnir bo za moške in ženske trojke, štartnine ni, bodo pa praktične nagrade. Invalidi balinali Tržič - Na pokritem balinišču v Lescah je bilo pred dnevi balinarsko tekmovanje gorenjskih invalidov. Tekmovale so ekipe »Borca« iz Kranja, društva invalidov iz Radovljice, Domžal in Jesenic ter balinarji športnega združenja »5. avgust« iz Tržiča. Največ so pokazali Tržičani, ki so v finalu osvojili prvo mesto in se tako uvrstili na republiško prvenstvo v balinanju invalidov. Ta uspeh so dosegli tekmovalci Ivan King, Janez Stefe, Polde Kavčič, Janez Majeršič m Blaž Ropret. j.Kikel Zveza telesnokultumih organizacij Kranj razpisuje prvenstva parov v balinanju v sklopu 16. letnih športnih iger občinskega sveta zveze sindikatov Kranj. V tekmovanju četverk je nastopilo 9 ekip, katerih vrstni red je bil naslednji: 1. Merkur I, 2. DO Sava Kram, 3. Tekstilindus I, 4. Iskra ATC, 5. ZTKO Kranj, 6. Iskra Kibemetika, 7. Merkur II, 8. Zavod za požarno varnost in 9. Tekstu-indus II. Navedene ekipe lahko prijavijo po dva para, poleg tega pa se v prvenstvo lahko vključita tudi dva para Osnovne organizacije sindikata v zasebnem sek-toriu. Prijave do 10. septembra zbira ZTKO Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. Na podlagi 12. člena odloka o podeljevanju priznanj občine Skofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/78) komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Skofja Loka RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 1982 Občanom, temeljnim samoupravnim organizacijam, skupnostim ter drugim organizacijam in društvom se podeljujejo naslednja priznanja: 1. VELIKA PLAKETA za dolgoletno, izredno uspešno družbe-no-pomembno delo ali za dosežke,' ki so trajnejšega pomena, ali ki so prispevali k vsesplošnemu napredku, razvoju ter ugledu občine. Samo v izjemnih primerih se velika plaketa podeli občanu, ko je ta s svojim delom oziroma posebnimi dejanji ali javnim delovanjem doprinesel k splošnemu družbenemu ali gospodarskemu razvoju. 2. MALA PLAKETA za večletno uspešno družbeno pomembno delo, za dosežene uspehe na področju družbenega razvoja samoupravljanja, za zgledne uspehe in požrtvovalnost pri delu, za požrtvovalnost in hrabrost pri reševanju človeških življenj, pri preprečevanju škode na premoženju in pri drugih humanitarnih dejanjih in akcijah, kar je prispevalo k ugledu in napredku občine. 3. NAGRADA za pobude, dejanja ali dosežene uspehe, ki so prispevali k napredku občine, kraja, delovne in druge organizacije oziroma društva. 4. PISMENO PRIZNANJE za vzgledno delo, ki je v korist družbene skupnosti, ali za delo in uspešno sodelovanje v organih občinske ali lokalne samouprave, v občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacijah, delovnih organizacijah in društvih. Predloge za podelitev priznanj lahko dajo temeljne samoupravne in druge organizacije, skupnosti, družbenopolitične organizacije, organi občinske skupščine in občani. Predlogi za priznanja morajo biti pismeni in podrobno obrazloženi. Predlogi morajo biti predloženi komisiji za odlikovanja in priznanja skupščine občine Skofja Loka, Poljanska c. 2 do 10. okrobra 1982. Na Stol z večno mladimi Rekreacijski klub večno mladih fantov prireja jutri, 28. avgusta, rekreativni pohod na Stol. Zbor je na avtobusni postaji v Radovljici ob petih zjutraj. Pohodniki bodo z avtomobili krenili k Valvasorjevemu domu, od tam pa nadaljevali pot peš po Mulateri do Prešernove koče na Stolu. Vodstvo pohoda so poverili gorski reševalni službi Radovljica m predsedniku kluba. Pohoda se lahko udeleži vsak, ki je do 21. avgusta plačal 500 dinarjev na račun 51540-679-63496. Za pohod se velja primerno opremiti in upoštevati navodila, natisnjena v članski izkaznici. Po srečni vrnitvi v dolino bo v gostišču Turk na Črnivcu za vse udeležence kosilo. Orehovčani in Drulovčani so tekmovali V okviru praznovanja praznika krajevne skupnosti Orehek—Drulovka, so organizatorji v dveh od 16. do 21. avgusta priredili tudi vrsto športnih tekmovanj. V namiznem tenisu je bil najboljši Anton Štim, drugi Janez Kompare in tretji Marjan Pohleven. Med strelci z zračno puško je največ točk dosegel Viktor Eržen, drugi je bil Joža Oblak, tretji pa Edo Kuželj. V kegljanju so tekmovale tri ekipe in sicer so se zvrstili takole: člani: 1. Jure Z vršen, 2. Miro Zevnik, 3. Miloš Perš; mladinci: 1. Brane Rakovec, 2. Zdeno Hafner, 3. Ivo Udir; ženske: 1. Olga Mezeg, 2. Sonja Rode, 3. Dora Sukič. V šahu so tekmovali v dveh ekipah in sicer: člani: 1. Vid Gazvoda, 2. Matjaž Janša, 3. Matej Sušnik; mlajši pionirji: 1. Borut Janša, 2. Andrej Gazvoda, 3. Renata Mezeg. Pri balinanju so zmagale »Vrzelce« v postavi Ivana Mezga, Marjana Pohlevna m Petra Logarja, dnigi so bili »Favoriti« z Jožetom Vunškom, Zlatom Smrdeljem in Janezom Kompare, tretji pa »Ribiči« z Jožetom Jelovčanom, Poldetom Mezgom in Robijem M ezgom. Pri malem nogometu so prvo mesto zasedli »Člani, drugo »Mrcine« in tretje »Veterani«. Tekmovanje v odbojki pa še ni bilo zaključeno. (dd) Komenl Vaterpolisti Triglava četrtič prvoligj KRANJ - V nedeljo zvečer se je v kranjskem letnem tazenuk- letošnia članska vaterpolska sezona v prva zvezni ligi B. Vaterpolisti Tn*Uvai se do" tojno in z zmagoposlovili iz^e konkurence, saj so. osvouh mvome*to > tem poštah že četrt/ prvoligaši v A ligi. Pnhodnjo pomlad bodo Tngl* ass Mh-0 inZmagoMalavašič, Stariha, Stanišič, Sirk, Rakovec m iČosi so rSko in z dobro igro osvajali točke tudi v bazenih na To na prei ni bila ravno odlika vaterpolistovTnglava. . ^t že re^no, so se Triglavani to prvenstveno sezono^orai skozi ligo Izgubili so le dve srečanji. In to v Djenovičih proti F Beč^ju proti domač emu ligašu. Vsa ostala srečanja na gostovanjdi Kmničani brez Droblema odločali v svojo konst. Vsi od prvega do i_ kot že dolgo ne. Hitro se je plavalo, ni bilo po nepotrebr x_ iJ^r^lo nsneh. V te prvenstveni sezoni je po Stanišič in Vidic —-------- vali v moštvo. Velike spodobnosti je dokazal tudi mladi vratar Pe branTi^vtrje'četrtič prvoligaš. Na novo sezono je treba misliti že je treb^ zavedati, da letošnji uspehi obvezujejo. Jugoslovanskahg* je iremt «■>___, rr Treh« ho urratl za vsako točko, jpclli UUV V-AUJV^V. « "O""--------—O— J močna"in"v teTliei ne bo sprehodov. Treba bo igrati za vsako točko, đa i So tistorir se jeTe trikrat doslej. Trikrat so bih Tnglavam---- Škrat le po' eno serono. Tudi klubski upravi ne bolahko. Prva mnogo več kot je letošnja, pri Triglavu pa niso ravno bogati. Uspeh slovenske ženske odpi Nedavno se je iz sovjetskega pogorja Pamir, s 7495 kega Pika komunizma, najvišjega vrh** Sovjetske 8-članska ženska odprava vrhunskih slovenskih Alpinistična tura po Borodkinovi smeri prva ju w __ ponovitev - Streho Sovjetske zveze naskočila tudi čanka Marija Štremfelj Do vrha Pika komunizma seje odprava vzpenjala po Bi vrha so alpinistke potrebovale pet dni. Julija se je v severno steno Pamir-ja, sovjetskega pogorja, v katerem je tudi 7495 metrov visoki Pik komu- nizma, najvišji vrh Sovjetske zveze, odpravila 8-članska ženska odprava slovenskih alpinistk. Odpravo, ki se je bila namenila prav do Pika komunizma, so sestavljale: vodja odprave Marija Frantar z alpinističnega odseka Rašica, Marjan Šah iz Celja, Marija Štremfelj s kranjskega alpinističnega odseka, Irena Markuš iz Kamnika, Lidija Painkiher z alpinističnega odseka Akademik Ljubljana, Lidija Honzak z alpinističnega odseka Matica, Irena Komprej iz Prevalij in gostja slovenske odprave Ana Mažar z alpinističnega odseka Mosor Split. Odpravo so omogočili: podkomisija za odprave v tuja gorstva in komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije, planinska društva, od koder so bile udeleženke, precejšnje denarno breme pa so nosile tudi same ude-l6Ž6nk6. Iz Ljubljane so alpinistke krenile že 12. julija, v Moskvo pa so prišle 15. julija, nekaj dni za tem so se že podale v bazo Moskvinvalter pod svojim cijem, Pikom Komunizma. alpskem druga pa nekaj dni zatem visok 6400 metrov. Na tej kleta bivakirala na višini tro v, potem pa so se zar vremena vrnila v bazo. 27. julija jih je čakal skok na Pik komunizma, prespale pod smerjo Boj pa so krenile na sedei ki so jo izpeljale v alp__ vzpon na vrh (vpenjale so hrano in opremo) so potre! dni, dva pa za sestop. Vrh le sedem alpinistk, ka" plezalka Marjana Sah je' dne odprave zbolela za tif konca odprave ostala v Ošu. Sedmerica pa se je k Borodkin, po kateri * streho Sovjetske zveze, bila prva jugoslovanski Borodkinove smeri, ki je i s 5 b. Njen spodnji del je zgornji pa zasnežen in Povprečne naklonine znaša k do 45 stopinj s posameznimi kjer se stena nagiba tudi do pinj. Zadnji dan sestopa tudi majhno nezgodo. LkL,- . je namreč padla v razpoko, ii so ji pomagali sovjetski in ? alpinisti, ki so bili tod na ' zaciji. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše preljube tete KAROLINE TERAN ^jrI1*ina Trilar za takojšnjo pomoč sosedo-se iskreno zahvaljuje družina lrua posebna zahvala tuc Baračevim, Kobalarjevim in G^K^n. Gasilskemu dn*t£ g. župniku, Pevskemu zboru Podbrezje m O * Podbrezje^ zaklep ^spre ^ sožalja. ŽALUJOČI: nečakinja Sonja z možem Francem, hčerki Marija in drugo sorodstvo Podbrezje, 25. avgusta 1982 _ K, 27. AVGUSTA 1982 RADIO, KRIŽANKA 11. STRAN GLAS Ladijski spored strani >BOTA, 28.AVG. t program Jutranji program - glas-7.30 Z radiom na poti -Pionirski tednik - Počit-popotovanje od strani _ ani - 9.05 Zapojmo pe-- OPZ OS Miha Pintar -Jo, Titovo Velenje - 9.20 aorni intermezzo - 9.35 li napotki za naše iz tujine - 10.05 Pano-lahke glasbe - 10.40 ovna reportaža - 11-05 ovska glasba po želji cev - 11.40 Le oš sčefc Vlaški plesi - 12.10 v ritmu - 12.30 Kme-i nasveti - 12.40 Naši po-Čestitajo in pozdravno - 13.00 Danes do 13.00 -naših krajev - Iz naših ■edov - 13.20 Obvestila in ivna glasba - 13.30 Pripo-vam... - 14.05 Glas-panorama - 15.30 Obve-in zabavna glasba -Radio danes, radio jutri ».00 Vrtiljak - 17.05 Kul-panorama - 18.00 Poje »nutka Vlatka Oršanič -Iz dela GMS - 19.25 ggtila in zabavna glasba -Mladi mostovi - 20.00 >tni zabavni večer - 21.00 Slovence po svetu - 23.00 - 23.05 Lirični utrin-33.10 Od tod do polnoči -Nočni program - glasba i program Sobota na valu 202 -Od enih do sedmih -tema dneva, Človek Jarosti čas, koledar večer-prireditev, druge servisne —ičije, Minute za EP in ij - 19.00 Radijski dnev-- 19.25 Stereorama - 21.15 ure za šanson • 21.45 limit... • 22.45 Zrcalo - 22.55 Glasba za ' programa »ELJA, 29.AVG. i program Jutranji program - glas-7.30 Zdravo, tovariši vo- - 7.40 Vedri zvoki - 8.07 tobogan - 9.05 Še pom- tovariši - 10.05 Nedelj-. »aoatineja -11.00 Naši po-' Jri čestitajo in pozdrav- - 13.10 Obvestila in za-glasba • 13.20 Za kme- proizvajalce - 14.05 "eska tega tedna -Mikes: 1\ijec - 14.25 ®imi ansambli - 14.40 1 godbe - 15.10 Pri nas • 15.30 Nedeljska re-a -1555 Listi iz notesa Oremo v kino - 17.05 ,-Jubijene operne melodije -60 Zabavna radijska igra Gerteig: Inšpektor Jones deduje, IV. ep. - Na tji polici - 19.30 Obvesti-zabavna glasba - 19.35 o noč, otroci - 19.45 ^bene razglednice • 20.00 **edeljo zvečer - 22.20 a tribuna mladih -program JRT - stu-'^rC Linč™ utrinki - Nočni koncert lahke • 00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj, Zimzelene melodije - 19.30 Stereorama -20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 II. program novega ročka - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 30. AVG. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.40 Pesmice na potepu - Poje OPZ RTV Ljubljana, p. v. Matevža Fabijana -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ...? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Zbori na koncertnih odrih - Naša pesem 82 -9. oddaja - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Praznični dnevi slovenske folklore - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19 35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Ottavia Brajka m njegovimi solisti - 20.00 V delavnici Josepha Haydna -20.50 Johann Chnstian Bach: Samfonija v D-duru_-21.05 Iz naše diskoteke -22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - ^ Za ljubitelje jazza -Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva Znanost in tehnika, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za fc^ m še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -The Tremble Kids - 20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 31. AVG. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Za šolarje - 8 35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate...? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna-glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute s klaviaturi-stom Mihom Kraljem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Na Kraškem polju -20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra -Ivan Cankar -Vasja Ocvirk: Aleš iz Razora - Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Filmska glasba - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku ...«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Glasbeno skladišče -21.30 V živo - 22.15 Portreti Eevcev bluesa - T-Bone Wal-er - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 1. SEPT. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 7.30 Ž radiom na poti - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.20 Počitniški pozdravi - 8.35 Izbor v sredo - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate...? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam...- 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Poje univerzitetni zbor »Madrigal Singers« s Filipinov, dir. Andrea Ve-neracion - 18.15 Naš gost -18.30 Mlada na glasbenih revijah in tekmovanjih - Radijsko tekmovanje otroš. in mlad. zborov - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z anamblom Franca Miheliča - 20.00 Zborovska glasba Trajka Prokopieva - Umrl je Sili MATEVŽ POR Vrtnarjev Matevž iz Krnice št. 61 Pokopali smo ga na pokopališču v Gorjah 16. avgusta 1982. Vsem ki ste ga spremili na zadnji poti, najlepša hvala, posebno pa organizaciji Zveze borcev in Društvu upokojencev iz Gonj. VSI NJEGOVI Sporočam žalostno vest, da je nenadoma umrl moj dragi mož ANTON KOS mizarski mojster v pokoju Pogreb bo v petek, 27. avgusta 1982, ob 16.30 na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČA ŽENA FRANCKA Kranj, 25. avgusta 1982 20.25 Saksovon v skladbah slovenskih avtorjev - 21.05 i Henry Purcell: Odlomki iz opere »Dido in Enej« - 22.15 j Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Yosuke Yamashita - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 | Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 2. SEPT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.50 Z radiom na poti -8.05 Za šolarje - 8.35 Mladina poje - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate...? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam .-.. - 14.05 Enajsta Šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Ludvika Lesjaka in pevci -18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Z mlajšo generacijo slovenskih interpretov - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na- ' pevov - 21.05 Literarni večer - Sodobna nizozemska poezija - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke, glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, Za mlade radovedneže, Mehurčki, Tema dneva »Vroče' hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Glasba ne pozna meja - 21.00 Glasba za razvedrilo - 22.00 S festivalov jazza - Švicarski jazz - festival VVillisau - 80 - II. oddaja: Ed Blackwell - Sunny Mur-ray - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa PETEK, 3. SEPT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Za šolarje - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ...? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe v ritmu polke in valčka - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Škatlica z godbo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in gode-mo - 18.30 S knjižnega trga -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo .. . -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni progranm - glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 CM enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna,« kledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.30 Večerni radio - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA UMOR IZ USMILJENJA STROKOVNJAK ZA ELEKTRIČNE INSTALACIJE STIK ROKE S TRUPOM GL. MESTO DANSKEGA OTOKA FYN IME DVEH ZALIVOV V SEVERNI AFRIKI SLAVNI FINSKI ARHITEKT DEPARTMA VVZH. FRANCIJI STARA JAPONSKA PRESTOLNICA POSVEčE- NEC, IZBRANEC VELIKI HRVAŠKI PESNIK MESTECE ŠEV NOVEGA SADA I PREBIVALCI ANAMA RUSKI LINGVIST (NIKOLAJ JAKOVLJE-VI C) OTOČJE MED a In J AMERIKO PLAČILNO SREDSTVO JEZERO NA FILIPINIH MESTO RAZVALIN V IRAKU FR REKA V DOLINI CHAMO-NIXA EGIPT BOG SONCA 1TALIJ. IME ZA ADIŽO EDINA HČI ZNAMENITOST PULJA MARIBORSKI KOREOGRAF VRSTA RAZSTRELIVA KRAJ IN REKA JUŽNO OD IGOR PRETNAR LETOV. PRI OPATIJI SOTOčNI-CA DRINE REŠETAR. SITAR FLAMSKO IME BELG MESTA YPRES EKSPLOZIVNO TELO Rešitve pošljite do 1.septembra, do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Mode Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 20. avgusta: sprevodnik, tramontana, Rezija, gaj, Adana, mara, ss, klasik, Ted, Ela, Ndola, Ikar, onkologija, Silvana, ab, tk, ironija, Oto, mat, besedilo, Olav, bovla, kit, kation,ateriranje, Lacij, rak. Prejeli smo 146 refiitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Lidija Cimerman, Velesovo 74, Cerklje, 2. nagrado (120 din) prejme Jožica Kranjc, Potrčeva 35, Ptuj, 3. nagrado (100 din) prejme Breda Pečjak, Kranj, Pot na Jošta 55. Nagrade bomo poslali po pošti. Ugoden nakup blaga za devizna sredstva Občan, ki na svojem deviznem računu oziroma devizni hranilni knjižici razpolaga s prihranki v konvertibilni tuji valuti, si s prodajo teh deviz banki zagotovi ugodnejši nakup nekaterih vrst blaga in dobrin trajnejše vrednosti zaradi oprostitve plačila temeljnega prometnega davka. Oprostitev plačila temeljnega prometnega davka velja samo za izdelke domače proizvodnje, in pod pogojem, da občan pri nakupu predloži potrdilo banke o odkupljenih devizah. Odlok o uporabi deviz, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 43/82, navaja seznam proizvodov, za katere velja oprostitev: proizvodi, namenjeni končni porabi, za katere se uporablja splošna stopnja 17,40%, gradbeni material, plastični, leseni, papirnati in kovinski izdelki, naprave, orodja, stroji, barvni televizorji, gramofoni, magnetofoni, termoaku-mulacijske peči, izdelki bele tehnike ter drugi podobni izdelki, izdelani iz navedenih ali podobnih materialov in surovin. osebni avtomobili, za katere se plača temeljni prometni davek po stopnji 8 % in 14 %. pomivalni stroji (25 % stopnja temeljnega prometnega davka) nekatere vrste gradbenega materiala, gradbeno pohištvo, bojlerji, pohištvo, izdelki bele tehnike, gumijasti izdelki, usnjeni izdelki iz umetnega usnja in skaja! okrasno kamenje, marmor, granit in izdelki (8% stopnja temeljnega prometnega davka) najnižja stopnja prometnega davka (3 %) je za tkanine ter obutev Pred nakupom naštetih izdelkov naj vam v trgovini izračunajo ceno izbranega ' blaga, zmanjšano za znesek temeljnega prometnega davka. Na osnovi tega predračuna boste v banki nato prodali svoja devizna sredstva po veljavnem tečaju in prejeli potrdilo o odkupu deviz. S tem potrdilom in dinarji ali kopijo virmanskega naloga boste v trgovini plačali in prevzeli bkgo. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju IVAN JERIC roj. 1921 Od njega se bomo poslovili v petek, 27. avgusta ob 16. uri, izpred hiše žalosti, Dvorje 8, na pokopališče v Cerklje. Sindikalna organizacija Sava Kranj televizijski spored SOBOTA, 28. 8. 15.45 Poročila - 15.50 Krivo-kljun in Zgolička, mladinski film - 16.40 Nogomet Olimpi-ja : OFK Beograd prenos (za JRT I) - v odmoru Propagandna oddaja - 18.30 Znan-stvenotehnični filmi: Atmosferska konvekcija - 19.00 Naš kraj: Šmartno v Rožni dolini - 19.15 Zlata ptica: Jež in lisica - 19.20 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 1S.55 Vreme - 20.00 Zmeda v zraku, ameriški film - 21.35 Zrcalo tedna - 21.50 Človekova glasba: Obdobje posameznikov - 22.45 Poroči- Oddajniki II. T V mreže: 16.45 Predstava z otroškega festivala Šibenik '82 - 17.45 Kapelski kresovi, TV nadaljevanka - 18.55 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Vrnitev k jazzu - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila -21.10 Koraljarji. feljton -21.50 Športna sobota - 22.10 Svet okoli nas: Zadnja plemena Mindanaa, dok. serija -23,00 Slruški večeri poezije T V Zagreb I. program: 15.40 Namesto top liste -16.10 Poročila - 16.15 TV koledar - 16.25 Mali koncert -16.40 Nogomet Olimpija : OFK Beograd - 18.30 Vozovnica v eno smer, dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Revolver, italijanski film - 21.30 T V dnevnik - 21.45 Za konec tedna - Obdonavska mesta: Donji Milanovac - 23.00 Poročila NEDELJA, 29. 8. 9.20 Poročila - 9.25 2iv žav, otroška matineja - 10.15 B. Ćopič-A. Diklič: Osma ofenziva, nadaljevanka TV Sarajevo in TV Beograd -11.10 TV kažipot - 11.30 Po domače: Tržaški narodni an-ambel - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.25 Poročila - 15.30 Show fantastico, zabavno glasbena oddaja - 16.25 Pierrot - moj prijatelj, francoski film - 17.55 Športna poročila - 18.10 625 - 18.40 Opera narave: Indija - pot k morju, 1. del; dokumentarna serija - 19.10 Risanka - 19.24 T V in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 L V. Ljubič: Kljubovalna delta, nadalievanka TV Saraje- vo - 20.50 Športni pregled -21.20 Človek brez meja: Trilogija o Bombayu - Nedelja, dokumentarna serija -21.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.05 Test - 17.20 Narodna glasba - 17.50 Tarzan in žena leopard, ameriški film -18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Koncert zagrebških solistov in violinista I. Tretjakova na dubrovni-ških poletnih prireditvah '82 - 20.45 Poročila - 20.55 Alpska saga, avstrijska nadaljevanka - 22.25 Struški večeri poezije TV Zagreb I. program: 12.00 TV dnevnik - 12.15 Kmetijska oddaja - 13.15 Spored za otroke - 15.55 Gledalci in TV - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.20 Narodna glasba - 17.50 Tarzan in žena Leopard, ameriški film - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kljubovalna delta - 20.50 Športni »regled - 21.20 Dubrovniška :aravana - 21.50 TV dnevnik P k. PONEDELJEK, 30. 8. 16.25 Kmetijska oddaja TV Novi Sad - 17.25 Poročila -17.30 Dediščina za prihodnost: Glas tišine, japonska dokumentarna serija - 18.30 Obzornik - 18.45 Mladinski studio - 19 15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 R.Jean: Dve ženski, francoska drama - 21.30 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Pet petelinč-kov, lutkovna serija - 18.30 Otroška oddaja - 18.45 Premor - 18.50 Športna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 21.00 Poročila -21.05 Srečanja v studiu, ponovitev zabavno glasbene oddaje - 21.45 Izobraževalna oddaja TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Pet petelinčkov - 18.30 Otroška oddaja - 18.45 Mladinski studio - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M.Zalica: Lambetvok, drama - 21.05 Izbrani trenutek - 21.25 Paralele, zunanjepolitična oddaja - 22.05 En avtor - en film - 22.25 TV dnevnik TOREK, 31. 8. 17.05 Poročila - 17.10 Mali pingvin, francoska nadaljevanka - 17.25 Zlati slavček, posnetek otroške zabavne prireditve iz Skopja - 18.30 Obzornik - 18.45 Mostovi -Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.00 Knjiga - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrtia - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Aktualno: Zaslužili bi radi -20.45 R. Rolland: Jean Chri-stophe, francoska nadaljevanka - 21.40 V znamenju Oddajniki II. T V mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Naš dan, otroška oddaja - 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Bo-rovška dolina - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Koncert ansambla Tanec - 20.40 Dokumenti revolucije, dokumentarna serija - 21.25 Poročila - 21.35 Izobraževalna oddaja TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Naš dan - 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Borovška dolina - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Signali, notranjepolitična oddaja -20.50 Čarmen Jones, ameriški film - 22.30 TV dnevnik SREDA, 1. 9. 18.00 Poročila - 18.05 Gusarji kapitana Gancha, brazilska otroška nadaljevanka - 18.30 Obzomak - 18.45 Jesenska se-renada, glasbena oddaja -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Tula, nigerijski film -21.15 Miniature: Med tapiserijami in tapetami na ptujskem gradu - 21.30 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 T V dnevnik - 18.15 Padla z neba, otroška serija - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M ara sad, ameriški film - 21.55 Poročila 22.05 Poklic: Amater TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Padla z neba - l8.4o Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavna sreda - 21.30 Koncert na Ohridskem poletju '82 - 22.05 TV dnevnik ČETRTEK, 2. 9. 15.50 Poročila - 15.55 Nogomet Sarajevo : Velež, prenos - v odmoru ... - 17.45 Zbis: Pegam in Lambergar - 17.55 Zapisi za mlade: Makso Pir-nik - 18.30 Obzornik - 18.45 Na sedmi stezi, športna oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Pogovor med sosedi - Mari-bor:Gradec, oddaja avstrijske in slovenske TV - 20.45 Poletni koncert: Lignano international shovv - 22.05 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Test - 17.45 Znanost -18.15 Jole, Jole, otroška oddaja - 18.45 Hurnor Vojvodine - 19.30 TV dnevnik -20.00 Obarvana svetloba TV Zagreb I. program: 15.30 Videostrani - 15.40 Poročila - 15.45 TV koledar -15.55 Nogomet Sarajevo : Velež, prenos - 17.45 Znanost - 18.15 Jole, Jole - 18.45 Humor Vojvodine - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Politični magazin - 21.05 Zabavno dokumentarna serija - 22.05 TV dnevnik PETEK, 3. 9. 17.55 Poročila - 18.00 Radenci '82: Plesni orkester RTV Novi Sad - 18.30 Obzornik -18.45 Pot v prihodnost: Nastanek, izobraževalna serija -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Fantje s HiD streeta, ameriška nadaljevanka - 20.55 Ne prezrite -21.10 Španske operne zvezde: Alfredo Kraus - 22.05 Spremlja jmo - sodelujmo - 22.15 Nočni kino: Noč Čarovnic, ameriški film - 23.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 T V dnevnik - 18.15 Mali svet -18.45 Glasba, Čas, ljudje -19.30 TV dnevnik - 20.00 Moj svet glasbe: Dirigent Častmir Dušek - 20.45 Poročila - 20.55 Povečava, dokumentarna serija - 21.45 Nočni kino: Muzej voščenih lutk, ameriški film TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Mali svet - 18.45 Glasba, čas, ljudje - 19.30 TV dnevnik - ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega JANEZA LOTRlCA p. d. Komaričkovega ata z Zg. Dobrave se najtopleje zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, rodnikom, znancem in prijateljem za izrečena so" cvetje in udeležbo pri slovesu. Hvala organizaciji ZB, štvu upokojencev in borcev za severno mejo, govorn. za poslovilne besede, duhovniku za verski obred, kakor zdravnikom za večletno skrb. VSI NJEGOVI Zg. Dobrava, Kranj, Ljubljana ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, brata, strica in svaka FRANCA DACARJA upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, k so g* pospremili na zadnji poti. mu darovali vence m cvetje ter nam izrazili sožalje. Se posebno se zahvaljujemo dobrun sosedom in za nudeno pomoč ob njegovi bolezni in smrti; zdravniku dr. Rusu za zdravljenje ter g. župniku za opravljen obred in pot besede. . ~ ' VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Rezka, brata Miha in Peter z družinama ter sorodstvo Bled, 19. avgusta 1982 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in sestre IVANKE ___ROZMAN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in drugim znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za kp pogrebni obred. v^Sl VSEM ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJENI Ravnica, Begunje, Lesce, 5. avgusta 1982 novo v kinu m%»$m ' i mš^mm • «.m> V prisrčni komediji JERRY IŠČE DELO vidimo klovna Jerrya kako ostane brez dela, ker zaprejo cirkus. Znajde se v zelo težki situaciji, vendar se odloči, da se bo boril za njemu ustrezno delo. Zato menja in menja službe, zamenja že toliko služb, da pride v Ginisovo knjigo rekordov, obenem pa neizmerno zabavlja staro in mlado. V ameriški komediji igra glavno vlogo Jerry Lewis, režiser filma jrn je tudi on sam. Lepotec Pasqualino je črna komedija. Opisuje malega človeka iz Neaplja z imenom Pasqualino. Ima šest sester, od katerih so eno sestro nagovorili, da postane prostitutka. Ker je brata Pasqualina to zelo prizadelo, se je odločil, da umori zvodnika. Bil je obsojen in kasneje transportiran v Nemčijo (med drugo svetovno vojno), kjer je doživel vsa ponižanja in trpljenje tistega časa. Ko seje vrnil nazaj v Neapelj, pa je doživel ponovno tragedijo, sestre so postale prostitutke. V Italiji je film zelo gledan, prikazan pa je bil tudi na FEST-u 76, kjer je dobil nagrado » Večernjih novosti«, kot najboljši film Jugoslovanski kriminalni film Zločin v šoli je režiran po romanu Stroj za izdelovanje megle, mladega književnika Pavle Pavličiča. V neki Zagrebški šoli sta se pripetila dva umora brez pravega motiva. Kdo je morilec? kino KRANJ CENTER 27. avgusta amer. barv. kutast. film SNEŽNI PLAŽ ob 16., 18. in 20. uri 28. avgusta amer. ban', katast. film S NEŽ NI PLAZ ob 16.. 18. in 20. uri. premiera hongk. barv. filma VELIČASTNI ob 22. uri 29. avgusta amer. komedija ZASTRUP-UEVALCA 'NA MORJU ob 10. uri. amer. barv. film SNEŽNI PLAZ ob 15. in 17. uri. domači bani film VARIOLA VERA (Zlata Arena za masko) ob 19. uri. premiera amer. barv. komedije ob 21. uri 30. avgusta hongk. barv. film VELIČASTNI ob 16. in 18. uri, domači barv. film M A RATONC1 TEŽEJO ČASTNI KROG (Zlata Arena glavna ženska vloga) ob 20. uri 31. avgusta hongk. barv. film VELlCAST NI ob 16. in 18. uri, domači ban.', film S A VAM AL A (Zlata Arena glavna moška vloga) ob 20. uri 1. septembra hongk barv. film VELIČASTNI ob 16. in 18. uri, domači ban>. film ZAJEC S PETIMI NOGAMI (Zlata Arena za glasbo) ob 20. uri 2. septembra jap. ban\ film KAMIKAZE NA KOLESIH ob 16. in 18. uri, domači barv. film VONJ PO KUTINAH (Zlata Arena za scenarij) ob 20 uri KRANJ STORŽlC 27. avgusta Hal. ban. erot komedija DE KLE ZA POČITNICE ob 16., 18. in 20. uri 28. avgusta ital. ban. pust. film SAFARI RALLY ob 16. in »8- uri, nem barv. erot. komedija RESNIČNE ZGODBE IV del ob 20. uri 29. avgusta ital. ban\ film ŠERIF V DO LINI NILA ob 14. in 16. uri, ital. ban . ert>t komedija DEKLE ZA POČITNICE ob 18. uri, ital. barv. film LEPOTEC PASQUA LINO ob 20. uri 30. avgusta ital. barv film LEPOTEC PASQUALINO ob 16.. 18. in 20. uri 31. avgusta amer. pust film KINOTEKA TARZAN V NEW YORKU oh 16., 18. in 20 uri 1. septembra amer. ban. srhljivka KO POKLICE NEZNANEC ob 16., 18. in 20. un 2. septembra premiera jugos. barv filma ZLOČIN V SOLI ob 16.. 18 in 20. un TRŽIČ 28. avgusta amer. barv. srhljivka STREL NI BIL IZBRISAN oh 18. uri, danski barv. erot film MORNARJI V POST KIJI ob "20. uri, premiera atner barv., komedije JERRY ISTE DELO ob 22. un 25). avgusta jap barv. pust. film KAMI KAZK NA KOLESIH oh 15 uri. danski barv. erot. film MORNARJI V POSTELJI ob 17 in 19. uri. premiera hongk barv. filma VELIČASTNI ob 21. uri 30. avgusta ital. barv pust film SAFARI RALI.Y ob 18. in 20. uri 31. avgusta in 1. septembra nem. barv. erot film RESNIČNE ZGODBE IV del ob 18 in 20. uri 2. septembra amer. pust film TARZAN V NF.W YORKU ob 18 in 20. uri KAMNIK DOM 28. avgusta hongk. barv film ZMAJ -MLA DI GOSPODA Rob 18. in 20. uri 29. avgusta jap. barv. film KAMIKAZE NA KOLESIH ob 15. uri. danski ban erot film MORNARJI V POSTELJI ob 17. in 19. uri, a A r-A D I 29. avgusta ital. ban . pust. film SAtAKl RALLY ob 15. uri, amer. ban pust film CABOBLANCO ob 17. m 19. un, nem. ban\ erot. film RESNIČNE ZGODBE IV. del ob " 30. avgusta ital ban film CABOBLANCO ob 18. in 20. uri , 31. avgusta amer. barv. film SNEŽNI PLAZ ob 18. in 20. uri «-»7» »v 1/ 1. septembra amer. pust. film TARZAN v NEW YORKU ob 18. in 20. uri 2 septembra ital ban. erot. komedija DEKLE ZA POČITNICE DUPLICA 28 avgusta jap. barv. film KAMIKAZI. NA KOL ESIH ob 20. un 29. avgusta amer. pust film TAKZAn 1 WEW YORKU ob 15. in 17. uri, amer ban. srhljiv ka KO POKLICE NEZNAN cA ot> 19^septembra amer. ban-, komedija JERRY IŠČE DELO ob 20. uri 2. septembra hongk ban . film \ tU- Častni ob 20 un KOMENDA . 27. avgusta amer. barv. film JERRY IŠCh DELO ob 20. uri . .. . n., 28 avgusta amer. ban', pust. film U""' BLANCO ob 20. un RADOUICA 27 avgusta slov barv. film DESETI BRAT 28. avgusta sloibar, film fiffifffi ob 18. un. amer. barv. film AR\A\A TURANTSKA NOC ob 20. un (>CJIVI 29. avgusta nem ban Mm SKUJCJiVi OSKAR ob 18. uri, amer ban lmhh\A VAMA TURA NTSKA NOC ob 20. un 30 avgusta m I septembra nem ban' film NELOCJl VI OSKA R ob 20. uri 31 avgusta amer. ban film KR\AVA M A TURA NTSKA NOC ob 20 uri v 2 septembra ital. han. erot. film P AMA ^ dO - SADEŽ UUBEŽNI ob 20 un BLED >7 avgusta ital ban. film PRSTI OD ŽAMETA ob 20. u n v 28 avgusta ital ban k rim film KOBRE ob 18 tn 20. uri >9 avgusta amer ban film OD Ali.** TIKA DO PACIFIKA ob 18 un. slo i buri. film DESETI BRA T ob 20. ur, 3(1. avgusta m t. septembmamern>>r, film KRVAVA M A TI 'RA NSTSKA SO< ob iTavgusta slov bar, film DESETI BRA T ob 20. uri ..,.i/1a. a 2 septembra nem ban film A hI (K VIOSKRAR ob20. un BOHINJ BOH. BISTRICA 28. avgusta ital. ban. pf> ŽAMF.TA ob 20. uri 29. avgusta ital. ban-, fihn r>. \ ob 18. in 20. uri 2. septembni amer. bari r, V MATURANTSKA NOC ob it) yn ŠKOFJA LOKASORA 27. avgusta amer. avnnt ?v;_ PEKEL ob 18. in 20. un f 28.. 29. in 30. avgusta amer ' KAL1GULA ob 17. in 20. predstava samo ob 19. uri 31. avgusta in 1 septembra GREMO NAPREJ ob 18. in 20 Z- AVANTURE ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 27. avgusta amer. spettta&l KAl-- •20. uri 28. avgusta ital. triler KRV i STOP ob 20. uri 29. avgusta amer. a vant Alm PEKEL ob 18. in 20. uri 1. septembra amer. grozhicki v. LLE - HIŠA GROZE ob 20t ^ S POLJANE 27. avgusta ital. triler KUVAV STOP ob 20. uri 29 avgusta amer. grosljii**a AM* I LE — H ISA GROZE ob 18.30 31. avgusta amer. komedij >T AVANTURE ob 20. uri JESENICE RADIO 27. avgusta amer. ban\ film R.V I NI BIK ob 17. in 19. uri 28. in 29. avgusta angi ban. GA MAŠČEVALCA ob 17. in »n 30. in 31. avgusta ital. ban •i> 17. in 19. uri I septembra amer. ban ^rticr. ' KIT l 'niJALEC ob 17. m 19 urt JESENICE PLAVŽ 2". avgusta ital ban film &JAJ v IS. m 20. uri 28 in 29. avgusta ital. framc. LULU ob 18. in 20. un - 30 in 31 avgista angl ban. C,A MAŠČEVALCA ob 18 r/j 4r o septembra amer. ban film i1*' ('BIJA l.EC ob 18. in 20. un KRANJSKA GORA /it* 28 avgusta amer. ban IGRA ob 20. uri /. septembra t tal. fra tu- ba, LULU ob 20. uri DOVJE 28 avgusta amer. ban /s/™ C i.1'' BOGARDOVIM OBRAZOM ob r$ * •\v avgusta amer. ban ftim ' IGRA ob 19.30 X h, radimo tudi jeseni .^e, ki gradijo bo gotovo pomembno, če bodo na enem kraju dobili večino la, kar potrebujejo pri gradnji, [^talki na Topniški v Ljubljani, v Domžalah in v Ptuju bo v dneh do 10. 9 *>no bogata izbira gradbenega materiala ^as opozorimo na: cement, cementne in opečne izdelke, apno, maltit, porolit, ' K siporex bloke, termo in hidroizolacijski material, betonske strešnike, del dimnike, marmorne okenske police, tlak, obloge, lepilo za ploščice, »o maso, ploščice, betonsko železo in armaturne mreže, strešna okna, kovin-*H>dboje, stavbno pohištvo, žlebove in cevi, vse vrste ograj, na našem trgu so tudi celotne betonske montažne garaže, ljamo za gotovino, gradbene kredite, za dinarje deviznega porekla (s popu-v višini temeljnega davka). Sevo željo organiziramo tudi prevoz na gradbišče! -jlko sodelujejo: Gradnja Žalec, Marmor Hotavlje, Izolirka, Termika iz Iju«, Plutotohnika Beograd, Bitumenka Sarajevo. Železarna Jesenice, Velenje, LIKO Vrhnika, GLIN Nazarje. 1, prodam. Zasip 10, Bled 8497 I . ^odam betonsko ŽELEZO premera 6, 12 mm. Posavec 14, Podnart 8498 Sodno prodam PEClCO z ROŠTI-vgrajeno v omaro. Tel. 064-62-875 8499 am PRALNI STROJ »Gorenje« ' in PEČ ktlppersbusch. Ribno 35, 8500 k*^ stari ceni prodam popolnoma novo ^LNICO. Informacije po tel.: 25-946 1 * ure dalje 8501 -dam 3 PUJSKE stare 10 tednov. ^ Grčar, Doslovče 22, Žirovnica 8502 , 'odam hidravlično STISKALNICO, ^tmosfer. Tel.: 064-61-211 8503 lam dobro ohranjeno otroško PO-JICO z JOGIJEM. Cvilak, Sv. Duh *"a Loka 8504 ^oam domače SADJEVO in SLIVO-ŽGANJE. Stanonik, Log 9, Škofja n 8505 komplet KUHINJSKE ELE-NTE Vega 80, HLADILNIK 175-litr-ŠTEDILNIK. Tuga Vidmarja 6, Ivan je 29 8506 odam novo zložljivo POSTELJO . i^edež). Tuga Vidmarja 6, stanova-^ 8507 pdam nerabljen 80-litrski KOTEL za ?lekuho ali zamenjam za manjšega. 'v Logaj, Mlaka 27, Kranj 8508 »dam dva meseca stare rjave JAR-Stanonik, Log 9, Š kof ja Loka 8509 ^Odam kupperbusch ŠTEDILNIK s *^o.Dorfarjel6 8318 ^itodno prodam RADIO iskra stereo 2x 50 W. Avgust Pogačnik, Pšev-L 3 tfr«nj 8510 več brejih plemenskih OVC in Hnakega OVNA, starega 20 mesecev. * ek 49, Preddvor 8511 m gibljiv TRAKTOR, super ti-KM, OBRAČALNIK za BCS, REPOREZNICO, zaganjač za 1200 C in dinamo za NSU 1000. me, Stiška vas 1, Cerklje 8512 dam 10 »TRAVERZ« - I NOSIL-doliine 5 do 7 m. Pšata 1, SPIROVCE, strešne in »glajt-»stanovanjsko hišo. Naslov v oglas-> oddelku 8514 lam ohranjeno sobno PEČ — GA-"EK zelene barve. Ferdo Ferlic, , -aje 53/A, Tržič 8515 > Sodno prodam kraško PSlCKO, staro Wti, z rodovnikom. Žirovnica 98/A 8516 LES za ostrešje in DESKE — JON« (l kub. m). Vanče Tasev, " 1114/A, Kranj glasbeno APARATURO. Dar-" Gradnikov« 87, Radovljica —, NAKLADAC FIAT 800 (1,1/4 «*) ter smrekove in macesnove PLO-Floijan Urevc, Zatrnik 84/A, Zg. o5iy dam nova OKNA in VRATA s »Inles Ribnica«. Britof 320, Kranj , Prodam 6 kW termoakumulacijsko AEG. Telefon 064-21-197 8521 ~ am SILOKOMBAJN mengele, v ^tn stanju. Dolinar, Sv. Duh 47, J* Loka 8522 ^dam PERZIJSKO PREPROGO, 3,30X 2,50 m. Partizanska 5, J* Loka, tel. 064-60-261 8523 KUPIM si^i A^un PRIKOLICO, nosilnosti do 500 v ^Hro ali novo. Matija Knific, Jamni-Medvode 8395 Jtl^un ELEKTROMOTOR, od 15 do t^M in hrastovo KAD za namakanje ^«7, Golnik ^ »g " Nw 400 kosov STREŠNE OPEKE ka s posipom. Letence 4, Golnik OOtjO otroško KOLO za 4 do 7 let m 49-048 8537 KRAVO mlekarico. Jernej Si-kelj 18, Škofja Loka 8538 jn NAKLADALKO 10 ccm. Fran-^grašek, Trojarjeva 43, Kranj 85J9 VOZILA ^TAVO 101, prodam po delih Ogled po 15. uri ali po telefonu 81-441 -od 6. do 14. ure. Bezmk, Zasip, P* 26, Bled prodam osebni avto FOKIJ ^kNUS 15 M karavan, 1^^1967, ^ ohranjen. Rudi Kavčič, Križe .U tel 57-063 mw ZASTAVO 750, letnik 1974. \)a vas 5, Šenčur 8583 Marn dele za DIANO. Tel. 22-524 ^V^am ZASTAVO 101, letnik decem-kK - 7, garažirano. Telefon 28-774 852.) fS^m ZASTAVO 101 S. letnik 19/9, , - - **nih 47.000 km Dragan Mejesko- - »nkarjeva 21, Radovljica 8526 IMV 1600,' poltovorni avto. * Vkv v oglasnem oddelku ZASTAVO 101 L, letnik 1976 ^VHl Telefon 27-001 (064) 8528 ZASTAVO 101. mediteran, let-^79. Informacije po tel. 41-058 v p ^ 15. uri ter soboto in nedeljo 85iW Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, v dobrem stanju, tudi na kredit. Ul. Veljka Vlahoviča 8, V. nadstropje, tel. 27-711 8309 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, dobro ohranjeno. Cerklje 224 8396 Kupim MOPED APN. Bogataj, Ga-brška gora 11, Poljane nad Škofjo Loko, tel. 064-65-145 8397 Prodam KOMBI BUS K 435, letnik 1978. Stane Primožič, Zminec 30, Škofja Loka 8398 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Ogled popoldan. Kranvogel, Frankovo naselje 45, Škofja Loka 8399 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Ogled v soboto in nedeljo. Terezija Vodnik, Brode 14, Škofja Loka 8400 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do 24. 7.1983. Zg. Senica 22, Medvode 8401 OPEL KADET, letnik 1969/70, prodam. Zupanova 8, Šenčur 8402 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, letnik 1977. Jevtič, Radovljica, Cankarjeva 31/A 8403 Ugodno prodam AUDI 60, letnik 1971. Bernard, Britof 231/C 8404 Prodam GS PALLAS, letnik 1978. Telefon 49-048 8405 Prodam avto ZASTAVA 101, letnik 1975. Marjan Mubi, Zg. Senica 28/A 8406 AMI 8 - break, letnik 1972, prodam. Informacije: Peter Anzelc, Pot na Jošta 30, Kranj, od 15. ure dalje 8407 Prodam dobro ohranjeno LADO, letnik 1977. Ana Kristan, C. talcev 37, Kranj 8408 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1979. Ogled popoldan. Benčič, Rudija Papeža 5, Kranj - Planina 8409 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno. Hrast, Rudija Papeža 5, ali tel. 28-311 popoldan - Kranj - Planina 8410 AUDI 60 L, nevozen, prodam celega ali po delih. Vojmir Pavlovčič, Triglavska 45, Mojstrana 8411 Poceni prodam MOPED, v, dobrem stanju. Srečko Štibelj, Zg. Dobrava 25 pri Kropi 8412 Prodam ZASTAVO 101 za 7 SM, registrirano v Puli. Ogled vsak dan. Paukovič, Mlakarjeva 20 ali tel. 23-847 8413 Ugodno prodam RENAULT R-6 TL, letnik 1971. Miloš Zupane, Sv. Duh 52, Škofja Loka 8414 Prodam ZASTAVO 101, novejši letnik, cena po dogovoru. Gradimir Miltenovič, Valjavčeva 14, Kranj 8415 Prodam SPAČKA, letnik 1975, ohranjenega, 3,6 SM. Drago Jenkole. Prebače-vo 32/A 8416 Prodam VW 1200, letnik 1965, registriran, v voznem stanju. Marija Zoreč, Ko-krica, Grosova 34 8417 Prodam MOPED APN-4, za 14.000; trajnožarečo PEC 7000. Vene, Vrba 18/A, Žirovnica 8418 Prodam ŠKODO 1000 MB, tudi po delih Tenetiše 25, Golnik 8419 Prodam MOTOR tomos e 90 in ČELADO bieefe. Matjaž Špiler, Bistrica 181, Tržič, tel. 064-50-855 8420 Prodam LADO, standard 1200, letnik 1976, registrirano do leta 1983. Kurbego-vič Tavčarjeva 12/A, Škofja Loka 8421 MERCEDES 300 SE, poceni prodam. Ponudbe po tel. 24-874 dopoldan 8422 ZASTAVO 750, letnik 1973, prodam. Francka Zmitek, Bohinjska Bela 52/A. Informacije po telefonu 81-057 - int.^204 d°P?idam ZASTAVO 101, letnik 1976. Telefon 26-384 popoldan 8424 FORD 15 M, brezhiben, karoserija generalno obnovljena, prodam. Telefon 26-384 popoldan 8425 Prodam dobro ohranjen OPEL KA-DETT, letnik 1974. Dimčo Malčov, Veljka Vlahoviča 8, Kranj 8426 Ugodno prodam FIAT 124, vozen, registriran do januarja 1983. Jankovič, Begunjska 6, Kranj 8427 Prodam R-16 TL in MOTOR. Adamo-vič Sp. Bitnje 7, Zabnica 8428 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Ogled od 14. do 16. ure. Kuratova 23, Ko-krica - Kranj 8429 Zaradi bolezni prodam FIAT 850 special, za 2 SM, registriran do 9. 8. 1982. Zg Brnik 127 pri Gustelnu, Cerkje 8430 Prodam ZASTAVO 101 komfort, letnik 1981. Britof 150, Kranj 8431 Ugodno prodam WARTBURG turist, letnik 1975. Zg. Besnica 59 8432 prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do 29. 8.1983. Cena in informacije se dobijo po tel. 24-061 v petek in nedeljo od 6. do 18. ure 8432 Prodam VW KOMBI BUS letnik 1971, prenovljen. Miran Štem, Šmidova 13, Kranj 8433 Prodam GOLFA, letnik 1982. Ogled v petek ves dan. C. na Klanec 18, Kranj , 8435 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Krani Tuga Vidmarja 6, stanovanje 26 3 8436 Prodam nove GUME TRAJAL: 4 kose _ 165X13, 1 kos - 165X14 in SADO-LIN 3. Telefon 22-298 8437 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 in letnik 1978, v dobrem stanju. Ogled možen v soboto. Svetelova 9, Šenčur 8438 ZASTAVO 101, letnik 1977, metalne barve dobro ohranjeno, prodam. Andrej Cvenkelj, Begunje 128 8439 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Sed la r, Britof 87, Kra n j 8440 Prodam ZASTAVO 750, celo ali po delih Moste 76/A - Pod Ajdno, Žirovnica ' 8441 Prodam ZASTAVO 101 ter »FIČOTA«, letnik 1974. Planina - Kranj, Ul. Gorenjskega odreda 14, stanovanje št. 1 8442 [Vodam MINI 1000. Ogled v soboto. Jože Bec, Ljubno 62, Podnart 8443 Prodam MOTOR fiat 600 D. Telefon 24-362 po 19. uri 8444 Lepo ohranjeno ZASTAVO 750 L, letnik 1976, pr6dam ali menjam za večji avto Moftkon, Stošičeva 4, Kranj 8445 Prodam italijanski FIAT 125, ceiega ah po delih. Gjini. Tuga Vidmarja 6, Planina — Kranj 8446 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 L, letnik 1976. Damjanovič, Kranj -Planina, Janeza Puharja 8 8447 Prodam FIAT 126-P, letnik 1976. Zg. Dobrava 21, tel. 064-79-454 8474 Prodam GOLFA JL, junij 1979, dodatno opremljenega, 34.000 km. Telefon 064-74-139 8448 Za zastavo 750 poceni prodam oba BLATNIKA, prvo steno in generalno obnovljen motor. Slavko Črnkovič, Krnica 52, Zg. Gorje 8449 Zaradi gradnje poceni prodam starejši OPEL KADETT. Voklo 70, Šenčur 8450 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Telefon 74-317 8451 Poceni prodam AUDI 80 S, letnik 1973. Uršič, Sv. Duh 39, Škofja Loka 8452 Prodam APN-4. Bled, Kolodvorska 3/C, tel. 77-247 8453 Prodam SPAČKA, letnik 1975, voznega, neregistriranega. Telefon 83-734 — Jesenice 8454 Prodam R-4, potreben manjšega popravila. Telefon 83-283 8455 Po delih prodam ZASTAVO 750, vozno, neregistrirano. Koselj, Sp. Lipnica 33, telefon 74-750 — Kamna gorica 8456 Prodam HUSQARNO 250 CROSS, letnik 1980, generalno obnovljeno. Drago Zupančič, Sp. Gorje 85/A 8457 Prodam avto CITROEN DS 21, starejši letnik. Telefon 064-45-066 8458 Prodam MOTOR za Z-101, prevoženih 68.000 km. Anton Tavželj, Praproše 5, Podnart 8459 Prodam ZASTAVO 101,. letnik 1974, v nevoznem stanju. Telefon 25-218 — Krgovič, Planina 18, Kranj 8460 Prodam avtomobilsko kovinsko PRIKOLICO, skoraj novo. Telefon 74-048 8461 Dobro ohranjeno ZASTAVO 101 C, letnik 1979, ugodno prodam. Strahinj 2, Naklo 8462 Prodam FIAT 131 mirafiori, 1300 ccm, letnik 1977, 43.000 km. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Franc Šmit, Bled, Cankarjeva 12 8463 ZASTAVO 750, prodam za rezervne dele, motor in menjalnik v odličnem stanju. Informacije po tel. 77-319 dopoldan 8464 Prodam dobro ohranjen PEUGEOT 404. Telefon 24-812 8465 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, športno opremljeno ali zamenjam za vvartburga karavan. Zavrl, Sr. Bitnje 46, Zabnica, tel. 44-571 8466 Ugodno prodam NSU 1200, neregistriran. Hotemaže 43, Preddvor 8467 DAF 55 coupe avtomatic, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel. 064-81-217 8468 Prodam MOPED SLC 15, dobro ohranjen. Anton Sudič, Zgoša 67/A, Begunje 8469 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Milan Sajovic, Velesovo 79, Cerklje 8470 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Telefon 27-553 8471 Zaradi selitve prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, motor in karoserija generalno obnovljena, registrirano do junija 1983, cena 2,5 SM. Informacije po telefonu 26-956 8472 OPEL COMMODORE, dobro ohranjen, prodam. Rudi Puhar, Velesovska 15, Šenčur 8473 Prodam karambolirano ZASTAVO 101 letnik 1976, celo ali po delih. Kavčič, Ri-benska 28, Bled 8475 Zelo ugodno prodam ŠKODO 1100 L letnik 1974, po delih, dva nova prednja blatnika in pragova. Jerič, Tatinec 1, Preddvor 3530 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976 Telefon 26-721 8531 ZASTAVO 101, letnik 1976, s plinsko napravo, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 064-75-140 - int. 384 dopoldan 8532 Prodam FIAT 850, letnik 1971, celega ali po delih. Simon Plestenjak, Zadobje 3, Gorenja vas 8533 Prodam ZASTAVO 1300, registrirano do junija 1983. Ogled vsak dan popoldan. Miro Faflik, Bistrica 40, Tržič 8534 TOMOS AVTOMATIC, brezhiben, ugodno prodam. Telefon 24-341 ponedeljek — petek 8540 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1978, 48.000 km, dobro ohranjeno in MOTORNO KOLO tomos avtomatik. Franc Per-čič, Rupa 31 /a, Kranj 8582 STANOVANJA Bodoči zakonski par, išče enosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali bližini. Ponudbe pod šifro: Jesen 8541 Dve prijateljici, iščeta opremljeno dvosobno -STANOVANJE ali GARSONJERO. Šifra: Zaupanje 8542 Iščem ogrevano SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice v Kranju. Šifra: 1. september 8543 Prodam dvoinpolsobno komfortno STANOVANJE (50, 60 kv. m) na mirni, sončni legi, v centru Škofje Loke (stolpnica). Šifra: Udobje 8544 Kupim novejše ali novo dvosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe sporočite po tel. 47-002 - Kranj 8545 Oddam SOBO s kuhinjo in kopalnico, s posebnim vhodom. Partizanska 9, Bled, tel. 70-472 8546 Študentki oddam opremljeno in ogrevano SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 8547 Najamem GARSONJERO s telefonom v Šorljevem naselju. Šifra: November 8548 Družina z otrokom, iSče STANOVANJE (predplačilo). Stojan Kondič, Jezerska c. 94. Kranj 8549 Enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO, na območju Jesenic ali okolice, vzame v najem mlajša uslužbenka. Šifra: Nujno 8550 Enosobno STANOVANJE v okolici Bleda, na Bledu ali v Radovljici, vzamem v najem, ker ga nujno rabim. Lahko tudi man jšo hišo. Anita Klemen, C. Svobode 5, Bled 8551 1POSESTI ZAZIDLJIVO PARCELO ali staro hišo, kupim v Škofji Loki ali okolici. In-"ormacije po tel. 064-60-251 popoldan 8251 HIŠICO vzamem v najem v Kranju, Škofji Loki ali okolici. Ponudbe: Najmanj 10 let 8258 Zamenjam STANOVANJE v dvosta-no,vanjski prijetni hiši (bližina Ljubljane, vrt, garaža, telefon, centralna) za dvosobno v bloku ali za manjšo hišico v Kranju, Škofji Loki ali okolici. Zamenjava je možna tudi za določen čas. Ponudbe pod: Čimprej — jesen 8259 V središču Kranja oddam v najem PROSTORE, primerne za stanovanje, mirno obrt ali poslovne prostore. Kandidati naj se javijo po tel. 24-155 dopoldan ali popoldan 8552 Zamenjam trosobno lastniško STANOVANJE na Planini - Kranj za manjšo starejšo hišico ali vikend na relaciji Radovljica—Kranjska gora. Informacije po tel. 82-400 8553 ZAPOSLITVE Začasno zaposlim DELAVCA za delo v LIVARNI - ulivanje aluminija. LIVARSTVO - Stane PRIMOŽIČ, Zminec 30, Škofja Loka 8327 Zaposlim KUHARICO. Gostilna »JANČE«, Srednja vas 80, tel. 41-072 8557 Gostilna »FANI« — Mengeš, sprejme KV ali PKV KUHARICO v redno ali honorarno zaposlitev. Informacije po tel. 061-737-178 8558 Za prodajo bureka in hot-doga, iščem PRODAJALCA(KO). Informacije po tel. 061-327-878 po 20. uri 8559 Iščem več DELAVK ali DELAVCEV za delo v vrtnariji, lahko tudi upokojenci. Janez Aljančič, Križe 16 pri Tržiču 8560 Takoj zaposlim FRIZERKO. FRIZERSKI SALON, Trg Svobode 25, Tržič 8561 ČISTILKE za nočni lokal, zaposlimo redno ali honorarno. Ugoden deloven čas, pogoji in OD. Ponudbe: Pibemik, Prešernova 33, Bled 8562 Sprejmem delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku 8563 ORODJARJA oziroma REZKALCA, sprejmem za izdelavo orodij za plastiko. Ponudbe pod: Tudi honorarno v- 8564 OBVESTILA: ROLETE: lesene, plastične in ŽALU-ZIJE, naročite ŠPILERJU. Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064-75-610 8264 Naprošam cenjene stranke, da do 1. 10.1982 dvignejo slike, diplome, gobeline in ostalo, ki je bilo prinešeno za uokvirjenje. Jože PERNUŠ - STEKLARSTVO Bled, Ribenska 12/A 8269 Opravljam VRTANJE zp centralne in DOLBLJENJE (štemanje) za elektriko. Informacije popoldan po tel. 064-24-788 8329 Prevzamem DELO NA PLETILNEM STROJU singer memo-matic. Telefon 21-819 8565 OBNAVLJAM IN POPRAVLJAM zavore ter izpušne sisteme za zastavo in renault. Petrič, Orehovlje, Kranj 8566 Opravljam vsa ZIDARSKA DELA (fasade in notranje omete). Tel. 064-25-520 8567 POLAGAM lesne obloge. Ponudbe pod: Poceni 8568 Zidarski mojster prevzame ZIDARSKA DELA, v račun vzame rabljeno ZASTAVO 101. Telefon 74-704 8569 OBVESTILO Kinološko društvo Bled-Lesce prireja začetni tečaj za šolanje psov vseh pasem. Zbor lastnikov psov bo 3. 9. 1982 ob 19. uri v gostišču Tulipan v Lescah. Začetek tečaja pa se predvideva 6. 9. 1982 na vežbališču v Lescah med 16. in 17. uro popoldne. PRIREDITVE ANSAMBEL SIBILA vabi danes ob 19. uri na KRESNO NOČ v NAKLO, v SOBOTO ob 19. uri na ZBILJSKO NOČ in v NEDELJO ob 16. uri na VESELICO v Naklem 8570 OO ZSMS Naklo, prireja VELIKO VRTNO VESELICO v nedeljo, 29. 8. 1982 s pričetkom ob 16. uri. Igra ansambel SIBILA 8571 OO ZSMS Naklo prireja v petek, 27. 8. 1982 KRESNO NOC s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel SIBILA. VLJUDNO VABLJENI 8572 GASILSKO DRUŠTVO PREDDVOR, priredi v soboto, 28. in nedeljo, 29.8. 1982, VELIKO VRTNO VESELICO na vrtu gasilskega doma v Preddvoru. Igra ANSAMBEL TRGOVCI. VABLJENI 8573 ANSAMBEL JEVŠEK, igra vsak dan od 27. 8. do 4. 9. 1982 na VINSKEM SEJMU v Ljubljani 8574 NAJDENO Našel sem ŠPORTNO KOLO. Britof 240, Kranj 8575 IZGUBLJENO LOTERIJA Za slaščičarno ali bife, prodam starejšo HIŠO, potrebno adaptacije na izjemno prometnem kraju na Gorenjskem. Ponudbe pod: Promet v vsakem obdobju 8554 Prodam nedograjen VIKEND na Zatrniku. Florjan Urevc, Zatrnik 84/A, Zg. Gorje 8555 Menjam GARAŽO v Ulici Moše Pijadeja, nasproti pekarne, za garažo v Šorli-jevem naselju. Telefon 28-704 v soboto in nedeljo od 7. do 8. ure zjutraj 8556 Pogrešamo črnega PSA - JAZBEČARJA. Javite po tel, 064-61 -233 R576 OSTALO KLAVIR in KLAVIRSKO HARMONIKO, POUČUJEM na vašem domu. Kranj, Janeza Puharja 2, III. nadstropje, stanovanje št. 24 8577 POUČUJEM matematiko in fiziko za srednje šole. Debeljak, Škofja Loka, telefon 62-091 8578 Srečka din Srečka din št. št. 30 60 78 8 50 100 98 12 90 80 8458 40 600 200 - 06528 6.06 08380 4.000 20318 2.00 53810 4.000 63668 8.000 57640 4.000 083728 20.060 67100 2.000 173808 20.060 72560 8.000 288768 500.000 003170 20.000 173130 20.060 1 40 184060 20.000 92271 2.040 193280 20.000 496751 20.040 2 40 33 80 09172 2.040 63 83 80 100 44922 8.040 130992 20.040 473 160 20.000 396722 20.040 435843 24 60 104 200 5065 800 7404 600 55085 4.000 38814 6.000 70525 8.00k) 61784 6.000 246565 20.000 166114 20.000 298545 20.000 238484 20.000 434385 20.000 351154 100.000 67 60 • 96 60 1367 460 536 160 3477 400 3446 400 4367 660 77706 2.000 260677 50.000 207346 20.000 278997 1,000.000 467976 20.000 3209 l.OOO 08 60 00649 6.000 28 60 74029 2.000 TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 30 do 40 din, špinača 70 din, cvetača od 60 do 65 din, korenček 40 din, česen od 120 do 140 din, čebula od 40 do 50 din, fižol od 100 do 120 din, pesa od 30 do 40 din, kumare od 20 do 25 din, paradižnik od 20 do 30 din, paprika od 40 do 50 din, slive 40 din, jabolka od 30 do 40 din, hruške 50 din, grozdje od 50 do 60 din, ajdova moka 80 din, koruzna moka 30 din, kaša 80 din, surovo maslo 340 din, smetana 140 din, skuta 100 din, sladko zelje od 30 do 35 din, orehi 500 din, jajčka od 6 do 7 din, krompir od 18 do 20 din, breskve od 50 do 60 din. JESENICE Solata 40 din, cvetača 70 din, korenček 35 din, česen 114,50 din, čebula 30,50 din, fižol 60 din, pesa 20 din, kumare 18 din, paradižnik 39,50 din, slive 35 din, jabolka 25 din, hruške 30 din, grozdje od 40 do 50din, bučke 20 din, limone 93,80 dinarjev, ajdova moka 84,50 din, koruzna moka 25,25 din, kaša 61,60 din, surovo maslo 270,95 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 28. avgusta, • •bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pijadeja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina - Center, Ul. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Likozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo, pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: Od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem in Na vasi Šenčur. JESENICE Delikatesa — poslovalnica 7, Titova 7 in Delikatesa - Kašta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6. ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg, mesnica Mestni trg BOHINJ Špecerija market Boh. Bistrica BLED Špecerija market, Kajuhova 3 in Živila Delikatesa, Ljubljanska ulica GORJE Živila market Zgornje Gorje LESCE Murka 3 RADOVLJICA Kmetijsko živilski kombinat — trgovina inm OI .Ji d s %3 >i w P 4EL d. iSL >o vec i; 1 8 JS Planinsko društvo Železničar iz Ljubljane, ki upravlja dom Draga Kosija na Vogarju, povečuje privlačno planinsko postojanko — Izgradnja s prostovoljnim delom — Oskrbnika sta za- ^ dovoljna z obiskom, manj s prometom Vogar — Planina Vogar nad Bohinjskim jezerom je zaradi prisojne lege, lepih razgledov in razmeroma lahkega pristopa privlačen cilj izleta iz Bohinja in obenem pripravno izhodišče za vrsto tur v področju Fužinskih planin. Na njej je moč tudi pričeti marsikatero lepo smu- čarsko turo, prav tako pa je na Slanini dovolj možnosti za manj za-tevno smučanje. Zato ni čudno, da je dom Draga Kosija na Vogarju, ki stoji na nadmorski višini 1050 metrov, vedno dobro obiskan. V planinsko postojanko so ga preuredili iz nekdanje pastirske Predšolske skrbi in stroški Planinci ljubljanskega društva Železničar so ponosni na rezultate svojega prostovoljnega dela —Foto: S. Saje r OBVESTILO delavcem in obrtnikom na Gorenjskem Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občin Gorenjske organizira ogled L vele sejma Datum: petek, 17 in sobota. 18. septembra 1982 in po-. nedelje k, 20. in torek, 21 septembra 1982 Odhod avtobusa iz Kranja ob 6. uri zjutraj izpred hotela Creina. Program: • ogled velesejma, nočitev v Čatežu; • drugi dan ogled vrtnarije, ki jo ureja Agraria, TOZD Vrtnarija Brežice; popoldan povratek domov. Cena 2000 din, za delavce Sklad povrne 70 % stroškov, 30 % prispevajo sami. Obrtniki plačajo polno ceno. PRIJAVE do 5. septembra 1982. na Sklad ali Združenje obrtnikov. _____ m___ Regulacija Žabnice kroti poplave de letos bo potok Zabnica skozi naselje Zabnica proti Šutni ujet v betonsko korito - Območna Vodna skupnost Kranjstem nadaljuje leta 1974 začeto regulacijopotoka od Sore navzgor -Na vrsto pride ie Gabrovica Oskrbnika Fani in Stane Kopač gostoljubno sprejemata obiskovalce doma na Vogarju koče. V njem je 25 restavracijskih sedežev in 40 postelj v sobah ter na skupnih ležiščih. Takšne zmogljivosti doma so že dolgo premajhne, zlasti pozimi, ko vsi smučarji in drugi obiskovalci ne dobe prostora pod streho. Zato so se v Planinskem društvu Železničar iz Ljubljane, ki postojanko upravlja, odločili za povečavo stavbe. Prizidek k domu so začeli graditi lansko poletje. Letos so z delom nadaljevali; doslej so postavili zidove, kmalu pa jih bodo tudi pokrili s streho. V prihodnjih letih bodo v novem delu doma uredili jedilnico s 70 sedeži, skladišče živil, predprostor in sanitarije v pritličju, v nadstropju bodo tri sobe z devet ležišči in sanitarijami, podstrešni del stavbe pa bodo izkoristili za oskrbnikovo stanovanja, društveni prostor in 12 skupnih ležišč Pti domu je vse poletje živahno, saj mnogi planinci prihajajo tja vsak konec tedna in tudi vmes na prostovoljno delo. Brez takšnega načina dela, naglaša gospodar pri Planinskem društvu Železničar, ne bi mogli uresničiti 5 milijonov dinarjev vredne naložbe. Material so jim sicer otovili v Železniškem gradbenem jetju in v pomoč so jim tudi prostovoljni prispevki organizacij združenega dela ter posameznikov, vendar veČina zastavljene naloge doni prav na udarniških akcijah. »Zaradi izgradnje prizidka,« jasnjujeta oskrbnika v domu 'ani in Stane Kopač iz Ljubljane, »je tudi n^jin delovni dan dostikrat dolg in zahteven. Ze brez anincev iz Društva Železničar v domu vedno veliko ljudi, za Te dni si v knjigarnah kar podajajo kljuko vrat šolarji, pa tudi starši, da bi nakupili še pred 1. septembrom, začetkom šolskega pouka,vse potrebno za šolo. Najbolj brez skrbi so osnovnošolci v tistih občinah, kjer so se šole odločile, da same nakupijo učbenike za vse razrede, ne le za prvi razred, kot je sicer že običajno povsod drugje. Tudi srednješolci si zaradi učbenikov ne belijo glav, dobili jih bodo v šolah, le drugošolci bodo prve dni in morda tudi še kak mesec ah več brez učbenikov, saj le-ti še niso izšli. Za osnovne šole sicer nekaj učbenikov tudi še manjka, nekaj bo novih, pa tudi ponatis nekaterih zamuja, večina knjig pa v knjigarnah je. Nekaj težav pa je tudi z zvezki, saj vseh velikosti ni na voljo v vseh knjigarnah. Vse pa je seveda občitneje dražje kot lani, nekateri zvezki tudi za tretjino, kar se seveda v družinah z dvema,tremi šolarji kar občutno pozna v družinskem proračunu. medtem ko nam za višje šole kar pošljejo spisek. Branka Dolžan »Imam prvošolca, ki opremili z vsem ] prvi razred. Drugi sicer strašili, da bo torbo veljalo okoli u„ tisočakov, pa je bilo u« četrtino manj, tako da zdelo veliko.« Damjana Glaiar, prodajalka v tržiški knjigami: »Večina trži-ških osnovnošolcev je za novo šolsko leto že kupila šolske potrebščine. Učbenike dobijo v šoli, vse ostalo pa seveda v knjigarni. Okoli sto starih tisočakov veljajo v povprečju letos te potrebščine, če pa je več šolarjev v družini pa je treba odšteti tudi trikrat ali štirikrat več. Nekaj gneče bo sicer 8e v prvih dneh septembra, ko bodo predvsem učenci iz višjih razredov Se kupovali zvezke, Angelca Zupan iz Ko* »Za netošolca sem kupola dte? zvezke in druge zveake oki starih tisočakov je bilo vente to še ni vse, kar bo pp^ Zdi se mi, da je prvo leto n* največji, saj je tiefa* kurit: šolsko torbo. Ta p« tudi nt* dolgo, dve tri leta. komaj V J pa Te poleg zvezkov treba ii vsako leto nove cop*te — med letom pa je treba dokupiti, kar Šolar izgubi • obrabi. Drugo leto bodort^ dvojni, saj bo šolar postal k * najmlajši.« L* Zabnica - Čeprav vode 2abnice niso posebno velike, pretok je okoli 30 kubičnih metrov na sekundo, pa je doslej potok že nekajkrat ob večjih nalivih prestopil bregove, zaiil polja in razmočil pota. Območna vodna skupnost ie zato začela že 1974 z regulacijo Zabnice in sicer od spodnega toka navzgor. Regulacija je ureaila vodne razmere pod Lipco proti Retečam, kjer se je prvotni graben že opustil in zgradila neposredna regulacija. Medtem ko bo Traški graben ostal tak kot je, pa bo potrebno regulirati Žabnico ob novem škofjeloškem pokopališču in regulacijo podaljšati v Traški gra-bčn. Tudi odsek Zabnice na Sorškem polju od Trate do Zabnice je bil v zadnjih letih že reguliran, voda speljana v poglobljeno korito s trdnim dnom ter poševnimi breži-nami, ki jih je moč s stroji tudi kositi. Tako ukročena voda ne popravlja več kmetijskih površin, s tem pa je preprečen tudi odtok z odplakami onesnaženih voda na Sorško polje — rezervat pitne vode. Povsem dotrajan je bil tudi propust pod železniško progo, tako da so morali vlaki ob povečanem vodostaju Zabnice zaradi tega zmanjševati hitrost. Zdaj je ZTP Ljubljana že zgradila nov most, ki seveda omogoča normalne hitrosti vlakov. Ob regulaciji Zabnice je bilo treba obnoviti tudi vse mostove. Izvajalec Vodnogospodarsko podjetje je zgradilo štiri nadomestne mostove, ki zdaj res zaslužijo svoje ime, medtem ko so bili prejšnji bolj brvi. Prav zdaj tečejo priprave za nadaljnjo regulacijo potoka in sicer od mostu v Zabnici do sotočja z Gabrovico v dolžini 600 metrov. Da bi zavarovali naselje Šutno in del Zabnice pred visoko podtalnico in občasnimi poplavami, do voda ujeta v betonsko korito z visokimi opornimi zidovi. Investitor - Območna vodna skupnost zagotavlja, da bo ta del regulacije narejen še letos- ...... S tem pa se problemi, ki jih povzročajo vode Zabnicefše ne bodo končali. Največji je prav gotovo predel zamočvirjenih zemljišč, po katerih teče Gabrovica. Zato bo treba od Zg. Bitenj skopati kanal za Gabrovico spet do potoka Zabnice, staro korito Zabnice pa lahko še ostane naprej za meteorne vode ali za poznejšo kanalizacijo, kot se bodo pač odločili v krajevni skupnosti. Ureditev območja Gabrovica pa nujno, če se bo na začelo v naslednjih letih graditi stanovanjsko naselje za 20.000 ljudi. Pozidava vzhodnega dela Kranja se namreč s tem srednjeročnim obdobjem končuje, najprimernejše zemljišče, neuporabno kot kmetijske površine, pa je po vseh dosedanjih ugotovit van prav zahodno od Bitenj. Seveda pa regulacija Gabrovice in novi kanal do potoka Zabnice še ne pomeni dokončno ureditev odvodnega omrežja v tem predelu, saj bo za pripravo stanovanjske gradnje ves zamočvirjeni predel potrebno dokončno osušiti. L. M. atere je treba skrbeti. Prihajalo od vsepovsod; iz Slovence in drugih republik ter tujine, pred-vsem Holandije, Anglije in Nemčije. Mnogi ostan< ~ deset dni, veliko pa obiskovalcev. Kako je zletoinjim obiskom? Zelo dober je. a vendar se promet zmanjšuje glede na popreAnja leta. Varčevalne navade in zahteve segajo tudi v planinske vrste.« Oskrbnica Fani, ki je že od 1970. leta na Vogarju, ima za lačne vedno pripravljeni dve vrsti enolončnice in močno juho, skuha pa tudi razna domača jedila po naročilu. In kogar rovica pa ie mU£i žeja, bo navdušen nad njenim telj? P1®*1®1" čajem; pripravi ga iz mešanice zelišč, Igre brez meja po gorenjsko ki rastejo na Vogarju. Z jedjo in pijačo vsakomur gostoljubno postreže njen mož Stane, pa čeprav ga naključni obiskovalec pozno popoldan zmoti pri kosilu. Letos vas bodo v domu na Vogarju radi sprejeli vsak dan vse do 15. septembra. Potem bo dom oskrbovan le ob koncu tedna. Da bi bili zares gotovi zaradi prenočišča, se pozi Planinskem društvu Železničar, sta Kranl - Jutri zvečer bo društvo Modrina v sodelovanju z medobčinskim svetom Zveze socialistične mladine za Gorenjsko pri letnem bazenu v Kranju pripravilo prve gorenjske igre brez meja. Scenarijin režijo zanje je prispeval Kondi Pižorn, sceno m kostume pa je izdelal Franci Guček. V igrah, ki bodo gorenjski posnetek evrovizijskih iger brez meja, bo nastopilo pet mladinskih ekip iz vseh gorenjskih občin. Kranj bodo zastopali mladi iz Isknne temeljne organizacije TEA, Jesenice mladi iz 2elezarne, Radovljico lešlui Veriga, Skofjo Loko Jelovica m Tržič Peko. Ekipe ae bodo postavile tudi z gosti, znanimi Športniki, Ki bodo nosilci jokerjev. Kranjčani so povabili Norčiča, Jeseničani hokejista Eržena. Radovljičam skakalca 80 let Bogataja, Skofjeločani Fmč TrŽičani smučarko - ptfcf Gostje večera bodo tudi P plavalec Borut Petne # igralec Pavle Rakovec mbfc* Podržaj in Tomazin, ki bosa " cem zaigrala sodobna Robim P Igre brez meja ae bodo nekaterih starih goietgalrih

tolažilne nagrade in stmbofidf ; la. Še boli bodo veseli f nagrad, md katerimi je tudi * gramov žebljev, avtoverige. >J a ski aparat, okenski okvir, j poročna obleka. Nagrade tsf gledalce izžrebala sodobna Hooda, Podržaj in Tomazin Ne le tekmovanje, tudi *T, program bo privlačen VstoJ predstavo stane le 50 dmai£ da jutrišnji užitek ne bo pi*** bo vse potekalo kot je tre** bo moč nasmejati tudiJf bosta poskrbela Kondi P*4 Branko Sturbej, ki bosta . nadomeščala evrovmjska ^ sjeja - Olivenja in Paacakh*