29. junij 1973 # Leto IX., št. 17 (189). Cena 1 dinar O Poštnina plačana v gotovini »SREČNO« ZA VAŠ PRAZHIK Velenje, mesto rudarjev, delavcev in izobražencev, znova slavi. Pravzaprav imajo praznik velenjski rudarji, 3. julij je njihov stanovski praznik — dan rudarjev. Skupaj z vsemi slovenskimi rudarskimi kolektivi so si ga izbrali v spomin na dogodke leta 1934, ko so rudarji iz Hrastnika v jami Oj-stro začeli gladovno stavko. Takrat so slovenski rudarji živeli v neznosnih življenjskih razmerah. Za svoje naporno delo so prejemali borno plačilo, prebivali pa so v neprimernih stanovanjih. Težka so bila ta leta. Družine so stradale, rudarji pa pri napornem delu hirali. Zato so bile njihove zahteve za boljše zaslužke in primerna stanovanja glasne in odločne. Teh zgodovinskih dogodkov se vsi skupaj spominjamo v dneh rudarskega praznovanja Spominjajo nas na revolucionarna vrenja. To tembolj za to, ker je danes domena nas vseh, kako bomo ustvarjali in delili dohodek, gradili stanovanja, šole, ceste, igrišča in druge življenjske potrebščine. V teh naporih pa imajo vseskozi odločilno vlogo velenjski rudarji. Niso samo nakopali velikih gomil lignita, pač pa so ustvarjalno sodelovali pri graditvi naše nove samoupravne socialistič- ne družbe. Bili so, in so še danes, tvorci novega življenja, humanih medsebojnih odnosov in graditelji napredka. Letošnji dan rudarjev bodo rudarji iz Velenja proslavili z novimi delovnimi zmagami. Do konca junija bodo nakopali 1,968.000 ton lignita oziroma za 110.200 ton prekoračili načrtovano proizvodnjo. Enako zadovoljivi so tudi gospodarski dosežki. Polletni proizvodni in drugi rezultati kažejo, da bo delovni kolektiv rudnika lignita ob koncu leta povsem izpolnil načrtovane naloge. To pa ponovno dokazuje, da velenjske rudarje pri njihovih načrtih ne ovira nobena zapreka. Ko se skupaj z našimi rudarji iz Velenja veselimo delovnih dosežkov tudi vsi prebivalci velenjske občine in z njimi praznujemo dan rudarjev, jim želimo ob njihovem prazniku še novih uspehov, čestitka uredništva tednika NAŠ ČAS za doseženo delo, pa naj velja predvsem tistim, ki v temačnih globinah velenjskega rudnika kopljejo črno zlato, ki je še vedno potrebno za pogon velikih energetskih objektov in tovarn. Želimo, da kolektiv velenjskih rudarjev še naprej sodeluje pri razvoju občine Velenje. Pred združitvijo V koroški regiji že dalj časa tečejo priprave za integracijo gozdarstva in lesne industrije. 1. julija se naj bi združili Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec in Lesno industrijsko podjetje. Obe podjetji sta se že pred leti odločili za skupne naložbe v tovarno ivernih plošč na Otiškem vrhu, ki Ido začela obratovati v kratkem. V začetku leta sta podjetji na Otiškem vrhu zgradili moderno skladišče, ki je predvideno tudi za obdelavo lesa. Združitev obeh podjetij bo prav gotovo vplivala tudi na nadaljnji razvoj turizma na tem območju. Mladinski seminar Na pobudo sekretariata rudniške organizacije ZK in predsedstva mladinske organizacije rudnika je bil v Rudarskem šolskem centru dvodnevni seminar za člane aktiva mladih komunistov tega kolektiva. Na seminarju so poslušali in razpravljali o naslednjih temah: aktualne naloge ZM v delovnih organizacijah, vloga ZK kot avantgarde danes, perspektive razvoja delovne organizacije RL Velenje in njenih TOZD. Namen seminarja, na katerem je predaval tudi član sekretariata CK ZK Slovenije Gojko Stanič, je bil, da bi bolj poživili družbenopolitično izobraževanje mladih komunistov. Walter Zacharias v Slovenj Gradcu V soboto je bila v Slovenj Gradcu otvoritev razstave akademskega slikarja Walterja Zachariasa iz Regensburga. Odprli so jo v prostorih Umetnostnega paviljona. V kulturnem sporedu sta sodelovala Maja Telban, flavtistka simfoničnega orkestra RTV Ljubljana in Koroški oktet iz Raven na Koroškem pod vodstvom Jožeta Leskovar-ja. g« HM'1 IIIIIII iiMniii i MIIIIII niiiiHiiiiim himm iiiiiiiii^iiiiiHiMiiimi nii1 MMfc.....i........., , ^^aigliž Novo šolsko poslopje tehniške šole v Velenju, ki ga bodo slovesno otvorili 2. julija ob 17. uri J&te' Velika pridobitev :a rudarsko slavje Dolgo pričakovana želja ter prizadevanja rudarskega šolskega centra Velenje, da bi tudi v naši dolini dobili moderno šolo, so uresničena. V ponedeljek, 2. julija ob 17. uri bo v Velenju slovesna otvoritev nove sodobno opremljene tehniške šole, ki bo omogočala solidno šolanje ne le učencem poklicnih in srednjih šol, ampak tudi študentom višjih in kasneje po vsej verjetnosti tudi visokih šol. Čeprav so temeljni kamen za mogočno zgradbo, ki je zrastla v samem središču mesta, položili šele oktobra lani, je SGP Ve-grad končalo gradnjo v predvidenem roku. Glavne zasluge za to pa ima prav gotovo devetčlanski gradbeni odbor, ki so ga sestavljali predsednik Ivo Jamnikar ter člani Ivan Atelšek, Franjo Kljun,Lud-vig Mali, Jože Melanšek, Adi Miklavc, Ciril Pilih, Mira Pleterski in Jože Ve-ber. Nova tehniška šola, ki je resnično velika pridobitev za našo dolino, zlasti pa za industrijo, je zrastla na žuljih naših delovnih ljudi in občanov. Saj je od celotne naložbe 17 milijonov dinarjev, občina prispevala 12 milijonov, preostalih 5 milijonov pa so dobili iz republiških sredstev. Šola bo imela 21 učilnic in 16 kabinetov, kar znaša približno 4.000 kvadratnih metrov površin, telovadnico, ki jo bodo v bistvu predstavljale tri dvorane pod eno streho pa zavzema 1.000 kvadratnih metrov površin. Vse učilnice bodo postopoma tako ure- dili, da bo v njih mogoč specializiran pouk. Tako bodo imeli učenci na voljo fonolaboratorij in laboratorij za šibki in jaki tok, pa tudi delavnice za praktični pouk. In katere šole bodo našle svoje zaveLje v novo zgrajeni zgradbi? Elektrotehniška za šibki in jaki tok, tehniška rudarska šola, nadzorniška in oddelek višje tehniške ter šole za organizacijo dela. V rudarskem šolskem centru so povedali, da še sprejemajo prijave za posamezne šole oziroma oddelke. Obenem pričakujejo, da se bo otvoritve udeležilo veliko število ljudi, zlasti mladih, ki se bodo že zdaj lahko prepričali, kakšne možnosti, pogoje in prednosti jim nudi šolanje v domačem kraju. ZAPIS S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE VELENJE Julija višje stanarine VELENJE, 21. junija — Odborniki obeh zborov velenjske skupščine so na skupni seji obeh zborov razpravljali o dveh vprašanjih, ki bosta pomembno vplivali na bodoče življenje v občini. Najprej so obravnavali poročilo o izvajanju družbenogospodarskih nalog družbenega načrta občine v letošnjem letu. Obravnavali in potrdili pa so tudi smernice za izdelavo urbanističnega plana do leta 1980. V prvem delu seje so odborniki občinskega in zbora delovnih skupnosti najprej potrdili predlog o podpisu družbenega dogovora o višini dohodkov, ki jih lahko občine pridobijo iz izvirnega priliva ali na podlagi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letošnjem letu na področju splošne o-ziroma skupne porabe ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973. S tem dogovorom se podpisniki obvezujejo, da bodo zadržali porabo na DALJE na 3 strani Zadnje dni po svetu ••• • NIXON IN BREŽ NJEV PODPISALA PO MEMBEN SPORAZUM — Med večdnevnim uradnim obiskom v Združenih državah Amerike je generalni sekretar sovjetske komunistične partije Leonid Brcžnjev podpisal s predsednikom Nixonom več pomembnih sporazumov med drugim o načelih omejevanja ofenzivnega jedrskega orožja in preprečevanju jedrske vojne. V skupnem sporočilu o pogovorih je dan poudarek na prizadevanje in željo obeh državnikov, da dasta novo spodbudo pogajanjem o omejitvi oboroževalne tekme, bližnji konferenci o evropski varnosti in pogovorom o skrčenju čet NATO in varšavskega pakta v Evropi. • MEDNEMŠKI SPO-RAZUM VELJAVEN — V predsedstvu zahodno-nemške vlade v Bonnu sta v sredo 20. junija ZRN in NDR izmenjali noti in ratifikacijske instrumente sporazuma o stikih med državama, ki so ga podpisali 21. decembra lani. Ta zgodovinski dokument je začel veljati dan po ratifikaciji. Sporazum o ureditvi odnosov med Nem-čijama jemočno olajšal potovanja iz ene v drugo državo. • RUMOR SPREJEL MANDAT ZA SESTAVO NOVE VLADE — Predsednik italijanske re- publike Leone je zaupal mandat za sestavo nove italijanske vlade levega centra voditelju najmočnejše struje v parlamentu Marianu Rumorju. Kar zadeva program naj bi vlada poskrbela za takšne ukrepe, ki bi zagotovili obrambo pred napadi neofašistične de-snicc in pa za ukrepe, ki bi ustavili nadaljnje naraščanje življenjskih stroškov. • PARAFIRAN SPO RAZUM MED ČSSR IN ZRN — Zunanja ministra Zvezne republike Nemčije in Češkoslovaške Walter Scbcel in Bo-huslav Chnoupek sta v Bonnu parafirala osnutek sporazuma o ureditvi stikov med državama. Sporazum, ki ga bosta v začetku jeseni v Pragi podpisala kancler Brandt in češkoslovaški premier Strougal, bo prinesel tudi diplomatske stike med državama, prvič po drugi svetovni vojni. • FRANCIJA MORA ODLOŽITI JEDRSKE POSKUSE — Mednarodno sodišče v Haagu je sklenilo zahtevati od Francije, da odloži predvidene jedrske poskuse v Tihem oceanu. Povod za to jc bila zahteva Avstralije in Nove Zelandije naj ju sodišče zaščiti in prepreči jedrske eksplozije. Za zdaj so v Haagu zahtevali le odložitev poskusov, o končni prepovedi pa bo sodišče šc razpravljalo. ...in domovini • PREDSEDSTVO ZVEZNE KONFEREN CE SZDL JE RAZPRAVLJALO o svoji dejavnosti pri pripravah za sprejem nove ustave ustave SFRJ in sprejelo program te dejavnosti. Obenem jc pozvalo vse delovne ljudi in občane, naj aktivno sodelujejo v javni razpravi in s svojim ustvarjalnim deležem prispevajo k pojasnjevanju in izboljšanju predlaganih rešitev. • PREDSEDNIK TITO NA SUTJESKI — Predsednik republike Josip Broz Tito se bo kot pričakujejo, udeležil osrednje proslave ob 30. obletnici bojev na Sutje-ski. Na proslavi, ki bo 4. julija, sc bo zbralo približno 80.000 ljudi, med njimi šesttisoč preživelih borcev Sutjcske. • SINDIKATI OPO ZARJAJO — Na seji predsedstva zveze sindikatov Jugoslavije so poudarili, da jc še zlasti zaskrbljujoče to, ker na posameznih točkah stabilizacijske politike nismo dosegli nobenih resnih rezultatov, marveč sc jc položaj še poslabšal. To velja predvsem za ccne in življenjske stroške ter za smotni 2 l\= položaj delavcev sploh. Naglasili so, da so cene v prvih petih mesecih letos večje za 17,6 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani, življenjski stroški za 20,6 in med njimi stroški za prehrano za 25,5 odstotkov. • UPOKOJENCI BO DO DOBILI ENKRA TEN PRISPEVEK — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je sklenila, da bodo dobili upokojenci enkratni prispevek za rekreacijo. Znesek 225 dinarjev bodo dobili z julijsko pokojnino in to vsi tisti upokojenci, ki so svojo pokojnino uveljavili do vključno 1. julija letos. • DELEGACIJA ZKJ NA KUBI — Jugoslovanska partijska delegacija je bila pod vodstvom sekretarja izvršnega biroja predsedstva ZKJ Staneta Dolanca na večdnevnem obisku na Kubi. S predstavniki te države se je med drugim pogovarjala o problemih mednarodnega delavskega gibanja in sodelovanju med obema partijami in državama. Govorili pa so tudi o pripravah na četrto konferenco neuvrščenih držav v Alžiru, o vlogi politike neuvrščenosti ter perečih mednarodnih problemih. VLADO BARABAŠ komentator Radia Ljubljana Obisk belgijskega kralja Baudouina v naši državi minuli teden je vsekakor presegel objektivna pričakovanja. Res je sicer, da Jugoslavija in Belgija od druge svetovne vojne sem uspešno, brez težav in zastojev, sodelujeta med seboj in tudi na mednarodnem prizorišču. Tudi v preteklem obdobju ni bila redka ugotovitev, da imata državi na mnoge mednarodne dogod- ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED membni zato, ker so znova pokazali, da lahko neuvrščena Jugoslavija in atlantska Belgija, čeprav različni po notranji ureditvi in mednarodnem položaju, uspešno sodelujeta, in da gredo nekatera načela, za katera se zavzemajo neuvrščeni, tudi prek blokovskih meja. Tako sta Jugoslavija in Belgija našli skupni jezik tudi v nekaterih pomembnih evropskih nialne vojne. (Gre za Portugalsko in njeno zatiranje temeljnih pravic nekaterih afriških narodov.) Na konferenci v Helsinkih je vredno razpravljati tudi o vojaških vidikih evropske varnosti (čeprav bloka — varšavski in NATO — nista naklonjena temu predlogu, ki ga sicer zastopajo neuvrščene in nevtralne evropske države). goslaviji pa seveda niso bili namenjeni zgolj izmenjavi mnenj o evropskih vprašanjih. Pokazali so tudi jugoslovan-sko-belgijsko soglasje o razmerah na Bližnjem in Daljnem vzhodu, o potrebi, da se odpravijo razlike med bogatimi in revnimi in o medsebojnih odnosih. Za razumevanje celokupnega jugoslovansko-belgijskega sodelovanja je treba povedati še, da JUGOSLOVANSKO - BELGIJSKI POGOVORI ke podobne, včasih pa celo enake poglede. Vendarle za takšne obiske, kot je bil Bau-douinov v naši državi, pogosto pravimo, da gre za tako imenovani državniški turizem. Toda tudi ta kraljevski obisk je potrdil nastajajoče spremembe v srečanjih med državniki. Ta srečanja postajajo čedalje bolj delovna in čedalje manj turistična, to pa velja tudi za minuli o-bisk belgijskega kralja. Jugoslovansko-belgij-ski pogovori so bili pomembni po obliki in po vsebini. Po obliki zato, ker je v njih sodeloval tudi kralj, kar sicer ni njegova navada, ker mu belgijska ustava ne daje pooblastil za takšne pogovore. Po vsebini pa so bili pogovori po- vprašanjih, s katerimi se bo ukvarjala konferenca o varnosti in sodelovanju, ki se bo v Helsinkih začela prihodnji teden. Pogovori so med drugim prinesli soglasje o naslednjih stališčih: Vse države, ne glecle na velikost in moč, morajo v enaki meri sodelovati v oblikovanju novih evropskih in mednarodnih odnosov. O varnosti v Evropi ne moremo govoriti, ko hkrati ni varnosti v Sredozemlju in so na Bližnjem vzhodu nenehne krize. Nobene logike ni v dejstvu, da evropske države druga drugi zagotavljajo varnost in sodelovanje, medtem pa nekatere od njih na drugih celinah vodijo kolo- SLOVENJGRAŠKI ODSEVI NISO POVSEM ZAMRLI Vse Slovenjgradčane in tudi ostale, ki so radi prebirali revijo Odsevi, moramo opomniti na novost, ki sc jc v zvezi z lc-to pojavila. Revija namreč ne bo več izhajala, predvsem zaradi finančnih težav, pač pa se jc glavni uredniški odbor odločil, da bodo re- vijo nadoknadili z izdajanjem šestih literarnih knjižic. Le-tc bodo še vedno izhajale v okviru revije Odsevi. Prvi dve sta izšli že ta teden, avtorja pa sta Vinko Ošlak — Proletar-ska lirika in Niko R. Ko-lar — Ob vznožju večera. V SPOMIN INTERNIRANCEV PADLIH V FAŠISTIČ-NIH TABORIŠČIH V NORVEŠKI — V občini Gornji Milanovac, ki je pobratena občina s Slovenj Gradcem, je bil svečano odkrit spomenik, ki je delo kiparja žike Maksimoviča. Narejen je bil v spomin na 3500 Jugoslovanov, ki so izgubili življenja v fašističnih taboriščih v daljnji Norveški. Poleg preživelih internirancev, so se odkritja udeležili tudi iz Norveške. Takšno soglasje seveda nikakor ne pomeni, da Belgija zapušča atlantski pakt, vsekakor pa kaže na določene pomembne spremembe v mednarodnih odnosih in tudi znotraj samih blokov oziroma med posameznimi članicami in vodilno silo. Potrditev za zgornjo navedbo nazadnje lahko najdemo tudi v izjavah romunskega državnega in partijskega voditelja Ceausesca, ki se je prav te dni zavzel za ukinitev vojaških blokov — NATO in varšavskega pakta. Dejal je, da so vojaški bloki stare tvorbe in da so v novih razmerah mednarodnih odnosov ostanek preteklosti. Pogovori med Baudo-uinovim obiskom v Ju- so uspešno razviti tudi dvostranski stiki. Problemi so le v gospodarskem sodelovanju, kjer nas — tako kot v mnogih drugih primerih — teži precejšen deficit v blagovni menjavi. Vendar se tudi tu odpirajo jasnejše perspektive z vlaganjem belgijskega kapitala v naše gospodarstvo, s povečano industrijsko kooperacijo in skupnim nastopanjem na tretjih tržiščih. Vse navedeno potrjuje že znano ugotovitev: državi z različnim mednarodnim položajem in različno notranjo ureditvijo lahko v današnjem svetu uspešno sodelujeta — neuvrščena Jugoslavija in atlantska Belgija pa sta še posebej jasen primer takšnega sodelovanja. : * ♦ I ♦ ♦ ♦ : : gVojaške] starešinefjv Makedonijo Tretje srečanje rezervnih vojaških starešin bo 2. julija v bližini Ohrida na Bcl-čištu, kjer je bilo prvo osvobojeno ozemlje v Makedoniji. Tega srečanja se bodo iz občine Velenje udeležili Franc Vrtačnik, Milan Štimac in Martin Slatinšek. Ta srečanja prirejajo rezervni vojaški starešine Jugoslavije letos že tretjič zapovrstjo z namenom, da krepijo bratstvo in enotnost. OBISK BELGIJSKEGA KRALJA BOUDOUINA — Na povabilo predsednika Tita je v Jugoslavijo pripotoval na prijateljski obisk belgijski kralj Boudouin s kraljico Fabiolo. V šestih dneh obiska je belgijski kraljevski par prebival v Beogradu, obiskal pa še Smederevo, Skopje, Ohrid, Dubrovnik, Pulo in Brione. Ob obisku Ohrida in Dubrovnika, sta si belgijski kralj Boudouin in kraljica Fabiola ogledala kulturno-zgodovinske spomenike. Nadaljevanje s 1. strani • Nadaljevanje s 1. strani • Nada Julija višje stanarine ravni, ki bo za največ 9 odstotkov nad ravnijo limiti-ranih dohodkov v lanskem letu. Ne glede na to, pa sme proračunska poraba v občini porasti za največ 12 odstotkov nad ravnijo limiti-ranih dohodkov v letu 1972, če vplačila davkov, ki jih plačujejo občani v letošnjem letu, presežejo 80 odstotkov skupne zadolžitve po stanju 30. 11. 1973. Prav tako se občinske skupščine obvezujejo, da se bodo z družbenim dogovorom v občini dogovorile s temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi, skupnostmi o-troškega varstva in temeljnimi kulturnimi skupnostmi za omejitev porasta globalnih sredstev v vseh o-menjenih skupnostih za največ 12,5 odstotka nad višino doseženih dohodkov v letu 1972. Morebitni viški dohodkov bodo izločeni na posebne račune ustreznih skupnosti in se v letošnjem letu ne bodo mogli porabiti. Poleg tega so v prvem delu obravnavali in potrdili predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 1972 ter več zaključnih računov skladov občine za lansko leto in finančnih načrtov za letos. Sprejeli so tudi odlok, po katerem se zaradi ugodnega razvijanja prometnega davka, zmanjša prispevek delovnih organizacij za financiranje vzgoje in izobraževanja za 0,5 odstotka (od 3,7 na 3,2 °/o). Ta strošek bo odslej krila občinska skupščina s- spremembo razmerja sredstev, ki so se stekala v proračun oziroma v TIS. Temeljna i-zobraževalna skupnost bo odslej namesto dosedanjih 13,4 odstotkov vseh zbranih sredstev iz prometnega davka dobivala 53,1 odstotka denarja, na proračun pa bo odpadlo 46,9 odstotka tako zbranega denarja, prej 83 odstotka. Med pomembnimi sklepi, ki so jih potrdili na skupščini je tudi odlok, s katerim se bodo s 1. julijem stanarine v naši občini povišale za 11,5 odstotka. Takšna višina stanarin za družbena stanovanja je bila določena že leta 1970, vendar se zaradi zamrznitev ni mogla uveljaviti. To razliko so do sedaj dobivala stanovanjska podjetja v obliki subvencij od občine. da so težave nastale zaradi nekaterih sistemsko nerešenih vprašanj, ki bi jih morala republika bolj kompleksno reševati. Kajti ti problemi so takšne narave, da presegajo okvir teh delovnih organizacij in občine. Sem je vsekakor treba šteti neustrezno ceno električne energije in premoga. To ima za posledico, da primanjkuje rudarjev, poleg tega pa rudnik ne more izvajati modernizacije proizvodnje. Odborniki so se odločno zavzeli, da je treba še pred pričetkom graditve elektrarne Šoštanj IV. v celoti rešiti sedanje probleme v elektrarni in rudniku, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da za obratovanje novih energetskih zmogljivosti ne bo na voljo premoga. VELIK RAZVOJ — SKOPA PRORAČUNSKA SREDSTVA • IZBOLJŠATI POSLOVANJE V zvezi z uresničevanjem družbenogospodarskih nalog družbenega načrta občine za letos, so med drugim poudarili, da so tudi v naši občini gospodarska gibanja pod vplivom problemov, ki izhajajo že iz prejšnjih let. To so inflacijske težnje, nelikvidnost, nerav-novesje na trgu in podobni. Seveda na gospodarjenje vplivajo še stabilizacijski ukrepi. Zaradi tega je bilo slišati, da bo treba vse sile vložiti V uresničevanje nalog družbenega načrta, da ne bi že konec letošnjega leta ogrozili izpolnjevanja srednjeročnega načrta razvoja občine do leta 1980. Vsled tega bodo morale organizacije združenega dela resnično vse napore usmeriti v izboljšanje rezultatov poslovanja, oziroma v hitrejše naraščanje dohodka. Zelo podrobno so spregovorili tudi o težavah, v katerih sta se znašla rudnik lignita in šoštanjska elektrarna. Pri tem so menili, Še posebej pa so poudarili, da bo moral investitor (republika) zagotoviti tudi potrebna sredstva za zgraditev stanovanj in drugih objektov. Kajti brez ustreznih stanovanj in pogojev za izobraževanje in vzgoje otrok ter socialne in zdravstvene zaščite delavcev, ni mogoča nobena proizvodnja. Sklenili so, da bodo o tem seznanili republiški centralni komite ZK in predsedstva RK SZDL. Živahna razprava se je razvila tudi ob sedanjem sistemu financiranja proračunske potrošnje. Potrošnja občinskih proračunov in proračunov samoupravnih interesnih skupnosti je namreč že nekaj let omejena. V letošnjem letu je bilo dovoljeno povečati dohodke občinskega proračuna za 9 odstotkov, dohodke proračuna TIS pa za 12,5 odstotkov nad ravnijo realiziranih izdatkov v letu 1972. Ker pa je družbenoekonomski razvoj velenjske občine zelo velik, skopa proračunska sredstva niso dovolj za pokrivanje najnujnejših potreb. Neusklajenost proračunske potrošnje z njeno gospodarsko močjo in doseženo stopnjo razvitosti povzroča občinski skupščini velike težave. Ce primerjamo podatke o narodnem dohodku in proračunski potrošnji na prebivalca velenjske občine z nekaterimi drugimi, dobimo naslednje ugotovitve. Po potrošnji na prebivalca je velenjska občina izenačena z najbolj razvitimi občinami v Sloveniji, kot sta denimo Ljutomer in Ormož. Šentjur in Murska Sobota pa celo izkazujeta višjo potrošnjo iz občinskega proračuna kot velenjska občina. Glede narodnega dohodka na prebivalca pa je občina Velenje med tistimi, kjer je le-ta najvišji. Iz tega lahko upravičeno sklenemo, da je sedanji sistem financiranja proračunske potrošnje nesprejemljiv. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, zakaj se dosežena stopnja gospodarskega razvoja tako slabo odseva v sredstvih, ki o-stanejo v občini, čeprav u-stvarja tudi možnosti za celoten družbeni razvoj. Pod drugo važno točko dnevnega reda so odborniki razpravljali o urbanističnem in srednjeročnem načrtu družbenogospodarskega razvoja do leta 1980. Predvideno je, da bo realni družbeni proizvod naraščal po povprečni letnli stopnji 14 odstotkov. Ce se bodo napovedi uresničile, bo občina do leta 1980 dosegla stopnjo gospodarske razvitosti, ki jo imajo sedaj razvite evropske države. V obdobju 1964—1972 je realni družbeni proizvod rastel po stopnji 14,6 odstotka. Odločilno vlogo pri povečevanju družbenega proizvoda bo še nadalje imel razvoj industrije in rudarstva, primarni sektor (kmetijstvo) se bo zmanjševal, postopno pa se bo povečevala udeležba tercialnega sektorja (trgovina, gostinstvo in stanovanjsko komunalna dejavnost). V naslednjih osmih letih bo v velenjski občini treba veliko pozornosti posvetiti kadrom. Zaradi vse večjega pomanjkanja delovne sile bo moralo postati racionalno zaposlovanje e-na poglavitnih smeri razvojne politike v prihodnje. Zato se bo morala industrija preusmeriti na večjo o-premljenost delovnih mest, modernizacijo proizvodnje tehnologije, avtomatizacijo proizvodnih postopkov in s tem na hitrejše povečevanje dohodka na zaposlenega. Danes je namreč še vse preveč primerov, cla delovne organizacije povečujejo proizvodnjo z zaposlovanjem več delavcev. • DO LETA 1980 POSTATI GOSPODARSKO RAZVITA OBČINA SPREHOD PO SOSEDNJI DOLINI Res je lepa. Naj bo deževno, sončno ali megleno, mozir-ska dolina je vedno lepa. Tako se je tudi tega jutra pokazala v vsej svoji lepoti, katero je še poudarjalo sonce, ki je lebdelo visoko nad njo. Ob koncu pa naj povzamemo še nekaj misli o vsesplošnem razvoju iz uvodnega poročila podpredsednika skupščine občine Avgusta Jeriha o vsesplošnem razvoju do leta 1980. Po njegovem mnenju bi morale biti v_ naslednjih osmih letih v Šaleški dolini štiri vodilne panoge; energetika, kovinsko predelovalna, gradbena in grafična industrija. Poleg vrste manjših panog pa bi bilo treba čim bolje razviti terciarni sektor. V zvezi s tem je poudaril, da razen redkih izjem, podjetja nimajo izdelanih resnejših programov. To kaže na skoraj popolno pasivnost glede investicij v nove naložbe, nastali bodo visoki stroški vlaganj, ker pa ne bodo programi dovolj proučeni, bodo kasneje nastali tudi visoki materialni stroški proizvodnje. Vse to pa bo praktično onemogočilo vpogled vseh delovnih ljudi v dogajanja. Dejal je tudi, da se v prihodnje predvideva hitrejša rast družbenega standarda. Seveda se bodo morali o tem izreči vsi občani. Znižati bo treba tudi razpone med najvišjimi in najnižjimi o-sebnimi dohodki, tako da se bodo nižji OD hitreje povečevali. Avgust Jeriha je tudi pristavil, da so zastavljene naloge izredno težke in bo potrebno kar največje sodelovanje, če jih bomo hoteli uresničiti. »Ninam ne bo ničesar podaril.« Za reševanje vseh potreb družbenega standarda bo tudi v prihodnje nujno dogovarjanje za zbiranje sredstev med delovnimi ljudmi. Vse več skrbfi bo treba posvetiti tudi dopolnilnemu šolanju, saj bi po tej poti lahko dobili u-strezne kadre, obenem pa bi odprle večje možnosti delavcem, ki niso imeli možnosti za šolanje. Pripeljali smo se po vijugasti cesti in naleteli na ta res lep prizor, ki se je pokazal našim očem. Visoke planote so nas obdajale, ko smo se peljali mimo polj in zelenih travnikov in vsepovsod smo videli pridne in marljive roke, ki so neutrudno delale. Žene so se sklanjale nad zelenimi grmi krompirja, ki so že razprli svoje cvetove, možje so nalagali krmo in njihova znoj-na telesa so se svetila v soncu. Otroci pa so se veselo podili po pokošenih travnikih, od katerih je še vedno prihajal dišeč duh po krmi. Vendar smo našo pot morali nadaljevati. Naprej po vijugasti cesti, mimo travnikov in njiv ter pridnih rok. Odšli smo dalje, proti središču mozirske doline — Mozirju. In tudi tu nas je čakalo presenečenje. Staro mesto, ki se je vgnezdilo med te naše prelepe planine, je izredno lepo in čisto. Nikjer nobenih kupov embalaže pred trgovino, nikjer papirčkov in drugih smeti po okolici. Vidi se, da je njihovo komunalno podjetje res vestno in skrbno. Toda tudi to ne bi dosti pomagalo, če takšni ne bi bih ljudje sami. Tembolj smo bih presenečeni nad čistočo zaradi tega, ker gre skozi Mozirje vsak dan veliko o-biskovalcev, ki se napotijo potem naprej proti turističnemu centru Golte. Mozirje je tipično staro mesto. Strnjeno na kupu in prazno ter tiho. Ta tihota se razbije samo ob prihodu avto- busov, ko se iz njih vsuje-jo starejši ali pa otroci, ki so namenjeni naprej. Toda ljudje v Mozirju ne skrbijo samo za čistočo svojega mesta. Njihova skrb velja tudi drugim stvarem, ki jih tudi izpeljejo, če se zanje zavzamejo. Tako so sedaj v zadnjih dveh letih uredili vseh deset kulturnih domov po krajevnih skupnostih, ki spadajo pod Mozirje. Seveda tudi onega v občinskem središču. Denar za ureditev domov so dobili od kulturne skupnosti. Prav tako imajo zelo pogosto gostovanja raznih skupin. Tako je četrtega junija gostoval pri njih holandski pevski otroški zbor, ki je nastopil na celjskem festivalu. Imeli so tudi revijo moških pevskih zborov v občinskem merilu, prav tako pa velikokrat gostuje pri njih tudi akademski pevski zbor. Ta gostovanja prirejata zveza kulturno prosvetnih organizacij in prosvetno društvo. Poleg gostovanj pa ima prosvetno društvo na skrbi tudi razne proslave in druge prireditve. Ko smo se pogovarjali z Rudijem Kuharjem o teh stvareh, smo tudi izvedeli, da amatersko igralsko društvo ni preveč aktivno. Vsaj v zadnjem času ali bolje v zadnjih dveh letih, ne dela preveč dobro. Toda tudi za to so vzroki. Glavna vzroka sta vsekakor finančna sredstva in pa služba. Marsikateri član tega društva je namreč vozač in dela deljeno. Tako je vedno težava ah se bodo lahko do- Sosednja mozirska občina je vedno lepa bili na vajah ali jim bo u-spelo za to delo ukrasti dovolj prostega časa. Vendar pa so kljub tem problemom sklenili, da se bodo potrudili in spet začeli delati. Da bi društvo delalo v Mozirju redno, je res malo težko. Saj mladi danes odhajajo v druga središča na šolanje, tisti pa, ki ostanejo doma, so predvsem s kmetov — torej kmečka mladina. In le-ti poleti res nimajo časa, saj je treba delati na poljih in travnikih. Tako jim ostane čas samo pozimi, takrat pa se ne da nadoknaditi vse zamujeno. V Mozirju bodo meseca septembra otvorili občinsko knjižnico, ki bo v njihovem kulturnem domu. Tudi njihove kino predstave se vrstijo sedaj redno vsak teden in mislimo, da jim kulturnega življenja le ne primanjkuje z ozirom na razna gostovanja in proslave ter prireditve, ki se vrstijo ob občinskih in drugih praznikih. Vsekakor pa so glavni problem njihovega prosvetnega društva, tako kot vsepovsod, finančna sredstva. Tako smo v kratkem času hitro preleteli kulturno dejavnost v Mozirju. Glede na to, da je to staro mesto, katerega obkrožajo krfietije in mladi ljudje odhajajo v druga mesta na šolanje, so še vedno mogoče bolj aktivni kot kje drugje, kjer imajo dovolj mladine, ki ostaja doma, pa vendar tega ne izkoristijo. Z lepimi vtisi, ki smo jih dobili že takrat, ko smo se mimo polj in travnikov pripeljali v Mozirje, smo le-tega tudi zapustili. Marsikdo pri nas še ne ve kako lepa je naša domovina. Da imamo čudovite planine, lepe kmetije in mala stara mesta, kjer se ljudje trudijo in delajo in njihove roke nikoli ne počivajo. Tu so se rodili, tu hočejo ostati in zato delajo, da bi živeli v lepem naravnem okolju. Tako lahko vsak tujec, ki se ustavi v Mozirju ali njegovi okolici, dobi občutek, da je prišel v lepo in čisto mesto in da je tam daleč, kjer se vidijo planine, še lepše. Takšnega občutka pa ne dobi v vseh mestih. Saj se v nekaterih kopičijo smeti in industrijski smrad, jim pač ne da čutiti, da so prišli v kraj, kjer bodo lahko mirno preživeli svoj vikend ali dopust in se potem spočiti vrnili domov. Velenjski delavci - prekaljeni bnrci Pred dnevi je v okviru rednih obrambnih priprav imela večja partizanska e nota iz naše občine skupne večdnevne terenske vaje v okolici Slovenske Bi strice. Na zaključni vaji so prisostvovali družbenopolitični delavci in visoki vojaški funkcionarji z generalom Cetinskem na čelu. S pomočjo teritorialnih enot in civilnega prebivalstva so »rdeči« preprečili prehod »plavim« preko reke Dravinje in jih s skupnimi močmi nato v protinapadu razbili. Pri tem se je pokazala moč in vitalnost našega obrambnega sistema, saj se »plavi« ni nikjer počutil varnega, medtem pa so »rdeči« dobivali stalne informacije o premikih in ukrepih »nasprotnika«. Res, mnogo lažje se je boriti, če čutiš, da jc s teboj vse prebivalstvo, če veš, da ne boš ostal ranjen na bojišču, da ne boš lačen in da ti ne preti nevarnost izza vsakega grma. Učenci osnovne šole so spremenili napise na kažipotih, na trgovinah, šolah, organizirali kurirsko in obveščevalno mrežo ... Izdali so svoj časopis, ki je seznanjal prebivalstvo in »rdeče« s stanjem na terenu, ni pa manjkalo niti strani s humorjem. Kljub napornim vajam, dolgemu pohodu in pravemu partizanskemu življenju v taboru, so naši delavci dokazali, da imajo visoko zavest in da se ne bojijo naporov, kadar je potrebno braniti svojo zemljo in svoj družbeni sistem. Kljub ožuljenim nogam so hiteli po strmini navzgor za nasprotnikom, ne meneč se za dež, za težo orožja ... In to na vajah! Vsi prisotni so bili enotnega mnen ja, da je to res monolitna enota, na katero se lahko za- nesemo ludi v najtežjih trenutkih. Po končani vaji je bil v vasi Loče miting vseh sodelujočih enot, kjer so enote razvile svoje bojne prapore. Družbenopolitični delavci in vojaške starešine so nato spregovorili o pomenu priprav za oborožen odpor in obudili spomine na slavno preteklost partizanskih enot. Sledil je pester kulturni program, ki ga je občinstvo navdušeno sprejelo. Ob zvokih partizanske pesmi so enote strumno zapustile prizorišče, ki se ga bo prebivalstvo še dolgo spominjalo. Vsem nam je bilo jasno: vaje so uspele, naša obrambna sposobnost se je povečala, prevsem pa so ljudje še bolj prepričani o pravilnosti in uspešnosti našega obrambnega sistema. Ravnatelj Lado Zakošek: »Ne obračajte se nazaj...« učitelj Emil Hartner, nato pa je priznanja za športno dejavnost v okviru šolskega športnega društva podelila Rozika Frankovič. Priznanja so podelili tudi trem mladim matematikom, ki so se na tekmovanjih zelo dobro odrezali. Zvone Britov-šek je dosegel na občinskem tekmovanju drugo mesto, Milan Pogorelčnik je dosegel na občinskem tekmovanju prvo mesto, v šoli je dobil bronasto Vegovo priznanje in sodeloval je na republiškem tekmovanju. Najbolje pa se je odrezal Milan Arlič, ki je na šolskem dosegel bronasto, na občinskem srebrno in na republiškem tekmovanju zlato Vegovo priznanje. Po podelitvi priznanj in po petju otroškega zbora je vse osmošolce pozdravil ravnatelj Lado Zakošek. Pozdravil jih je prisrčno in jim izrekel v slovo mnogo lepih in iskrenih besed. In še v teh poslovilnih besedah jih je želel napotiti na tisto — najbolj pravo in lepo življenjsko pot: »Ne obračajte se nazaj; globoko se zazrite v podobo svoje Občinski odbor ZZB NOV Slovenj Gradec in krajevna organizacija ZB NOV Mislinja bosta za »DAN BORCA« 4. julija 1973 ob 10. uri v Mislinji odkrila spominski plošči borcema »POHORSKEGA BATALJONA« • ZDRAVKU CEBULAR-JU-RADU in • ERNESTU PREVOL-NIKU-MILOŠU V kulturnem sporedu bodo sodelovali pihalna godba iz Slovenj Gradca, mladinski pevski zbor in recitatorji osnovne šole »RADO IRŠIC« iz Mislinja ter ekonomskega šolskega centra Slovenj Gradec. Mladino in občane Šaleške ter Mislinjske doline vabimo k številni udeležbi! Slovo osmošolcev Tudi na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo so imeli za osmošolce slovesno proslavo ob zaključku letošnjega šolskega leta. Najprej jim je spregovoril njihov prihodnosti in dosegli jo boste, kakršno si želite, če boste s pridom dopolnjevali in plemenitih tisto dobro, kar nam ga je uspelo vam dati v osmih letih našega Starši na zaključni slovesnosti skupnega prizadevanja« Ravnatelj Zakošek pa je poudaril tudi nekaj, kar je lahko v ponos vsemu učiteljskemu zboru in tudi vsem tistim, ki letos zapuščajo svojo dobro »staro-« šolo. Prvič v zgodovini šole se je zgodilo, da so učenci naredili s sto odstotnim učnim uspehom. Čestitk so bili deležni tudi vsi osmo-šolci, ki so razred končali s prav dobrim in odličnim u-spehom. Prav dobrih je bilo 24, odličnih 17. Imeli so tudi devet učencev, ki so vsa leta bili odličnjaki in so si poleg svojega lepega spri- Dopisujte in sodelujte čevala zaslužili za novo pot v življenje tudi lepe knjižne nagrade. To so Metoda Lipnik, Zvone Britovšek, Milan Arlič, Alenka Hojan, Igor Pečovnik, Milan Pogorelčnik, Zdenko Kikec in Viktorija Medvešek, ki je dobila priznanje tudi za u-spešno vodenje mladinske organizacije na šoli. Proslava, ki so ji prisostvovali tudi starši, se je zaključila. Vsi mladi, ki so letos zapustili osnovno šolo Miha Pintar-Toledo, imajo pred sabo svoje cilje in svoje želje, ki jih bodo skušali uresničiti. Žvižgovčeva najstarejša V Tolminu je bilo republiško tekmovanje pionirjev-zgo-tlovinarjcv. Tekmovanje je bilo organizirano na temo »Le vkup, le vkup uboga gmajna« in posvečeno 100-ob-letnici hrvaško-slovenskih kmečkih uporov in 270-oblet-nici tominskega punta. To je bilo že četrto takšno srečanje. Pionirji z osnovne šole Miha Pintar-Toledo so morali s svojim učiteljem zgodovine in zemljepisa Karli-jem Pogačem, ki vodi zgodovinski krožek, podrobno predelati in poiskati material, da so lahko spoznali in opisali zgodovino gradov v Šaleški dolini. Za to tekmovanje, na katerem je sodelovalo 26 pionirskih ekip iz vse Slovenije, je bilo treba pripraviti elaborat in slikovno gradivo. Mladi zgodovinarji z osnovne šole Miha Pintar-Toledo in učitelj Karel Pogač, so zbirali gradivo od oktobra lani do aprila letos. To je bilo težavno delo, sploh še, ker imamo o takratnih časih v Šaleški dolini zelo malo pisanega. Elaborat naših mladih zgodovinarjev je bil sestavljen iz štirih delov. Prvi del je obsegal slovenskega kmeta v srednjem veku, drugi gradove in gospoščino Šaleške doline, tretji stare kmetije v okolici Velenja in četrti slikovno gradivo. Še več dela so imeli potem pionirji pri izbiri najstarejše kmetije. katere zgodovino so morali opisati. V ožji izbor je prišlo šest kmetij. Od teh šestih pa so izbrali Zvižgovčevo kmetijo, pri kateri so ob i-skanju njene zgodovine prišli nazaj do leta 1574. Pri tem so jim veliko pomagali tudi stari urbarji, ki so jih dobili v župnijskem arhivu. Veliko pa so jim povedali tudi sedanji gospodarji na kmetiji, saj je ta kmetija še sedaj last žvižgovčevega rodu, čeprav nosi drugo ime. Tako so mladi zgodovinarji, ki so jim pri zbiranju materiala pomagali tudi mladi člani likovnega, foto in literarnega krožka, končo imeli zbrano gradivo. Poslali so ga v Tolmin in čakali na rezultate. In tako je napočil dan, ko so zvedeli, tla so zasedli prvo mesto in s tem osvojili za nagrado priznanje in komplet Gubčeve knjižnice. Zakaj so podelili prvo mesto našim mladim zgodovinarjem z osnovne šole Miha Pintar-Toledo, je komisija podala takole obrazložitev: »Naloga pionirskega odreda osnovne šole Miha Pintar-Toledo Velenje je izdelana na podlagi originalnih virov pretežno starejšega izvora in na osnovi znanstvene metodologije. Obravnava širši okoliš kmetijskega gospostva in razmere konkretizirane na primeru ene kmetije. Dodano je bogato slikovno gradivo in grafične priloge.« Po nagrado in priznanje so odšle pionirke zgodovinskega krožka Andreja Britovšek, Marija Krničnik, ki je doma z Žvižgovčeve kmetije, Verica Pogačar in njihov učitelj Karel Pogač. Z osvojitvijo prvega mesta na tem republiškem tekmovanju v Tolminu, so naši mladi zgodovinarji in u-čitelj Karel Pogač dokazali, da se je vredno potruditi in da njihov zgodovinski krožek res dela in se trudi. Mladi zgodovinarji se na žvižgovčevi kmetiji pogovarjajo s sedanjim lastnikom Učitelj KAREL POGAČ z učenkami pred tolminskim muzejem. Od leve so ANDREJA BRITOVŠEK MARIJA KRNICNIK (potomka na Žvižgovčevi kmetiji) in VERICA POGACAR. Jfr1 Stala sem pred lepo urejenim stanovanjskim blokom v Mozirju in premišljevala ali naj stopim skozi vežna vrata, katerih temna odprtina me je vabila v hladen in mračen prostor. Name je sijalo vroče sonce in niti lahen ve-trič ni motil te monotone vročine. Stopila sem v vežo in dalje po stopnicah ter se ustavila v prvem nadstropju. Na vratih je bila pritrjena medeninasta ploščica z napisom Franc Vajd. »Aha, pa sem le prišla prav,« sem pomislila. Pozvonila sem, odprla so se vrata in stala sem v majhnem in ličnem prostoru. Povedala sem zakaj sem prišla in se opravičila, ker sem jih motila ravno pri kosilu. »Nič zato, nič zato,« je dobrodušno dejal Franc Vajd. »Kosilo bo že počakalo. Midva pa se lahko kar pogovoriva.« Kaj hitro je bil tako vzpostavljen kontakt med nama in Franc Vajd mi je začel pripovedovati o svojem življenju. Njegove misli so kljub štiriinsedemde-setim letom zbrane in jasne in ko govori, mimika njegovega obraza še poudarja izrečene besede. »Rojen sem v Mozirju, torej sem pristen Mozirjan. Končal sem klasično gimnazijo, v kateri se je še učila grščina in latinščina. Ko pa sem končal še pedagoški tečaj, sem potem od leta 1921 do 1926 učil v Mozirju.« Franc je pripovedoval tekoče in besede so se izgubljale v lepo urejeni dnevni sobi, vendar pa so ostale napisane pri meni v beležki. Bila sem kar malo presenečena, ker se letnic še tako dobro spominja, saj danes, v tem hitrem tempu življenja, marsikaj pozabimo. Po navadi že tisto, kar se je zgodilo včeraj, seveda, če to ni poroka, ali pa kakšna druga taka stvar, ki ti potem greni celo življenje. No, medtem ko sem razmišljala o zagrenjenem življenju in o drugih stvareh, pa je moj sogovornik nemoteno nadaljeval in njegov glas me je iz razmišljanja tudi predramil. »Zatem sem odšel v Zagreb, kjer sem končal višjo pedagoško šolo. Vrnil sem se v Mozirje in dokler je trajala vojna, služboval na občini. Od leta 1946 naprej pa sem bil do leta 1962 ravnatelj osnovne šole.« Gledala sem ga in šele zdaj tudi opazila, kako je Franc še vedno krepak za svoja leta, čeprav ima težave s pripogibanjem. Kdo v teh letih pa jih ne bi i-mel? Njegovi srebrni lasje so se iskrili na soncu, ki je poredno mežikalo skozi zavese in sončni žarki so poplesavali po sobi. Igrali so se, Franc pa je mirno sedel na svojem stolu in pripovedoval: »Poleg tega, da sem bil ravnatelj, sem se ukvarjal še z drugimi dejavnostmi. Pri športnem društvu sem delal že takrat, ko se je i-menovalo še Sokol, pa tudi potem, ko je dobilo novo ime Partizan. Prav tako sem delal tudi pri prosvetnem društvu, RK, turističnem društvu in bilo je kar dovolj dela.« Za svoje vestno delo je dobil v turističnem društvu, kjer je bil predsednik dvanajst let, bronasto, srebrno in zlato značko za ve- stno in dolgoletno delo. Poleg tega pa tudi spomenico od zveze turističnih društev iz Beograda. Prav tako je dobil tudi plaketo pri Partizanu kot eden njegovih najstarejših članov. Tako je Franc Vajd pripovedoval o svojem življenju. Spominjal se je dogodkov in lepih trenutkov. Jaz pa ga v tem razmišljanju nisem prekinjala. Verjamem, da je tudi potem, ko sem že odšla in so se za mano zaprla vrata, še vedno tiho sedel in misli so se mu vračale nazaj. NAŠ ZNANEC Začetne težave odpravljene V Selu na prostoru mc