Prezzo ■ Cena Ur 0.50 SpeSlefone la fttrtkntaaenta postala MBI Poštnina plačana v gotovini H HIB lovenski Štev. 190. j/ Ljubljani, v soboto, 22. avgusta /942-IX. heto VTI. Izključna pooblaSfenta ca oglaševanje italijanskega In tujega | Uredništvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esc! n sl ra per la pnbElldtš 3) provenienia italiane izvora: Limone P ubblicitd Itaiiana & A-, Milana | Red&zione. Ammtnutrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. = ed estera; Limone Pubblicita ttaliane 5. tu. Milana Bollettino n. 816 Efftcaee diffesa dei con-vogli nel Mediterraneo II Quartier Generale delle Forze Armate coniunica: Sul fronte egiziano nulla di importante da segnalare. Reiterati aftacchi di velivoli britannici con-iro nostri convogli in navigazione nel Mediterraneo non hanno avuto alctin successo: le navi hanno continuato illese la rotta e raggiunto i porti di destinazione. La scorta aerea intervenuta con efiicace prontezza abbatteva in cornbattimento — senza subire perdite — cinque apparecchi avversari, nientre un sesto subiva la stessa sorte ad opera ui un ricognitore; due altri precipitavano in nanime colpitj dal tiro di nostri eacciatorpedi-niere. In una dclle azioni contro aerosiluranti avversari che avevano attaccato un nostro con-'oglio, di cui al Bollettino odierno, si e distinta a squadriglia da caccia al comando del Tenente uota Adriano Porcu che ha abbattuto quatro velivoh nemici. Vojno poročilo št. 816 Bspešna obramba konvojev na Sredozemskem morj'u Uradno vojno poročilo št. 816 pravi: v Z egiptovskega bojišča ni nič posebnega poročati. , Ponovni napadi angleških letal na naše kon-VoJe, ki so pluli po Sredozemskem morju, niso rodili nič uspeha. Ladje so nepoškodovane nadaljevale pot ter dospele v namembna pristanišča. Letalsko spremstvo, ki je z uspešno naglico poseglo vmes, je v boju brez lastnih izgub sestre-"1° 5 nasprotnikovih letal, šesto pa je doletela ®naka usoda po zaslugi nekega oglednika. Dve drugj letali sta v plamenih treščili v morje zadeti P° strelih z naših torpednih rušilcev. Pri nekem nastopu zoper nasprotnikove letalske torpednike, ki so napadli neki naš konvoj, o katerem javlja današnje vojno poročilo, se je odlikoval lovski oddelek pod poveljstvom poročnika pilota Adriana Porenja, ki je sestrelil 4 nasprotnikova letala. Najnovejši položaj na ruskem bojišču Nemško napredovanje na Kavkazu — Uničevanje sovjetskih sil pri Vjazmi, Rževu in pri llmenskem jezeru Odbiti sovjetski poskusi za prehod čez Don — Sovjetski letalski napadi na Poljsko in na vzhodno Nemčijo Hitlerjev glavni stan, 22. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na Kavkaz J nemške in zavezniške Sete navzlic srditemu sovjetskemu odporu napredujejo. Protiletalsko topništvo je v prelivu pri Ker-ču zažgalo prevozno ladjo. Na Azovskem morju so nemški pobiralci, min brez velikih izgub potopili dve sovjetski oklepni stražni ladjici, ki sta imeli mnogo hujše topove in tvorili del sovjetske pomorske skupine, ter ostale enote prisilili k umiku in zajeli nekaj mornarjev. Na bojišču ob Donu so spodleteli razni sovjetski poskusi, ki so hoteli prekoračiti reko. Letala so na Volgi potopila tri prevozne ladje ter poškodovala rečno ladjo. Vzhodno od Vjazme ter pri Rževu so bile po zgoščenem ognju vseh vrst orožja ter po uspešnem posegu letalskih oddelkov razdejane mnoge zbiralne postojanke sovjetskih čet. Na drugih točkah so bili sovjetski napadi, Krvavo zavrnjeni. Na težko prehodnem predelu bojišča jugovzhodno od 11 m e n s k o g a jezera so bile boljševiške sile, ki so bile že vež dni obkoljene, uničene. Sovjetski napadi na neko mostišče p r i V o 1 h o v u in zoper obkol jevalne postojanke pri Leningradu so ostali brez uspehov. V Finskem zalivu so nemška bojna letala potopila sovjetskega pobiralca min drugega pa hudo poškodovala. Finska letala so 19. in 20. avgusta z bombami potopila dve sovjetski podmornici. Pomen italijanskih zmag v severni Afriki in na Sredozemlju za uničevanje angleškega imperija Berlin. 22. avgusta, s. V članku, posvečenem Sredozemskemu morju, pravi list »National Zeitung«, da so Angleži to morje dolgo časa imeli kot prizorišče za nastope drugega razreda. List razpravlja nato o dejanskem stanju in ugotavlja, da je to morje za Angleže pogubno. Ugotavlja nesmiselnost angleškega prepričanja o lahki ranljivosti italijanskih obal in o praznih poskusih Churchilla. List dokazuje pomen italijanskega odpora in naloge, ki jih je italijanska mornarica izvršila, kajti hitro je prešla iz obrambe v napad. Medtem ko italijanska mesta uživajo kar največio možno zaščito in varnost, pa plovejo ladijske spremljave v Severno Afriko popolnoma varno in omogočajo Basticu in Romelu, da imata pobudo vedno v rokah. List končuje rekoč, da stvarnost dokazuje, da je bilo Sredozemsko morje za Angleže vojno prizorišče prvega reda in da so zadnja britanska oporišča ob tem morju. Malta. Gibraltar in Aleksandrija ostala le še popra-vilišča za poškodovane vojne ladje in oblegane utrdbe, v katerih britanska mornarica zdaj še lahko najde zavetja. Sofija, 22. avgusta, s. Pod naslovom »Italija I Japonci o možnosti za rešitev Sovjetske Rusije »Stalin naj spozna svojo zmoto in ve* da se zamujene prilike vreč ne vrnejo« Tokio, 22. avgusta, s. Znani politični razlagalec Triu,ki Muto je v neki izjavi, ki jo je dal listu »Jomiuri Hoči< zatrdil, da je edina možnost za Sovjetsko Rusijo, ako se noče rešiti sedanjih težav, da se znebi zmedenih sanj glede pomoči, ki naj bi jo dobila od Združenih držav in Velike Britanije. List pristavlja: če se bo Stalin dokopal do tega, da bo spoznal svojo zmoto, ipotem se bo še lahko izognil nesreči, v ~ je na primer kitajski maršali Čangkaj- seK. btalin, je dodal japonski razlagalec, naj se dobro zaveda, da se enkrat zamujene prilike ne povrnejo več. Posveti s Churchillom ter amerikanski poslanci v Moskvi ne dokazujejo nic dirugega kakor nepotrpežljivost Angležev in Amerikancev in njihove velike skrbi. Ti bi si radi zagotovil^ podporo Rusov, da bi Sovjeti ostali na bojišču kot bojevniki za demokracijo. Velika Britanija in Združene države nimajo drugega namena, kakor da naj bi Rusija nastopala v njihovo obrambo, kajti sami ne premorejo -h milijonov ton brodovja, ki bi bilo potrebno za prevoz 3 milijonov ljudi, da bi začeli Uspešen nastop italijanskih čet ob Donu Berlin, 22. avgusta, s. O bojih, ki so bili v četrtek na donskem bojišču javlja nemško vrhovno poveljstvo, da so v nekaj urnih bojih italijanske čete preprečile sovjetom, da bi prešli čez reko, kajti italijansko topništvo je učinkovito podiralo sproti vse sovražnikove priprave. Hrvaške ®ete so na nekem drugem odseku preprečile sovražnikovemu oddelku, ki je skušal priti čez Don. Prizadejali so mu težke izgube in ga prisilili na Povratek. Jugozahodno od Stalingrada in vzhodno °d donskega kolena so strmoglavska in bojna letala uspešno posegala v kopenske boje. Izmed oklepnih vozil, ki so bila pripravljena za napad, je bilo 9 uničenih. Razbitih je bilo tudi 9 topov i*1 158 motornih vozil. V letalskih spopadih na tem odseku so nemški lovci zbili 46 sovjetskih letal. Pet drugih letal pa je zbilo protiletalsko t°pništvo. drugo bojišče v Evropi. Muto je zaključil svoja izvajanja z dvomom, glede možnosti, da bi mogli zavezniki ustvariti drugo bojišče tako zgodaj, da bi preprečili napredek operacij na Kavkazu. v vojni« je objavil dnevnik »Slovo« članek izpod peresa polkovnika glavnega stana Gančeva. Članek pravi med drugim: Churchill si ie zastavil kot prvo nalogo, da bo namahal Italijo s tem, da bo zbral v srednjem delu Sredozemskega morja velike mornariške. letalske in kopenske sile, nakar bi britansko poveljstvo zasedlo Tripolis, od tam pa se dokopalo do Tunisa. Toda vsi ti načrti so padli v vodo. Italiji se je z njenimi junaškimi oboroženimi silami posrečilo izboljšati položaj. Danes so italijanski vojaki tisti, ki so po zmagah nad angleškimi vojaki prispeli do aleksandrijskih vrat. Položaj se ie temeljito spremenil v italijanski prid. Ne le na kopnem, pač pa tudi nad morjem in v zraku ima Italija premoč. Kot izrazito sredozemska država izpolnjuje Italija veliko nalogo, da na tem področju izpodbija angleško oblast. Zato je njen boi junaški in trd. Italijanom se je posrečilo uničiti velik del britanske mornarice in preprečiti kakršne koli načrte ostankov britanskega vojnega hrodovia. V sodelovanju z Nemčijo je začela Italija uničevati najvažnejše živce britanskega imperija. S svojimi silnimi vojaškimi napori, ki so dosegli že toliko zmag, -ie Italija prav za prav ustvarila za Angleže drugo bojišče, ki ga oni v besedah tolikokrat postavljajo v boju proti silam Osi. Italija je bila prav za prav tista, ki je preprečila Angležem in Amerikancem, da niso mogli v Severni Afriki in v Sredozemskem morju zbrati več svojih kopenskih, letalskih in pomorskih sil, ker jih je v več bitkah potolkla. Ne da bi posegali v bodočnost, pa se lahko danes reče. da bi imela Italija vedno pomembno in odločilno vlogo v sedanji vojni, ki stremi za tem, da se izbojuje končnoveljavna zmaga. Uradno poročilo o junaški smrti madžarskega podregenta Pobiranje mrtvih in ostankov pri Dieppu Berlin, 22. avgusta, s. Iz vojaškega vira se Je izvedelo,, da na obali pri Dieppu še vedno pobirajo padle in pospravljajo orožje, ki so ga Angleži zapustili. Vseh padlih Angležev, zlasti ondh, ki v kuipih ležijo pred stenami pri Puysu, se niso utegnili pokopati. Na morju so veliki oljni madeži in v bližini obale leži precej velika tovorna ladja napol preklana. Okrog te so še Petrolejske ladje, ki jiih je razdejal nemški top- niški ogenj. Pri nekaterih so še vidna imena: Budimpešta, 22. avgusta, s. Uradno poročilo izdano snoči pravi, da je do slavne smrti madžarskega podregenta Stefana Horthvia prišlo, ko je bil na svoji 25. vojni nalogi. Po izpolnitvi te naloge bi bil moral kot podregent pregledovati nastopajoče čete. Iz poročila vrhovnega poveljnika madžarskih Čet na vzhodnem bojišču, ki ga je včeraj dobil regent Horthv ie razvidno, da ie Stefan Horthv predvčerajšnjim ob 5 zjutraj dobil zapoved, naj s še enim lovcem varuje nekega oglednika pri kratkem poletu. Vzdignil se je ob 5 ter letel zelo nizko in bil v tesnem stiku z oglednikom. Ko sta se vračala in je zavijal v tesnem prostoru, je njegovo letalo zaradi prevelike bližine podrsnilo ob oglednikovo krilo. Štefan Horthv ie skušal svoje letalo spet dvigniti, pa zaradi velike nižine, v kateri ie letel, ni bilo več mogoče in letalo je treščilo na tla. Podregent ie padel pri izpolnjevanju svoje pilotske dolžnosti. Madžarski listi so tudi včerai izšli črno obrobljeni. Na prvi strani prinašajo brzojavke, polne občutenega sožalja, ki so jih regentu poslali italijanski vladar, Duce, bolgarski krali Boris in drugi državni poglavarji. Iz pokrajinskih središč prihajajo številna odposlanstva kmetov, ki izrekajo regentu čustva globoke vdanosti. Listi se zlasti spominjajo življenja Stefana Horthvia na bojišču, kjer je bil v trdem vojnem življenju tovariš med tovariši in je hotel, da nai ga imajo zgolj za častnika pilota in ne za podregenta. Pri vseh vojnih nalogah ie bil vedno prvi, tudi pri najbolj tveganih. Hotel ie vedno biti vsem zgled po vnemi in hrabrosti, ki sta izvirali iz njegove vere v zmago. Budimpešta, 22. avgusta, s. Vdova Štefana Horthvia, grofica Gvulav - Edelsheinn, prostovoljna strežnica Rdečega križa v vojnem pre> delu, je dopotovala v Budimpešto z letalom, ki ii Ra ie dal na razpolago Hitler, spremljal io ie Pa Hitlerjev pribočnik. Na letališču so ie spre-leli predsednik vlade, ministri in skupina diplomatov. Vdova je z avtomobilom odpotovala v poletno bivališče regentovo. Madžarski regent Horthy je včeraj v svojem poletnem bivališču sprejel italijanskega poslanika v Budimpešti Anfusa, ki mu je v Vladarjevem in Ducejevem imenu izrekel globoko sožalje nad junaško smrtjo sina Stefana. Čas do prihodnje zime — usoden za sedanjo vojno in za zgodovino Buenos Aires, 22. avgusta, s. Vojaški dopisnik »Newyork Timesa«, Baldwioi, opozarja demokracije, da bodo bližnji dnevi pretresli svet in odločili o trajanju vojne, pa tudi o nadaljnjem poteku zgodovine. Cas, ki je še na razpolago do zime, pomeni višek vojne krize. Položaj zaveznikov bo v tej dobi im v nekaterih ozirih brezupen. Najhujša nevarnost grozi na ruskem bojišču, kjer so Nemci v sedmih tednih napredovali za 700 km. Dobili so v roke nekaj petrolejskih vrelcev in njihovi oklepniki so le še malo od Volge in od Kaspiškega morja. Hitler je realist in ve, da je v vojni najvažnejši cilj BIoody, Betty, Calgary. Krog in krog pa so videti trupla po eksplozijah razmesarjenih mornarjev, ki so deloma že zoglenela. uničenje nasprotnikovih vojska. Če bodo nemške armade prišle do Volge, bo sovjetska odpornost omajana. Sovjetske sile ne bodo tedaj fiamo razdeljene, temveč bo večina Sovjetske Rusije <«1 rezana od neobhodno potrebnega petroleja. Ko bo padel prvi sneg, bodo Nemci morda tako blizu ciljev, ki so si jih zastavili na j1.igu, da bodo zavezniki morali čez Aljasko, Sibirijo in po tečajni pomorski poti iskati novih možnosti za preskrbo Rusije z vojnim blagom. Odmev indijskih vstaj v Siamu Bangkok, 22. avg. s. Po vsem Siamu spremljajo z največjimi simpatijami in živo vzajemnostjo hudi in vneti boj Indijcev za dosego svobode proti angleškim zatiralcem. Siamska vlada in ljudstvo imata enaka čustva, ki se še ojaču-jejo ob novicah s kakšnimi nasilnišlcimi načini skušajo Angleži potlačiti vstajo. V vladnih krogih in v tisku pripominjajo, da pomeni l>oj, ki ga zdaj bije indijsko ljudstvo, ločnico v njegovi tisočletni zgodovini. V pretekli noči so sovjetska letala vznemirjala zasedeno Poljsko in vzhodno Nemčijo. Civilno prebivalstvo v Varšavi je imelo nekaj izgub zaradi bomb. Posamezna angleška liojna letala so ponoči napadala ohalno pokrajino severne Nemčije. Angleško letalstvo . je v poletih ponoči in podnevi izgubilo 9 strojev. Nemška bojna letala so v noči na 21. avgust znova bombardirala vojaško pristanišče Poit« smouth in so z bombami velikih in največjih mer povzročila razdejanja in požare v ladjedelnicah in pristanišču. Angleške izgube pri poskusu izkrcanja oh Rokavski obali 19. avgusta so narastle na 2035 ujetnikov, od katerih je 617 ranjenih. Padle in utopljence je treba še prešteti. Število pri tem poskusu sestreljenih angleških letal se je od 112 zvišalo na 127. Naše izgube pa so se skrčile od 37 na 35 letal. Berliii, 22. avgusta, s. V pristojnih krogih so razpravljali o nadaljnjem razvoju vojaškega položaja na vzhodu ter poudarili, s kakšno skrajno srditostjo se boljševiki bijejo v pokrajini, ki jo lahko imenujemo »steklenično grlo« med Donom in Volgo. Obupno so se trudili, da bi preprečili, da se to »grlo« ne bi še bolj zožilo in naposled zdrobilo. Prav zato je sovjetski maršal na tem odseku zbral vse razpoložljive sile ter zaman skušal z besnimi protinapadi ustaviti bojno vrsto železa in ognja, ki grozi polastiti se ter pogaziti vse življenjske vozle celotnega sovjetskega obrambnega sestava. Podčrtajo tudi, kako so italijanske čete zavrnile Sovjete ter jih pognale v beg, potem ko so skušale prekoračiti Don. Prav ugodno se razvijajo tudi nastopi na Kavkazu, čeprav se Sovjeti silovito upirajo in jim pride težko prehodno ozemlje zelo prav zlasti še v goratem predelu jugozahodno od Krasnodara. Izvedelo se je, da so vzdolž obale Azovskega morja še boljševiške skupine, ki dajejo odpor. Ugodno potekajo tuiU boji na odseku severno od Orla. Tudi tu se Sovjeti zagrizeno upirajo, ker imajo utrjene bojne črte. Njihovo obrambo poleg tega lajša težko prehodno ozemlje. Vesti 22. avgusta Angleška policija je začela z zelo hudo preiskavo, da bi odkrila radijsko postajo »Svobodne Indije«, ki ne samo obvešča o dogodkih v Indiji, temveč daje tudi navodila in zapovedi indijskega skrivnega revoluci-jonarnega odbora. V sovjetskih krogih priznavajo, da se položaj rdeče vojske na vseh delih bojišča nepretrgoma slabša, poroča dopisnik londonskega »Daily Expressa« z ruskega bojišča. Angleži so vedno trdili, da imajo letalsko premoč v zraku in to je govoril tudi angleški ministrski predsednik, ko je dejal, da bo izkrcanje v Evropi možno le, ko bo Anglija imela premoč v zraku. Nemški listi se bavijo z vprašanjem te premoči in pravijo, da je bilo pri poskusu izkrcanja v Dieppu sestreljenih 112 angleških letal, Nemci pa so jih izgubili samo 17. To dejstvo dokazuje, da je letalska premoč edino in samo na nemški strani. Vdova madžarskega podregenta je, kakor poročajo madžarski listi, za moževo junaško smrt zvedela v nekem bolniškem vlaku, kjer je opravljala delo kot prostovoljna usmiljena sestra Rdečega križa. Nemške podmornice so na Karibskem morju v bližini Antilov potopile epet 3 ameriške trgovske ladje. Policijski ravnatelj v Riu de Janeiru je prepovedal vse demonstracije radi potopljenja brazilskih ladij po osnih podmornicah. Za nove demonstracije bodo morali imeti ljudje posebna dovoljeifja. Slovaški poslanik v Zagrebu se je z zastopniki slovaške manjšine poklonil hrvaškemu notranjemu ministru in mu izročil načrt za organizacijo slovaške manjšine na Hrvaškem, Mehika je objavila razglas o uvedbi splošne vojaško obveznosti v Mehiki. Razglas pravi, da so službovanju v mehiški vojski zavezani vsi sposobni moški med 19 in 45 letom starosti. Splošna vojaška obveznost stopi v veljavo 1. oktobra in se bodo morali vsi vojni obvezniki priglasiti vojaškim uradom 6 1. novembrom. Francoske žrtve ob angleškem izkrcanju v Dieppu Viehy, 22. avg. s. Med poskusom angleškega izkrcanja v Dieppu je našlo smrt 14 francoskih državljanov, 20 drugih pa je bilo ranjenih. Tudi v Neuvilleju so bili 3 mrtvi ter 26 ranjenih, v Ar-ques-la-Battailleu pa je bilo 9 mrtvih in 28 ranjenih. Najhuje ranjene so spravili v rouensko bolnišnico. Nabiranje žensk za angleško vojaško službo Rim, 22. avgusta, s. >Exchange Talegraph« poroča, da bodo v vojaško službo takoj sprejeli na stotisoče angleških deklet, in sicer zaradi tega, da dobe moških za aktivno službo, število teh deklet še skrivajo, domnevajo pa, da bo nabor škodil uradom, blagovnicam in industrijam, razen tovarnam za strelivo. V vojaško službo bodo morale vse ženske letnikov 1920, 1921 ter prva polovica letnika 1922. Zanimiva vremenska bilanca letošnjih pasjih dni Ljubljana, 22. avgusta. Nekateri koledarji, ki za vsak dan navajajo vse svetnike in posebnosti, imajo za današnji dan kratko pripombo: »Konec pasjih dni«. Pasji dnevi so se po koledarju pričeli 23. julija in dane« končali. V nepisani kmečki pratiki pa so zaznamovani pasji dnevi od sv. Jakoba, ko so prva jabolka zrela, tja do sv. Jerneja, ko so orehi in lešniki zreli. Znamenita Blasnikova pratika, ki so jo pred več desetletji 'imeli v velikih čislih tudi mnogi mesarji in trgovci z živino, ki so prihajali na vse velike živinske sejme v Slovenijo iz ravne in plodovite Furlanije, je pasje dneve kratko tako označevala, da je 23. julija postavila psa, gledajočega naprej v avgust, m 22. avgusta psa, gledajočega nazaj proti juliju. Govorjeno je že bilo, odkod je dobila vremenska doba od Jakoba do Jerneja, ime pasji dnevi. Stari Egipčani in po njih Grki so te dni zato imenovali tako, ker je vt tem času naj-iepše svetila zvezda takrat imenovana »Pes«, sedaj »Sirij«. In dnevi te zvezde so bili imenovani pasji dnevi (dies caniculares). Navadno je na Grškem v teh dneh vladala huda vročina. Od Grkov so to ime prevzeli drugi sosedni narodi in tudi pri nas se je udomačilo. V naših krajih je vlagala gotova leta še prav huda vročina, ki je dosegla najvišjo stopnjo sredi avgusta. Kakšni so bili splošno letošnji pasji dnevi? Prijetno topli, tu in tam vroči, nekoliko tudi deževni. Mokrote je bilo toliko, da jo je vse rastlinje imelo v zadostnem obilju, da ni bilo nikjer suše in pomanjkanje vode. Začeli so se pasji dnevi s primerno vročino. Dne 23. julija je bil temperaturni maksimum -f- 24.6°. ki se je nato tako dvigal, da je 20. julija dosegel višino + 31° G. nakar je nastopil padec tempe-•rature in nato hlad, pravi navil v dobi pasjih dni. Saj je bilo 28. julija zaznamovano 25.2 mm dežja! Ozračje se je po dežju močno ohladilo, dnevna temperatura je padla, a 6e je nato začela spet dvigati tako, da je 3. avgusta v drugi vročinski dobi dosegla maksimum + 30° Celzija. Sledili so nato deževni dnevi. Ti so imeli za posledico, da je bilo ozračje močno ohlajeno in da je dnevna temperatrura padla 6. avgusta na -fi7.8° C. Zelo nizka je bila jutranja temperatura 8. avgusta +8.9° C, nakar se je temperatura znova dvignila in dosegla maksimum 12. avgusta + 28.4° C, naslednji dan pa izreden padec na +19.4° C. In 14. avgusta celo samo +16.6° C. To po dnevi! Taikoj drugi dan, 15. avgusta pa je bil zaznamovan nagel dvig dnevne temperatuire na 23.4 stopinj Celzija. Od tega dne se je zopet temperatura dvigala in je bila včeraj 21. t. m. dosežena maksimalna dnevna temperatura +28.8° C. Taka je bila v splošnem temperaturna krivulja za letošnje pasje dneve! V dobi pasjih dni je bilo letos zaznamovano le 9 deževnih dni, ko je padlo 65 mm dežja. Prilično toliko dežja 65.7 mm je padlo v pasjih dneh leta 1939, a takrat je bilo celo 16 deževnih dni. Leta 1940 je bilo v pasjih dneh zaznamovano 15 deževnih dni. Takrat so bili pasji dnevi zelo deževni, saj je padlo do 231 mm dežja. Takratno deževje je zelo škodilo krompirju, Ko ga je mnogo segnilo. Letošnje deževje je bilo primerno za vse poljske prideLke. Krompir je dobil zadostno dozo moče, ne premalo, ne preveč, toliko, da je lepo uspeval. Kolikor zatrjujejo, je prav letošnje vreme bilo zelo ugodno za kromipir. Zadnji dan bo, kakor vse kaže, končal pasje dneve z lepim vremenom. Včeraj je bilo prav lepo in vroče. Podnevi je bilo tako 6oparno, da je bila veflika nevarnost za kako nevihto. Tam okoli Kamnika so se tudi res zbirali črni oblaki, ki so dirveli v smeri proti jugu. Obregnili so se mimo Ljubljane. Tako-le okoli 16.30 je na periferiji mesta nekoliko porosilo. Po Dolenjskem je moralo biti hujše, kajti culo se je od tam sila votlo grmenje. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Trg v znamenju hrušk, grozdja in paprike Ljubljana. 22. avgusta. Današnji trg je bil dobro založen. Posebno sadja je bilo na pretek. Prevladovale so lepe hruške in grozdje. Hrušk je bilo cele gore. Tudi po grozdju je bilo veliko povpraševanja. K sreči pa ga je bilo toliko na trgu, da je bilo vsem nakupovalcem ustreženo. Slabše vrste grozdje je bilo po 7.30 lir kilogram, boljše vrste pa po 9.20 lir. Tudi breskve si mogel kupiti na današnjem trgu. Največ pa je bilo paprike. Po 7 lir je bil kilogram. Seveda je bilo tudi precej lepih zgodnjih jabolk, za katera pa ni takšnega povpraševanja kot po drugem sadju. Veliko je bilo solate, lepe glavnate solate, za katero so se gospodinje kar pulile._ Bila je po 4 lire. Tudi špinače je bilo nekaj košar. Domačega stročjega fižola in kifelčarja ie bilo za vse dovoli. Bil ie po 5 lir kg. Največja gneča je bila okrog zeljaric. Prav malo pa ie bilo repe. Zelje so prodajali po 6 lir kg. S štajerskega V Mariboru je umrla 74 letna trgovčeva žena Marija Štrausova. Naj v miru počiva! Poroke. V Slovenski Bistrici sta se poročila Anton Pristovnik in Ana Rusova, v Ptuju pa Ivan Črešnik in Ivana Doklova in France Kojc in Marija Vaupotiče va. V Celju je umrl 74 letni nadučitelj Ivan Cetina, ki je med svetovno vojno služboval v Laškem. V Stari vasi na Bizeljskem je umrl 80-letni posestnik in trgovec Martin France, dolgoletni naročnik našega lista. V Krškem je umrl kleparski mojster Jožef Huter, po rodu iz Kočevja. V Ptuju in okolici so umrli: 38 letni Stanko Pernat, 51-letna Katarina Brusova, 13 letni Stanko Sitar, 18-letni Karl Stojko in 83 letna Katarina Pfeiferjeva. V Mariboru jo padla po stopnicah in si pretresla možgane 18 letna gospodinjska pomočnica Albina Štuhčeva. Pripeljali so jo v mariborsko bolnišnico. Njeno stanje je resno Iz vlaka je padel nekje v mariborski okolici 16 letni ključavničarski vajenec Peter Mangot. Fant se je naslanjal na vratca, ki pa so se nenadno odprla, da je treščil iz vlaka in dobil nevarne poškodbe po rokah, nogah in ostalem telesu. Franc Kolar, znani zločinec, ki je pobegnil pred meseci iz zaporov mariborske kaznilnice, je bil ustreljen. Bil je obsojen zaradi napada na nekega finančnega paznika na Pobrežju na dosmrtno ječo. Po begu se je potikal po goratih predelih na Spodnjem Štajerskem in izsiljeval živila ter prenočišče. Neki kmet je spoznal zločinca in ga napojil z žganjein, naslednji dan pa pohitel k bratu lovcu, da sta ga na vse zgodaj prisilila k vdaji. Koren se je postavil po robu, padel je strel in Koren je obležal mrtev. Tri dni nato so prijeli na Teznem tudi morilca Šterna, ki je prav tako pobegnil s Korenom iz zaporov. Sistemizacija upokojencev in invalidov Vsi upokojenci, upokojenke, vdove in sirote državnih uslužbencev vseh strok kakor tudi' invalidi in ostale vojne žrtve, ki prejmejo od svojati izplačilnih blagajn obrazce za prijavo svojih osebnih in rodbinskih podatkov zaradi sistemizacije, naj izpolnijo prijave v italijanskem ali pa v italijanskem in slovenskem jeziku. V točki 1., 2., 3., 4., 7. in 8. prijave, kjer se za vpisano osebo navede kraj njenega rojstva, je treba označiti v odgovarjajočem stolpcu tisto državo, kateri pripada kraj sedaj, to je po aprilu 1941. — Finančna direkcija. S Hrvaškega športni drobiž Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu spet predložil naj višje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom št. VII1-2, št. 2090-20 Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 24. avgusta 1942-XX zjutraj dalje do objave novga cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljano prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje. Zeilnate glave na drobno 2 liri, zelnate glave na debelo 1.50. ohrovt 2.50, repa 0.75, kisla repa 2, buče 1, bučke 3.50, kumare 2.50, kumarice za vlaganje, ki jih na kilogram gre 125 komadov, 12 lir, večje, ki jih gre na kilogram 30 komadov, 8 lir; stročji fižol 4.80, glavnata solata 3.70. endivija 3, radič 3, mehka špinača 4, trda špinača 3, karfiola brez listov 5, rdeča pesa 3, rdeči korenček brez zelenja 3, peteršilj 4, zelena 4, šopek zelenjave za jiuho 0.25, rumena koleraba 1.50, koierabice 2.50, črna redkev 1.50, redkvica 3, čebula 2, šalota 4, česen 5, paradižniki 2.30, zelena paprika 5.30, osnaženi hren 4, krompir 2.25, namizna jabolka 4, jabolka za kuho 3, hruške vrste 5, II. vrste 4; slive in češplje 4, breskve 6 lir; liter svežih bezgovih jagod 3, kilogram suhega lipovega cvetja 18 lir, liter lisičk 3 lire; jajca komad 2 liri. Kjer ni posebej naveden 'liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pr ir e la no v Ljubi iraški pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje st. U na rdečem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenaii naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v*a' kem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana^ vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vsen prodajalkah in prodajalcih po vsej' mestni občini ljubljanski. Zahtevajte povsod naš list! C6IABJEV SIN Hrvaški minister za javna dela je odredil, da se v kratkem začne graditi drugi tir na progi Sarajevo — Ilidže. Za zdaj delajo delavci le na trasiranju omenjene proge. Drugi tir bo izpeljan v dolžini 14 kilometrov. Dva in pol milijona kun odobrenih za zidanje nove šerijaske gimnazije v Sarajevu. Po licitaciji gradbenih del bodo takoj začeli z zidanjem omenjene gimnazije. Hrvaška Krajina je znana, da je njena mladina zelo glasbeno nadarjena. Zaradi tega se je ustaško poveljstvo v Zagrebu odločilo, da bo osnovalo glasbeno učilišče, katerega sedež bo v Banji Luki. Glasbeni zavod bo vodil prof. Saj-novič. Učilif/če bo razdeljeno na dva tečaja. V prvi tečaj bodo sprejeti novinci, v drugega pa gojenci, ki imajo že glasbeno izobrazbo. Učilišče bo imelo svoje prostore v narodnem gledališču. Osnovanje tega učilišča je bilo pri prebivalstvu sprejeto z navdušenjem. Zagrebški Gradjanski je igral drugo tekmo -z bukareštanskim Venusom bolj uspešno kot prvi dan. Drugo tekmo je odločil v svojo korist z 7:1. Prva je končala kakor znano z 3:3 neodločeno. Pred dnevi je švicarska lahkoatletska zve*a priredila v Zurichu dansko državno prvenstvo. Med doseženimi rezultati bi bilo predvsem omeniti novi državni rekord v metanju krogle. Atletinja Bollingerjeva je vrgla kroglo 11.77 m daleč. Prav tako je omenjena atletinja dosegla prav lep uspeh v skoku v višino. Pri nedavnem švedskem atletskem tekmovanju so bili doseženi nekateri zelo dobri rezultati. Tako je atlet Waestberg skočil ob palici 4.10 m visoko. Tudi Olsson je bil dober, saj se je pognal ob palici tudi čez 4 (4.02) m. V metu kopja je zmagal Enksson z daljavo 68.42 m, v teku na 1500 m pa je zmagal Hagstrom v Času 3:35.4 min. G2 m I) POGORSKA PRAVLJICA SPISAL J02E TOMAŽIČ RISAL JOŽE BERANEK 47. Medvešček je stopil za staro babo do pečine, kjer je opazil majhno odprtinp^ »Drugam ni mogla izginiti, kakor skozi njo!c si misli ter brž zavali čez njo veliko skalo. Nato pa stopi po skorjasti strehi ter na njej postavi drog z belo plahto v znamenje, da je poldnič že kuhan. 48. Belo plahto na strehi sta host-nik in kamnar z vriskom pozdravila in brž sta se vrnila v bajto. Medvešček postavi poldnič pred nju. Sedejp ter se najedo srnje juhe in mesa. »Ali danes ni bilo babe?« sta ga vprašala. »Je bila, je!« In tedaj se host-nik in kamnar kar nista mogla načuditi, kar jima je medvešček povedal. Ko sta zvedela, da je izginila med skalami, se takoj dogovore, da jo morajo uloviti; saj je gotovo čarovnica in kot taka jim bo morala pomagati pri iskanju ugrabljenih kraljičin. S. S. van Dvne: 19 ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI KOMAN GOSPODA BENSONA »Kaj pa o avtomobilu, ste kaj zvedeli?« »Nič. Čudno je to, če pomislimo, kaj vse so že pisali o njem. Tisti odlični vrvici sta edina stvar, ki jo imamo v rokah. Ah, saj res, zdaj sem se spomnil, nadzornik mi je danes dopoldne poslal poročilo o ogledu trupla. Ne pove pa ničesar drugega kot le to, kar smo že mi sami ugotovili. Poročilo po naše povedano pravi le, da je bil Benson ustreljen v glavo in da so bili vsi njegovi udje nepoškodovani« »Ne zgubite poguma, gospod narednik,« ga je bodril Markham; »jaz sem imelveč sreče. Tracy je izsledil lastnico tiste torbice in zvedel, da sta z Benso-Doni skupaj večerjala. On in Phelps sta poleg tega zbrala še nekaj drugih podatkov, ki se z ostalimi ujemajo. Dekle bo v kratkem tu. Bomo videli, kaj nam bo povedala. Heathu se je bralo z obraza, da je bil medtem, ko je Markham govoril, nekam dobre volje. Narednik je nato ••.tavil nekaj vprašanj, na katera je Markham podrobno odgovoril. Pravil mu je tudi o Leandru Pfyfeju. »Uspeh razgovra Vam bom kmalu razložil,« je končal Ko ie Heath odšel in so se zaprla vrata za njim, je Vanče pogledal Mark-hama in se hudobno nasmehnil. »To pa res ni kak nadpovprečen človek«, je dejal. »Kaj misliš ti? Nekoliko sem se zmotil nad njim. Ko je vstopil, sem mislil, da nam bo sporočit, da je spravil na varno najmanj sest Bensonovih morilcev.« »Bojim se, da so bile tvoje misli preveč pretirane.« jin vendar je to čisto običajna metoda, če naj verjamemo časopisom. Vedno sem mnenja, da policija, čim je zvedela za kak zločin, takoj začne vse vprek zapirati ljudi, da ohrani med ljudstvom visoko moralo. Spet nova prevara!« , . Vstopil je Markhamov tajnik in sporočil, da je gospodična St. Clair prišla. Vsi smo se začudili, ko se je pojavila pred nami. Vstopila je s pogumnim in odločnim korakom, vendar ljubeznivo. Po postavi je bila majhna, njena lepota pa je imela na sebi nekaj skrivnostnega, nekaj takšnega, kar je znal vdihniti svojim slikam Leonardo da Vinci. Njene oči so bile temne in odmaknjene drugo od drugega nekoliko bolj kot je to navadno pri ljudeh. Nos je imela raven in lep, čelo široko, na njenih debelih ustnicah pa se je poigraval smehljaj. Njeno vedenje je raz- odevalo pravo uravnovešenost, iz katere bi 3€ dalo sklepati, da je dekle precej značajno. Za njeno mirno zunanjostjo pa se je skrivala strastna narava. Obleka je bila v pravi skladnosti z njeno osebo: zmerna po modi, bilo pa je na njej tudi nekaj čisto posebnega, svojevrstnega in tudi zapeljivega. Mark-ham je vstal, se vljudno priklonil in je (sonudil naslonjač nasproti svoji pisalni mizi. . Gospodična ► nasilonjac •5an'0 na-rahlo pogledala, ter nato raje sedla na navaden stol brez naslonjala, ki je stal v bližini. »Saj mi ne boste zamerili,« je dejala, »če si sama izberem stol za zaslisa-nje.« ... Njen glas je bil pri lem nizek in sočen, glas, ki je izdajal dobro pevko. Izgovorila je te besede z nasmehom na ustnicah, v smehu pa ni bilo prav nič prisrčnosti. »Gospodična St. Clair,« je začel Markham z vljudnim, a vseeno strogim glasom, »resno mislim* da ste zapleteni v umor Alvina Bensona. Preden pa bi ukrenil kaj drugega, sem Vas dal poklicati semkaj, da Vas zaslišim. Svetujem Vam, da govorite odkritosrčno in iskreno, ker Vam to lahko samo koristi.« Pogledala ga je posmehljivo in izprašujoče: »Morda pričakujete, da se Vam zahvalim za velikodušen nasvet, ki ste mi ga dali?« Markham se je še bolj namrdnil. Ošinil je z očmi na stroj popisan list, potem pa nadaljeval: »Morda Vam je znano, da smo Vaše rokavice in torbico našli pri Bensonovih tisto jutro po umoru.« »To že razumem, kako ste ugotovili, da je torbica moja, toda kako ste vendar prišli do zaključka, da so moje tudi tiste rokavice?« Markham se je začudil in vprašal: »Hočete reči, da rokavice niso Vaše?« Nisem tega trdila. Toda čudim se, kako ste prišla do takšnega sklepa, kajti niste mogli vedeti niti kakšno številko rokavic nosim jaz in iz česa so.« »Za božjo volja vendar, povejte, ali so Vaše ali niso?« »Če so bile kupljene pri Trefousse-ju, če so številke a’A in iz bele kožice ter do komolcev dolge, potem so gotovo moje. In v tem primeru bi jih rada dobila nazaj, če nimate kaj proti temu.« »Prav žal mi je, toda moram si jih za trenutek pridržati.« »Je dovoljeno tu kaditi?« je prosila gospodična St. Clair. Markham je brž odprl predalček svoje pisalne mize in potegnil iz njega škatlico cigaret. »Hvala, imam jih sama,« se je zahvalila gospodična St. Clair jeva. »Rada pa bi dobila nazaj svoj cigaretni ustnik. Žiil mi je zanj.« Markham je omahoval. Očividno mu ni šlo v račun dekletovo vedenje. »Naredil Vam bom to veselje in Vam ga bom posodil.« Odprl je drugi predal pisalne, mfize, vzel iz njega cigaretni ustnik ter ga položil predse na mizo. »Ali mi zdaj, gospodična — hočete po- vedati, kako so tiste stvari prišle v sobo gospoda Bensona?« »Ne, gospod Markham, tega Vam ne bom povedala.« »Ali računate s tem, da bo padel na Vas težak sum vprav zato, ker se branite odgovoriti na moje vprašanje?« »Na to še pomislila nisem,« je odvrnila malomarno. »Dobro pa bi bilo. Vaš položaj gotovo ni zavidanja vreden in že samo dejstvo, da so bile stvari, ki so Vaše, v Bensonovi sobi, je precej hudo. Pa to še ni vse, ker je v neposredni zvezi z zločinom.« St. Clair je sprašujoče dvignila oči, na njenih ustnicah pa se je spet poigral skrivnostni smehljaj. »Imate morda neizpodbiten dokaz, da sem zagrešila umor?« Markham se je izognil odgovoru na to njeno vprašanje in dejal: »Zdi se mi, da ste dobro poznali gospoda Bensona, ne?« »Po tem. da so se moja torbica in rokavice našle v njegovi hiši, bi človek lahko sklepal, da sem ga poznala, no res?« »On se je zelo zanimal za Vas.« Spačila je obraz in vzdihnila. »Še preveč, tako da nisem imela nikdar miru! Toda, ali ste me morda poklicali sčm, da bi razpravljali o pozornosti, ki mi jo je ta gospod izkazoval?« Tudi to vprašanje je Markham namenoma preslišal. Stev. 190. Savinjčani goje Čas obiranja zlate rože je Ljubljana, avgusta 1942 sončnih in toplih dneh se vrč piva kar p ileze Vsaj malo te trenutno ohladi. Mnogi Piieio danes raie vino. češ da vsebuje več alko-• . ' . az j1 Privoščim po savinjski navadi vr-ictr,^!7aJi ua s,e.vsa' malo nasrkam tistega pri-l -u se naiholj prijetno razširja s iških nnv ob času obiranja hmeliske rožice ■ . ,nu Po veliki Gospojnici, ko ožive lepe sanjske vasice in naselja tam od Celja do Mo-ziria. , Morda še kdo med ljubitelji piva ne ve, , , .. ,a' ^oie Pri nas hmelj, ki daje pivu tisti vabluvi okus. Savinjska dolina najlepše žari v soncu te dni, ko se po jutranji megli blesti rosna zlata roza na hmeljskih nasadih. Tako je že precej let od časa, ko so pričeli v Novem Celju saditi zlato rožo, na katero so se Savinjčani tako srčno navezali kot na svojo zemlio. Skoraj 90 let bo že^ ko je prišel iz Nemčije v te lepe kraje katoliški duhovnik Peter H o r m e s , da je preizkusil savinjsko zemlio, če je primerna za nego hmeljske rastline. Sadeži so se obnesli in hmelj-ski nasadi so rasli po vsej dolini. Leta 1882. je znani žalski hmeljar Hausenbichler že izdal Prvo knjižico o hmelju in njega negi; število hmeljarjev je tako naraslo, da so kmalu potem ustanovili v Žalcu Hmeljarsko društvo, kasneje Pa svojo Hmeliarno in Hmeljarsko zadrugo. Hmeljska roža je mnoge Savinjčane obo-Satila. V letih dobre hmeljske kupčije in letine so se stekale v savinjske domove lepe vsote denarja, pri obiranju pa so zaslužili tudi ljudje Jam iz Prlekije, Bizeljskega, Posavja ter celo iz Dolen iškega in iz Hrvaške. Kdor ni hodil ob dneh obiranja hmelja po Savinjski dolini, si ne more predstaviti, kako svojevrstno in značilno lice je dobila dolina v tem času. 1 h - Se ^ovek Potika po pustih mestnih i. Jn,Sleda resne in zaskrbljene obraze, si ar zazeli, da bi bil med obiralci kot nekdaj, smo obirali hmelj. Ml J • Gospojnici je dolina res oživela. lado in staro — vse je bilo na njivah. Že za-rlna ',e zadonela po hmeljnikih pesem -— različna kot so bili ljudje — obiralci. Košare so Se Polnile, škafi so se polnili, sušilnice so se Polnile, vreče prav tako, potem pa še mošnički Pridnih hmeljarjev. V Levcu, na Ložnici, v Arji asi, v Petrovčah, Žalcu, St. Petru, Polzeli, v Braslovčah in v dolini pod goro Oljko — vse Povsod so bili veliki hmeliski vrtovi, povsod je 15,1 razlit grenek voni po hmelju, povsod so stale ob njivah košare in koši, ki so jih odva-zaIi domov v sušilnice. Hmelj obirati ni tako preprosto! Brez per-Ia- rožice morajo imeti peclje — nabrati pa ga ®oraš mnogo. Nekatere obiralke so ga nasmu-kale dnevno dri 25 škafov — od zore do pozne-Sa mraka. Sonce je pripekalo ožgana prša vne- hmelj že 98 let teden po Veliki Gospojnici tih fantov, ki so izdirali z »mački« hmeljovke, dekleta pa so zaščitile nežno kožo in grudi pred praskajočimi hmeljskimi vejicami z lahnimi jopicami. Pesem za pesmijo, za malico kruh in vodo, skromno, pa vendar zadostno, kosilo, spet malica. Tako je prekipevalo življenje dan za dnem od Velike do Male Gospo jnice. Vedno le veselje in vrisk, mir in zadovoljnost. Hmelj je hitel v košare, nato v koše, iz košev na zgornjo leso. s te na srednjo, s srednje na spodnjo, z nje v skladišče. Koliko življenja je pri tem delu! — Življenja, veselja, pa tudi skrbi! Gospodar je rad prihitel med obiralke, da jih je opozoril, da ne bi bile preveč hitre in da ne bi preveč zaslužile. »Peclji, peclji — ne grozdovi,« — vse to si lahko pogosto slišal. Večeri so bili fantom najlepše ure mladosti. Po večerji so šla dekleta spat, fantje pa so izrabili mesečino in temno noč za vasovanje O, saj dekleta niso spala, poslušale so petje fantov na vasi, da so zjutraj kar težko vstala. Pa so tako hitro minili dnevi obiranja. Čez nekaj dni so že prišli nakupovalci hmelja in po cestah so se vrstili proti Žalcu in drugim železniškim postajam visoko naloženi lojterni vozovi s plombiranimi vrečami. Zadnja leta je bila hmeljska kupčija bolj slaba. Ko je prišlo v Savinjsko dolino novo življenje in so hmeljarji zredčili hmeljske nasade, se je dolina mnogo spremenila. Savinjska zemlja je spet rodila, toda rodila potrebnejše sadove: krompir, žito, koruzo. Letina je prav dobra. Na preostalih hmeljnikih v Savinjski dolini obirajo hmelj sedaj. Hmelj je srednje dobro obrodil, tako da je dolina tudi letos polna grenkega vonja zlate rožice, kateri so Savinj- Kako ravnamo pri perilu? Sedaj, ko štedimo na vseh koncih in krajih, perejo mnoge izmed nas svoje perilo kar same doma. Tistim, ki tega posla niso bile vajene, se lahko pri pranju zgodi marsikakšna nerodnost in škode, ki je pri tem nastala, pozneje ni več lahko popraviti. Na tem mestu smo zbrali nekaj preprostih navodil za »nove« perice: Pred pranjem je treba ločiti od umazanega perila vse barvano perilo, ki ga peremo posebej. Tudi fino in najfinejše perilo moramo ločiti od navadnega. Belo perilo namočimo na predvečer pranja v mrzli vodi, ki smo ji dodale sode, kakšnega sredstva za namakanje ali nekaj odpadlih ostankov mila iz gospodinjstva. Pomnite: voda naj bo mrzla ali hladna, nikdar pa ne vroča. Najprej položimo v vodo najbolj umazane in velike komade perila, nato pa ostalo. Tako naj ostane perilo čez noč. Pri zelo umazanem perilu (delovni obleki itd.) dodamo vodi žlico amoniaka, če je pa delovna obleka umazana z oljem, s kolomazom ali podobnim, jo namakamo posebe v vroči milnici. Barvasto perilo namočimo samo za dve do tri ure v mrzli vodi, daljše namakanje bi barvam škodilo. Perilo mora ležati v kadi za namakanje dovolj rahlo, tako da se posamezni kosi na vseh straneh dobro namakajo. Pri zelo umazanem perilu je priporočljivo, da po nekaj urah izmenjamo vodo za namakanje. Drugo jutro ali čez nekaj ur zmeneamo namočeno perilo. Prvemu mencanju sledi namiljenje perila in poparjenje, nato pa izplaknjenje v čisti topli vodi. Potem napolnimo bakren kotel ali drugo pocinkano posodo z mrzlo mehko vodo, ki ji dodamo nekaj fino narezanega mila. V dobro premešano vodo damo perilo kos za kosem in začnemo kuhati Perilo ne sme vreti dlje kot petnajst minut Kuhanju perila sledi izplakovanje in sicer najprvo v vroči vodi, potero pa po možnosti v tekoči vodi. Pri izplakovanju moramo odstraniti iz perila ves pralni lug in milnico Zato iztiskavamo perilo, preden ga ovijemo in se mora voda toliko časa menjati, dokler ni popolnoma čista. Izplakovanje je izmed najvažnejših opravil pri pranju. Če iz-pla kujemo površno, ostane milnica še v perilu in se pri sušenju in likanju zaje v vlakna. Vlakno postane trdo in krhko, perilo pa se sčasoma lomi in trga. Vsaka gospodinja ve, da mora pri sušenju perilo izpostaviti soncu, kajti sončni žarki belijo perilo in mu dajejo tisti vonj po svežosti, ki je tako prikupen. Nasprotno pa moramo svileno in barvasto perilo sušiti v senci, da ne obledi. Svilenega in barvastega perila kajpada tudi ne smemo kuhati, peremo pa ga v mlačni milnici. čani ostali še vedno zvesti, četudi so uvideli, da jim v današnjih časih zemlja nudi potreb-nejše življenjske pridelke. Savinjska dolina žari v soncu in jutranja rosa se blesti na hmeljskih rožicah. Tam izpod gore Oljke odsevajo po dolini v večerni zarji zlatordeči sončni prameni — pozdrav hmeljarjem. ki so še ostali zvesti negovalci te kraljičine rožice, ki daje tudi našemu pivu tisti prijeten okus, zaradi katerega ga tako radi pijemo. Obsojen zaradi uradne poneverbe in zlorabe Čufar Jože, rojen 23. januarja 1913 v Zgornji šiški, pristojen v občino Stari trg pri Ložu, je bil 28. marca 1939 do 9. februarja 1942 nameščen kot dnevničar-zvaničnik pri okrajnem sodišču v Ložu. Poprej je bil pri sodišču v Radgoni. V Ložu se je poročil. Mož se je spozabil in si je začel prilaščevati uradni denar. V uradu je skrivaj delal manipulacije, ki niso bile v skladu s kazen- i skim zakonom, ki določa primerno hude kazni za uradne poneverbe in za zlorabo službene dolžnosti. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je Jožeta Čufarja v glavni obtožnici, ki je zelo kratka, obtožil zločina uradne poneverbe zneska 3.806.60 lir. Dne 30. januarja 1942 je Čufar prejel od posestnika Matevža Mulca, ki ga je rubila Priv. agrarna banka, znesek 3.806.60 lir. Ta znesek je obtoženec poneveril. Poleg prve glavne obtožnice je državni tožilec obtožil Jožeta Čufarja v dodatni, zelo obširni obtožnici, še raznih drugih deliktov, ki so bili v Zopet ie zavarovanec •i ISTIMA NAZIONALE deSe ASSICURAZIONI" ,,Narodnega zavarovalnega zavoda” zadel milijonski dobitek z življenskim zavarovanjem na podlagi ljudske police v zvezi z devetletnim zakladnim bonom. Tokrat se je sreča nasmehn la nekemu uradniku iz Mi ana, ki je zavarovan s tovrstno ljudsko življensko polico, z žrebaniem enega od zakladnih bonov 1949 — Seria B (po L 500'—), To je tretji primer, da je zavarovanec našega zavoda s tako polico v zvezi z zakladnimi boni poslal milijonar, čeprav je izdal do žrebanja za to svoje zavarovanje le nekaj več kot Lir 100.—, in še to v obrokih. Razen teh treh milijonskih dobitkov je še mnogo naših zavarovancev na podlagi tega originalnega zavarovanja zadelo več manjših dobitkov. Vpoštevajoč te izredne koristi svo|ih zavarovancev, si je naš zavod spet preskrbel primerno število devetletnih zakladnih bonov 1951 in jih nudi svojim zavarovancem v zvezi z življenskim zavarovanjem v obliki ljudske police na obročno plačevanje. Na ta način ie vsakemu državljanu dana možnost, da se okoristi s tem važnim državam vrednostnim papirjem. — Pojasnila daje: JSTITUTO NAZIONALE delle ASSICURAOONI" „NARODNI ZAVAROVALNI ZAVOD" - ROMA G avno zastopstvo za Ljubljansko pokrajino, Ljubljana. Ulica 3. maja št, 11/1. zvezi z njegovimi manipulacijami. Obtožen je bil, da je od strank prejemal razne zneske in si jih za sebe pridržal, da je falzificiral uradne listine, da je skrival in uničeval razne uradne spise, posebno razne dopise okrožnega sodišča v Ljubljani, ki so se nanašali na neko kazensko zadevo. Sestavljal je tudi napačna poročila na okrožno sodišče in podpisal sodnika. Naposled je bil obtožen, da je oklevetal svoje uradne predstojnike, ko jih je ovadil, da postopajo pristransko in protizakonito. Obtoženec se je na glavni razpravi, ki je trajala v sredo dopoldne in popoldne, zagovarjal nad 2 uri. Ni priznal krivde. V pogledu glavne poneverbe v prvi obtožnici je navajal, da mu je bil denar ukraden. Od stranke je res navedeni dan dopoldne prejel denar. Ker ga dopoldne ni mogel oddati na pošti v Ložu, se je namenil, da ga popoldne odda na starotrški, res je odšel v Stari trg z denarjem in nakaznico. Prišel pa je v Benčinovi gostilni v družbo, ki je popivala. Bil je vinjen in sam ne ve, kam mu je denar izginil. Ni mogel niti plačati zapitka 6 lir. Mnoge priče pa so drugače izpovedale, da je prav tega dne obtoženec plačeval večje dolgove, tako v neki trgovini 500 lir. Glede ostalih dejanj se je obtoženec zagovarjal, da so mu stranke same dajale nagrade in da si uradnega denarja ni pridržal. V pogledu klevete predstojnikov se je izgovarjal, da je bil napačno informiran. Mali kazenski senat je Jožeta Čufarja obsodil zaradi zločina poneverbe in zlorabe uradne dolžnosti ter klevete na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, na 50 lir denarne kazni in v izgubo državne službe. Državni tožilec je proti sodbi prijavil revizijo, ker je bil obtoženec v nekaterih točkah oproščen, in priziv zaradi prenizke kazni. Pripomnimo, da je poneverjeni znesek 3806 lir poravnala njegova tašča. Obtoženčeve manipulacije so prišle na dan šele 30. januarja 1942, ko so ljudje opazili, da obtoženec razpolaga z večjo vsoto denarja, ko je bil drugače vedno suh, a zelo vdan pijači. Obtoženec se sedaj nahaja v ljubljanskih sodnih zaporih. Dolgotrajna pravda zaradi srečke Že pred 2 leti smo poročali o zanimivi kazenski pravdi zaradi srečke nekdanje državne loterije v Belgradu, ki je zadela pri zadnjem kolu dobitek 25.000 din. Zaradi prestopka goljufije je bil takrat ovaden lastnik loterijske kolekcije v Ljubljani Alojzij Planinšek. Najvišja sodna instanca, vrhovno sodišče v Ljubljani je izdala naposled sodbo, s katero je bil Alojzij Planinšek oproščen od obtožbe zaradi prestopka prevare po §-334 k. z. Zadeva je bila važna tudi zaradi civil-nopravdnega spora. V zadevi srečke interesirani trgovec g. Pirnat je nato predlagal obnovitev 'kazenskega postopanja, ki je bilo dovoljeno ter so bile izvedene nove poizvedbe odnosno dopolnilni dokazi. Rezultat tega postopanja je bil, da je bil Alojzij Planinšek od državnega tožilstva ponovnp obtožen prestopka prevare. Pred kazenskim sod-nikoni-poedincem na okrožnem sodišču je bila Ljubljana Obvestila Danes, sobota, 22. avgusta: Hipolit. Nedelja, 23. avgusta: 13. pb. S. M. Koledar Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste-Zaloška cesta. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Franc. Stefanova ulica 7. Osebe, ki imajo kakšne terjatve do nemških izseljencev, lahko še prijavijo te terjatve (pismeno ali ustno) pri Pohotnem uradu v Ljubljani, Stari trg 34-11 do 1. septembra t. 1. Vse delojemalce kovinske stroke (mehanike), strojne ključavničarje, kovače, kotlarje, strugarje, elektro-monterje itd.) vabimo na sestanek, ko bo v nedeljo, dne 23. avgusta t. 1. ob 9.30 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22, pritličje. Na sestanku bo referent oddelka poročal o mezdnem gibanju in kolektivnih pogodbah. Vabimo vse pomočnike, da se v lastnem interesu udeleže tega sestanka. — Oddelek industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze. Le še nekaj dni nas loči do zaključka Der- žajeve razstave v Obersnelovi galeriji, katero si je ogledalo izredno lepo število obiskovalcev umetnostnih razstav. Ker bo razstava zaprta nepreklicno 28. t. m., vahimo vse tiste, ki si še niso ogledali Deržajevih umetnin, da pobite z ogledom. Galerija je odprta vsak dan od 9 do 12.30 in od 15 do 18.30. Ljubljansko gledališče Drama: Sobota, 22, avgusta,, ob 17.30:, »Poročno darilo«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Nedelja, 23. avgusta ob 14: »Konto X«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob' 17.30: »Vdova Rošlinka«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 24. avgusta: Zaprto. Plavanje za pokal Scarion. na Iliriji Zaupnik ljubljanskega CONI-ja sporoča, da se bodo vršila v soboto 22. avgusta ob 17 na kopališču Ilirije pokrajinske izbirne tekme za pokal Scario-nL Prireditev bosta organizirala »Gazzetta dello Šport« in CONI. Tekmovanja ki se bo vršilo v plavanju na 100 m prosto, se lahko udeležijo vsi dečki do 16. leta starosti. Tekme so torej odprte za vse. potrebno pa je, da prinesejo udeleženci s seboj dokument s podatki o rojstvu. Prijave se bodo sprejemale v soboto od 16.30 dalje na kopališču Ilirije. Prvi trije najboljši bodo prejeli nagrade. UGODNA PKILIKA! Proda se lahek voz na peresih (zapravljivček) z dvojnimi sedeži in za par konj kompletna moderna oprema (engliššire). Vse dobro ohranjeno. Na ogled Koblarjeva 7. včeraj prva glavna razprava, ki je bila preložena na 10. septembra, da se izvedejo novi dokazi in zaslišijo nekatere priče. V. HEISER 76 Zdravnik gre ^ križem svet Nova Zelandija je po Zvezi narodov Prevzela tudi pokroviteljstvo nad zahodnim delom Samoa ter je potrošila zanj ogromne vsote, neskončno večje, kakor bi mogla kdaj dobiti povrnjene, da bi dvignila življenjsko raven Samo-anov. Ti ljubeznivi, gostoljubni in bla-ffi Polinezijci so kakor dirugi prebival-C1 »P0 južnomorskih otokih po številu Počasi umirali. Novi Zelandiji je bilo 2elo hudo zaradi prepočasnega zdravljenega napredka in je zato rada sP*ejela našo pomoč Delo ,ki smo ga ^Pravili med prebivalci Cookovih oto-v ter med Samoani. da bi jih rešili Srfd framboezijo in črevesnimi zaje-VaIci, je bi! samo del vsega podobnega ‘Puda, ki smo se ga lotili na tem odseku °ošlrnih tihomorskih voda. Izgubljeni in znova pridobljeni raji Nekaj let po svetovni vojni sem bil nekoč v uradu avstralskega notranjega ministra v Melbo umu, kjer sva obravnavala nekaj prav obširnih zdravstve-in vprašanj. Ko je bilo jasno da se viioJ1^11? Pogovor še precej dolgo za-Vlekel, Je minister dejal: . _ »Ali mi ne boste zamerili, če bova malo prenehala? Zunaj je neka oseba, ki me že dolgo čaka, paf bi rad z menoj govorila; vem, da bo opravila v nekaj minutah.« Vstopil je možak, ki sem ga nekoč štel za najbolj srečnega med vsemi smrtniki. Nenadoma sem se namreč spomnil daljnjega jutra, ko je moja ladja pristala ob nekem otoku severno od Nove Gvineje Otok se je počasi in svečano dvigal iz morja, dokler ni do-bif oblike velikega in zlatega pokrova, ki je ležal na svetlikajočem se sinjem prtu; na vrhu je nosil belo bunko, ki se je razlezla v prostorno poslopje, ko smo bili otoku že blizu. Iz belega koralnega peska obale se je kakor zelena plima dvigala goščava kokosovih palm, ki se je po rahlo vzbočenih slopih vzpenjala proti vrhu griča. Edina lastnika tega čarobnega otoka Morona sta bila brata Nemca. Kma-j lu, ko sem se izkrcal, sem se znašel na vrhu vzpetine pod najinima no-l gama pa je hrumelo obširno morje; tul mi je pripovedoval zgodbo svojega pisanega samotarskega življenja. Vse ozemlje, do kamor mi je segal pogled, da je njegovo, mi je dejal. Ddlo ali skrbi ga niso vznemirjale; nič ni motilo samote njegovega življenja, razen počasnega sprevoda ladij, ki so bile na poti proti Singapooru. Tokijii, Sydne-yu. kadar se mu je zljubilo je lahko šel ribe lovit ali pa je križaril s svojo jadrnico daleč naokrog, če pa mu je bilo do tega, je mogel ostati doma ter brati knjigo iz svoje dobro založene knjižnice ob razsvetljavi svoje lastne majhne elektrarne: pri tem pa je lahko srkal ledene pijače iz svoje hladilne naprave — takšnega razkošja v tej dobi po južnih morjih še niso poznali. Brezskrbnost in udobje mu je nudilo sto tisoč kokosovih palm. od katerih mu je vsaka letno vrgla izkupiček enega dolarja. Vsako leto je eden od bratov pobral vseh 9to tisoč dolarjev ter jih na debelo zapravljali po Evropi, medtem ko je drugi na verandi lenobo pasel ter gledal, kako so delavci nabirali kokosove orehe. A prišla je vojna in Avstralija ter Nova Zelandija sta se hlastno vrgli na | bogati plen. ki je bil v rokah teh dveh Nemcev Zdaj pa je bil tu — ta moj■ gostitelj nekdanjih srečnih dni, ki je izgubil svoj zemeljski raj ter hodil od ene pisarne do druge v praznem upa- I nju, da se ga bo spet kdaj polastil. Odkar so se oči belcev zapičile v! rajske krasote Južnega morja, so ti otoki zasloveli kot pravo znamenje, ki j obeta resnično zavetje vsem, ki bi radi' ubežali preveč tesnemu in jetnišnici1 podobnemu svetu. Po pripovedovanju potnikov, ki so križarili tam doli, narava na kopnem in na morju nudi življenje brez težavnega in mučnega dela. zrak je mil in zd*rav, ženske pa lepe in dobre. Morje je bilo bogato rib; povsod pa je bilo dosti divjih prašičev. Komaj ie mati otroka odstavila, ga je že začela hraniti s koreninicami »tara«, ki je rastel tako bogato in rahlo, da si ga mogel z lahnim potezanjem izvleči iz plodne zemlje. »United Fruit Company« navzlic vsem svojim prizadevanjem in skrbnemu gojenju ni mogla priti flo takih mlličnih banan, kakor jih je brez sleherne nege rodila narav sama tam doli. Povsod so rastli kokosovi 'irehovci in pomaranče, ki so postregli hkrati s hrano in pijačo. Otočanom je bilo življenje skoraj stalna zabava, tako da so dvomili, da bi mogel človek najti več zadovoljstva v delu kakor v veseli zabavi. Tudi Ev-ropci, ki so se mudili tamkaj nekaj časa, so bili istega mnenja. Otoki južnega morja so v splošnem vsi tisti, ki ležijo vzhodno od Avstralije ter južno od ravnika. Z izjemo ameriškega dela otok« Samoa, so bili vsi ti otoki pod pokroviteljstvom anglaškega cesarstva ter francoske republike. Glede plemensk izvora otočanov ni mogoče priti do jasne sodbe, toda' če potegnemo črto od severa do juga skozi otočje Fidži, jih lahko razdelimo med Polinezijce in Melanezij- ce, čeprav na otokih Gilbert in Elliee živijo tako imenovani Mikronezijci, ki so bele polti, a imajo šilaste oči, kar odkriva njihovo malezijsko poreklo. Vzhodno od te črte so Polinezijci, najbolj čisto pleme na jugu, ki ga zastopajo visoki, rjavi ljudje gladkih in svetlečih se las Čim bolj gremo proti zahodu, ta polinezijska plemenska vrsta izgublja svoje značajke, dokler po-jjolnoma ne izgine v zamorski notranjosti temne Fapuazije Mešana vrsta biva na osrednjih otokih ter «e imenuje melanezijske Po sledovih, ki jih 'lahko opazujemo na ločenih otokih, a so še zmeraj pretežno jx>linezijski, moremo zasledovati potovanja Poline-zijcev proti vzhodu. Dolgi in svetli lasje, ki jih srečamo na otokih Cook, Samoa in Tonga, m zmeraj bolj kuštravi, dokler se na Rivali Fidzijancev ne zvijejo v kodre. Potem pa se čedalje bolj zgostijo, da so v Papuaziji taki ko volna Gizdalin na Fidžijih je tako ponosen na svojo črno ali včasih tudi rdečkasto čopko, da si jo uravnava ure in ure, dokler ni vsak lasec na svojem mestu. V obrazu pa nima kocin, če pa bi trnu kje kaka v predrznosti pognala, jo z isto drznostjo izpuli z dvema školjkastima ?^lutkama. Včasih se Fidžijanec brije, ri tem rabi zobe morskega 'soma «H drobce stekla ali pa celo nožiček, ki &i ga priredi iz cepljenega bambusa. SHikoljjevskjja^ *AlexJndro\ika hjkovo 1 uGotvdsr/'evo VjOuki I fl UrJjssovL j -mniSSMs ŽSj \ V tn/omjA. HARKOV ^ Rovtnk' 'O/ti Vi kir/ovkl '[^K/ovoniksltojt arUutovsko 'Stal/hcm Prisfsn C!lanski'P (rjsnOfrt 'frresig lozavjjj\ \V/j0im/ro v ki LOb3ČtV lonsK)J3 PETRO VSj flošoutovkA. Mih topa ASTRAH. Krt fn/c« vrti AZOVSKO Kjnovstoii\\ ?« Tf iosy*r TimQSevik&]±A Kr f/ovs*3jd \0mjno V Sktjt 5/3 y/ombe, prevejani premogovni vozniki so navlekli nekega neizkušenega nadzornika. Povedal je dalje, da so v bližini Gannnala odkrili nova ležišča železa, bila je že dražba in na njej so bili prostrani gozdovi prodani za beraške zneske. Nyman je govoril kakor da bi šlo za njegovo življenje, toda Shagerstroem, ki je dobro uganil očitni Nymanov napor, da bi v njem kot lastniku rudnikov vzbudil zanimanje za vse to, ga je prekinil z besedami: »Svojih posestev ne morem obdržati in zavoljo tega jih bom razdal. Disa ne bi verjela, da žalujem za njo, če bi vse to pridržal.« »In ti vsega tega ne bi smel razumeti kot posebno radost, pač pa kot velik križ,« mu je odgovoril knjigovodja. »Tega nisem v stanju storiti,« je odvrnil Schagerstroem s tako zdvojenim glasom, da si oni drugi ni upal nič več spregovoriti. Naslednji dan je potekel na isti način. Knjigovodja je pričakoval, da bo Shagerstroem postal vedrejši in bolj svež, čim bo iz mesta prispel med gozdove in polja. Toda prav nobenega izboljšanja ni bilo na njem opaziti. Tedaj se je Nymana prijela resna zaskrbljenost glede prijatelja. »Ne bo več dolgo tlačil zemlje,« si je mislil. »Cim se bo znebil vse svoje dediščine, se bo viegel in umrl. Tuga ga je čisto ugonobila.« Se enkrat je poskušal Schagerstroema spraviti ob vprašanju dediščine na drugačne misli. Tega resnično ni storil le za to, da bi si rešil lasten položaj, pač pa, da bi pomagal svojemu nekdanjemu prijatelju. »Pomisli na vse tiste, ki so delali, da so spravili skupaj tako veliko bogastvo,« je dejal. »Ali misliš da so to delali zgolj zavoljo sebe? Ne, po njihovem mnenju bi se moralo tedaj, ko se bo tolikšna moč združila v eni sami roki, iz tega roditi tudi nekaj res velikega, nekaj velikega, kar bi bilo vsej pokrajini v korist. Toda ri misliš vse raztrgati in razdeliti. To smatram za brezvestno in po mojem mnenju do tega koraka sploh nisi upravičen. Jaz mislim, da bi ti moral vse to breme vzeti na svoja pleča in dobro upravljati tisto, kar je tvoje,« Nobenega znaka ni opazil, da bi njegove besede naredile vsaj najmanjši vtis na Schagerstroema, toda navzlic temu je pogumno govoril dalje. »Pridi k nam v pokrajino in primi za delo! Ti si predober, da bi prebijal zimo v Stockholmu z vsakovrstnimi zabavami in bi le poleti obiskal rudnik, sicer se pa v lenobi pretegoval. Ne, pridi in poglej malo na svoja posestva! Nujno bi bilo zate, lahko mi verjameš!« Nyman je resnično občudoval svojo zgovornost, toda Schager-stroem ga je nanovo prekinil: »Oh, nehaj, dobri Nyman!« je dejal nekako tjavendan. Knjigovodja je zardel kot rak. »Da, dobro vem, da nimam pravice držati ti pridige,« je dejal. »Toda nimam niti beliča in ne morem prav nič storiti. Sem pa na vsak način mnenja, da ima človek pravico, če je le v njegovi moči, da si življenje uredi tako prijetno, kar se pač da. Če bi pa imel le eno samo ped zemlje... pa si je ne bi pustil vzeti, to pa zatrdno vem.« Tretjega dne zjutraj sta dospela na cilj. Proti Šesti uri je voz obstal pred glavnim poslopjem na Gammalu. Sonce je žgoče sijalo na rumena, v jesenskih barvah bleščeča se drevesa. Nebo je bilo odeto v najlepšo modrino in malo jezerce, ki se je razprostiralo pred poslopjem, se je blesketalo kakor položno zrcalo izpod lahne meglene koprene. Nobenega človeka ni bilo, da bi pomagal potnikoma. Med tem, ko je stopil postiljon proti gospodarskemu poslopju, da bi poklical hlapca, je knjigovodja porabil priložnost in se izpovedal. »Nikar 6e ne trudi, da bi z Bjoerjessonom govoril zavoljo požara!« je rekel. »Saj ga sploh ni bilo. Toda nekaj sem ti nvu natvezti, da bi te prisilil na pot s seboj. Froeberg je rekel, da se bom moral posloviti, če te ne bom pripeljal s seboj.« »Toda pogorelci, brezdomci?« je vprašal Schagerstroem, ki se ni mogel tako naglo znebiti poprejšnjih misli. »Jih sploh ni!« je vzkliknil knjigovodja popolnoma zdvojen. »Kaj pa naj bi bil storil? Nisem mogel drugega kakor lagati, da ne bi mogel ti izvršiti svoje namere in razdeliti vsega svojega bogastva.« Schagerstroem je brez zanimanja in hladno pogledal svojega spremljevalca in potem dejal: »Ti si seveda dobro mislil, toda vse skupaj je bilo čisto brez potrebe. Čim bodo vpreženi sveži konji, se bom odpeljal nizaj v Stockholm. Knjigovodja je vzdihnil, toda molčal. Ni se dalo nič več storiti. Igra je bila izgubljena. Medtem je prišel postiljon. »Niti enega moškega ni v hiši,« je rekel. »Našel sem le neko staro žensko, ki je trdila, da so upravitelj in vsi ljudje u rudniške uprave na lovu na jelene. Gonjači so odšli že ob štirih zjutraj. Tako se je mudilo, hlapci niso imeli niti toliko časa, da bi dali konjem jutranjo krmo. Poslušajte, kako hrzajo.« In resnično, iz konjskega hleva se je slišalo ropotanje, ker so lačni konji tako glasno tolkli s kopiti in rezgetali, kolikor so le mogli. Tedaj se je na Schagerstroemovem obrazu pojavila lahna rdečica. »Bodite tako dobri in dajte živalim nekaj krme,« je naročil postiljonu, med tem ko mu je istočasno ponudi! nekaj napitnine Z nanovo zbujenim zanimanjem se je začel ozirati po dvorišču. »Noben dim se ne dviga iz visokih peči,« je rekel. Tamerlan je s svojo vojsko vdrl v Dangestan, kjer ga je presenetil krepki sovražnikov odpor. Sklenil je, da hoče pobliže spoznati šege in običaje tega ljudstva. Preoblekel se je v beraške cape ter sam in brez orožja odrinil medenj. Po dolgi in naporni hoji je dospel do »izbe«, kjer je prosil za krepčilo in ležišče. Sprejela ga je starka, ki mu je pripravila prav vročo juho. Skrivni potepuh je oil hudo lačen. Zato se je vroče juhe lotil s toliko ihto. da si je spekel ustnice in nebo. »Prav neprevjden si,« mu je dejala starka, »zakaj pa ne zajemaš juhe z roba krožnika. Tudi Tamerlanu se je tako pripetilo, ker se ni zadovoljil s tem, da bi ostal ob robu krožnika, kjer bi se lahko brez nevarnosti nasitil.« Azijatski vojskovodja je ta nauk razumel, zato se je razodel in se pomiril z glavarji te pokrajine, ki so mu potem dali čete, da so mu pomagale pri nadaljnjih osvojitvah. Na Kavkazu je tudi drugi sloviti osvojeva-lec, znani Džingiskan, započel svoje velike zmage, ki so mu v kratkem času prinesle gospostvo nad Kitajsko. Prav v tej zemlji so tudi turški sultani hodili iskat svoje sužnje. Do preteklega stoletja so tu cenili človeka kot blago za prodajo ali izmenjavo. Armenke in Čerkezinje z velikimi globokimi očmi ter zastrtimi obrazi so polnile paševske hareme. In kako je danes? Danes pa je Kavkaz že na poti velikega napredka. Čeprav je poljedelstvo še v povojih, pa je industrijsko izkoriščanje bogate pokrajine že na visoki stopnji. Zato najdeš poleg velikih mest, kakor na primer Krasnodar (200 tisoč prebivalcev) vasice in skupke koč iz posušenega blata ali spletenega šibja; poleg železnic^ in petrolejskih vodov v Transkavkaziji najdeš redke prometne poti preko gorske verige, ki jo preprezata samo ave stari vojaški cesti, a še ti sta po več mesecev v letu docela nerabni; poleg pustih pokrajin najdeš krasna termalna zdravilišča, kjer izkoriščajo bogate rudninske vroče vrelce. EIAR - Radio Ljubljana Sobota. 22. avgusta. 7SO Napevi in romance — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Operna glasba — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert klasičnega tria — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.30 Lepe pesmi od včeraj in danes. Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. — Operetna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 15 Pokrajinski vestnik — 17.10 Nove plošče Cetra — 17.55 Kochel Zlata: Problemi sedanjega časa — gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: Verdi: RIGOLET-TO. V odmorih: Predavanje v slovenščini (21.50 pribl.). Zanimivosti v slovenščini (21.30 pribl.). Predavanje v slovenščini (21.50 pribl.). Po končani operi: Poročila v italijanščini. Kot smo omenili je pri slovaški krožni vožnji prišel prvi na cilj Nemec Miillner. Drugi je bil Slovak Krampi. Hrvaški boksarji, ki so nastopili proti nemškim izbrancem v drugem srečanju so izgubili borbo kar 15:1. Tekma je bila v Katovicah. V Porečah so berlinski teniški igralci premagali dunajske z rezultatom 3:2. V Budimpešti sta se sestali moštvi Madžarov in Švedov. Madžari so se izkazali v vseh igrah premočne in so zmagali kar s 5:0. Za leto 1942 so že določeni poedini državni nogometni prvaki. Tile so: Belgija: Lirše, Bolgarija: AC Slavia Sofija; Danska: Boldkluhen 93, Kopenhagen; Nemčija: FC Schalke 04; Francija (nezasedena) FC Sete; zasedena Francija: Stade Reims; Italija: Roma, Hrvaška: Gradjan-ski, Zagreb; Nizozemska: ADO den Haag; Portugalska: rC Belenense; Protektorat: Slavia, Praga; Romumja: Rapid, Bukarešta; Švedska: Švica: Grasshopers, Ziirich; Slovaška: SK Bratislava; Španija: FC Valenci ja; TurCija: SC Besiktas; Madžarska: MFC Csepel. odobril naslednji mednarodni športni program, na katerem se bodo Nemci pomerili z drugimi narodi :