»Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani m dom dostavljen v upravniStvu prejeman:
•   celo leto......K
celo leto......K 24 —
pol leta   ........ 12-—
četrt leta.......»6
na mesec.......»2*
:E I
celo leto......K 22—-
pol leta.......» ll-—
četrt leta........ 5-50
na mesec......• . 1*90
Dopisi
Uredništvo:
naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo, ellca it 5, (I. nadstropje levo),
iDserati vel jaja: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih msercijah po dogovoru.
L'pravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
*L 34.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatvc naročnine se ne ozira.
•L ••.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K
pol leta.....• • . 13* -
četrt leta.   ...... . 6*50
na mesec ....... » 2*30
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Nemčijo:
celo leto.......K 28 —
za Amafiko in vse druge dežele: celo leto.......K 30-—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka
it 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85
iz delovanja h sospodar-stva idrosheio serenta Zozale.
seje dne
Na dnevnem redu zadnje idrijskega   občinskega, odbora iO. aprila t. 1. je bil med drugim tu-računski zaključek občine za leto Ob tej priliki   se je občinski < dbor rad ali nerad moral baviti tuji z delovanjem bivšega klerikalne-perenta Zazule. Gerentovo gospodarstvo kaže v jasni luči, kako znajo klerikalci   izkoriščati javne zasto-x\ kjer   irridejo   na   površje,   v svoje >frankarske namene.
Zanimiv je tedaj za javno**i govor odbornika Pegana pri zgoraj i znareni seji občinskega odbora, ki ^e je prilično nastopno glasil:
Letni račun za 1909 izkazuje, da je morala občina plačati 697 K 71 v pravdnih stroškov. Gerent Zazula je zakrivil te troske. Pred leti je namreč pristaš klerikalne stranke misti-ieiral »Notranjea« na ta način, da je simuliral naprednjaka   ter napadel na nesramen način   pristaše narodno-napredne stranke.   Naš tajnik c trdil, da ni v Idriji nihče zmožen ake-fira dejanja nego Zazula.    in ko :nu je uredništvo »Notranjea« dopo-»lalo rokopis,   je prišel do prepričanja, da se o Zazuli ni motil.   J?n no •ju je ožigosal kot mistifikatorja, ponarejevalca podpisov in kot zlobne-a. ki pod tujo krinko krade čast po--renim ljudem. Zazula ni tožil, kar bi storil vsak poštenjak   — ampak naščeval se je — in je brez uvedbe disciplinarnega   postopanja. kakor .a *»rr-h.Nuj*   >iužbena pragmatika, ajnika iz slnžbe zapodil.   Tajnik je ožil in naravno tudi zmagal v vseh treh instancah,   in   ker je občina v ■ •'•esn propadla —   mora plačati r«zne stroške.
To je v kratkem zgodovina te pravde. Vprašanje nastane, je li oblina opravičena zahtevati povračilo onih izdatkov, ki jih je povzročil Zazula protizakonito in edino le v na-nenu. da si ohladi jezo nad političnim nasprotnikom. To vprašanje naj rešita deželna vlada in deželni od-nor, ki sta Zazuli poverila gospoda r-stvo našega občinskega imetja.
Dalje bi ne bilo prav, ako bi obeliski odbor prezrl postavko v znesku 551 K 10 v, ki jo je porabil ge-♦ nt Zazula za zgradbo nekega jar-iz realke v Nikavo. Po tem jarku.
ki je večinoma izpeljan nad površjem ceste, naj bi se odvajale fekalije iz realčnega poslopja iu odlagale neposredno pred grajskim vhodom. Komisija odnosno vesčaki, ki se si ogledali to genijalno gerentovo delo, so prepovedali uporabo jarka. Ker je torej jarek neraben, so bili stavbni stroški nepotrebni. Ti stroški bi se pa prihranili, če bi postopal trerent Zazula v zmislu zakona in si bi predno je pričel zidati, pridobil v to ]>ot rebno oblastveno dovoljenje. Tega pa ni storil — ampak je kar na svojo roko, torej gotovo tudi na svojo odgovornost zidal, kar se danes uporabiti ne more niti ne sme. Zato naj vlada in deželni odbor odločita, kdo naj to škodo občini povrne«
Tudi žarnic ne odpustim geren-tu Zazuli. Stroški za ta eksperiment znašajo 536 K. Morebiti bo kdo trdil, da ni imel gerent Zazula v tem slučaju slabega ali hudobnega namena — ampak, da je hotel razsvetljavo našega mesta, ki je v resnici poprave vredna, izboljšati in je v to svrho naročil nad sto dragih žarnic, ki so pa v osmih dneh pregorele. To ni zloba — ampak nesreča. No, res ni zloba, a tudi ne nesreča temveč neumnost. Namesto, da je gerent Zazula poskušal svoj eksperiment z vsemi javnimi svetilkami, naj bi bil to storil pri petih — desetih žarnicah iu prihranil bi bil občini občutno škodo — sebi pa blamažo.
Kar pa je gerent Zazula zakrivil z menjavo občinske in Štrossove hiše, spominja že na kazenski zakon. Po sest niči Štrossovi se je pričela hiša podirati, odnosno nagibati in v zemljo udirati. Posestnica opazuje to in pride do zaključka, da se hiša radi tega udira, ker je pod njo izpeljan rov. Erar je kriv, in spustila se je v pravdo z erarjem. Toda pravda je končala nesrečno za Štrossovo. Bilo je treba plačati več tisocakov pravdnih in komisijskih t roško v. Skratka, ta tožba je Štrossovo družino ugonobila, ker bi pravdni troski in že prejšnji dolg izčrpali Štrossovih premoženje.
A glej čuda! Komaj je došel trlas z Dunaja, da je pravda izgubljena — vknjiži klerikalna Ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji na Štrossovo imetje toliko posojila, da je bremenilo to komaj 3000 K vredno posestvo celih 8000 K. Še le t*--daj zahteva finančna prokuratura plačilo in ker ni plačila vknjižbo svojih tožnib troškov v okroglem znesku 1700 K.   Ta terjatev je bila
izgubljena in že so se nekateri smejali v pest, češ, da bo erar sam trpel tozne troške. Toda finančna prokuratura je posegla po kazenskem zakonu, ker je slutila goljufijo. Te grožnje so se pa tisti nekaterniki, ki so se prej v pest smejali — prestrašili, srce jim je zlezlo v hlače — in glejte novo čudo, drugi dan je Stross plačal finančno prokuraturo, svojega zastopnika iu še mu je nekaj ostalo od tistega denarja, ki ga mu je dala »Ljudska« na njegovo podrto hišo.
Terjatev »Ljudske posojilnice«, ki je znašala približno 5000 K in ki je bila vknjižena na drugem mestu pri Strossovem posestvu — ni imela prav nobenega pokritja. Jaz ne bi dal počenega groša za vse tiste inta-bnlirane tisočake, ker sem bil prepričan, kakor vsak drugi, tla je ta denar izgubljen. Naravno da je bila »Ljudska« v hudi zadregi, ker bi odboru opravičeno očitali člani, da ne zna s tujim denarjem varčno in pametno gospodariti.
Iz te hude zadrege je rešil > Ljudsko pcsojinieo« gerent Zazula, Ponudil je Štrossovi v zameno občinsko hišo, ki je brat bratu vredna 20.000 K in je izvršil to transakcijo tako, da bi človek dvomil o istinitosti govorice, da je bil Zazula vsled pameti penzijoniran.
Ukazal in naročil je svojemu uradniku, da mora, ceniti obe hiši Štrossovo in občinsko; a občiusko hišo mora tako in tako ceniti in ne drugače, ker bi mož, ako bi smel ceniti po svoji vesti — cenil hišo na 4J0.0O0 K. dočim jo je moral po Za-zulovem naročilu ceniti samo po zadnjih dohodkih na 10.000 K. To izsiljeno, z zlorabo uradne oblasti 7agrešeno cenitev je predložil Zazula deželnemu odboru, ki je zaupajoč v istinitost elaborata, zamenjavo potrdil, proti doplačilu 5900 K. Na ta način je rešil Zazula klerikano ljudsko posojilnico, ki je hitela svojo fa-litno terjatev vknjižiti na I. stavek občinske hiše. Toda s tem je občina oškodovana za najmanj 10.000 K in če pomislimo, da se je ta transakcija vršila na podlagi naročene iu neistinite cenitve — tedaj naj }>reiskuje c. kr. državno pravdništvo, ni li zakrivil gerent Zazula s to mešetarijo kažnjivo dejanje.
Predlagam torej, da poda županstvo o menjavi Štrossove in mestne hiše natanko poročilo državnemu pravdništvu v Ljrtbljani s prošnjo, da zadevo preišče.
Predlog je bil soglasno sprejet proti edinemu glasu klerikalnega vi-rilista.
Idrijčani lahko iz tega spoznajo, kako bi klerikalci delali v občini, če bi jo dobili v svoje roke. Sedem mesecev je gospodaril gerent, a tako ogromno škodo napravil občini. Kaj bi se* zgodilo še le, če bi imeli klerikalci občino dalj časa v svojih rokah.
Radovedni pa smo, kaj poreče deželni odbor in deželna vlada, ki sta postavila takega gerenta!
Umrli Ural]—novi kralj.
S kralj«-in Edvardom je umrl najmogočnejši vladar sedanje dobe. Angleška je s svojimi kolonijami največja država na svetu; sedemkrat je večja kakor je bil rimski imperij. Nikdar ni še svet videl tako velikanske države. Umrli kralj je to moč v najkritičnejših časih znamenito utrdil in povečal s spretno sklenjenimi alijancami, ki so največje jamstvo svetovnega miru.
Ves svet priznava izredne državniške zmožnosti pokojnega kralja in velikanske uspehe, ki jih je dosegel za svojo državo in za svetovni mir.
Na umrlem kralju se je videlo, da more imeti tudi strogo ustavno vladajoč kralj velikanski vpliv na politiko svoje države, čeprav je po črkah ustave samo reprezentant ljudske suverenosti. So države, kjer tega ne priznavajo, kjer pa vzlic temu ne delajo ravno srečne politike.
Umrli angleški kralj je bil slovanskim narodom nad vse simpatičen. A tudi Avstrija se ga lahko s hvaležnostjo spominja, zakaj samo angleškemu posredovanju se je zahvaliti, da marca meseca leta 1909. povodom aneksije Bosne in Hercegovine ni nastala vojna.
Kaj je bil umrli kralj svojemu uarodu, kako ljubezen in zaupanje je vžival, to se vidi šele sedaj tudi širom sveta, ko je za vedno zatisnil oči. Nič tega ne karakterizira bolje, kakor stališče načelnih nasprotnikov monarh izma. Socijalni demokrat je so načeloma republikanci in načeloma nasprotniki vseh vladarjev. A vender je socijalnondemokra-tični vodja Viljem Broks na dan kraljeve smrti na nekem javnem shodu v Londonu rekel: »Vem in čutim to v dnu svojega srca, da je kralj največji državnik, kar jih ima
sedaj svet. Svetovni mir je v njegovih rokah popolnoma varen. Vem, da skrbi za občni blagor in za blagostanje ubožnega moža. On je v: resnici oče nas vseh. Molim iz dna svojega srca, da bi nam bil ohranjen.
In pozval je zborovalce, naj za-pojo angleško hiiirno »Bog varuj kralja«.
Kje je vladar na svetu, ki bi bil kaj takega doživel od načelnih nasprotnikov inonarhizma? Ta dogodek pojasnuje velikansko popularnost umrlega kralja bolj, kakor bi to mogel najdaljši spis.
Kdaj bo pogreb umrlega kralja še ni določeno.
Novi kralj Juri V., sin umrlega) kralja Edvarda, je že prevzel vlado. Kralj Juri je 45 let star in je bil za kraljevski poklic kar najskrbnejc vzgojen in je vsestransko informiran in podučen. Kot izkušen mož bo torej prevzel vlado. Kralj Juri, ki je nekoliko bolehen, ima posebno ljubezen za mornarico. Po zunanjosti je kralj Juri čudovito podoben ruskemu carju, kar pae rjrihaja od tod< da sta mati ruskega carja in mati angleškega kralja Jurja sestri. Kralj Juri in car Nikolaj sta torej bratranca.
Kralj Juri je poročen z vojvo* dinjo Teck, s katero ima pet sinov in eno hčerko. Nova kraljica je zelo popularna: odlikuje se po posebni lepoti in veliki ljubeznivosti in živahnosti.
Po angleški ustavi se snide par* lament v slučaju kraljeve smrti takoj in sicer avtomatično, ne da bi bil sklican. Sešel se je parlament že vt soboto, da stori prisego zvestobe in čuje naznanilo, da je novi kralj prevzel vladanje.
Prememba na angleškem prestolu ne bo provzročila premeb v političnem sistemu. Smer angleške politike je za desetletja določena, in sd ne bo predraga čila, že ker izvira iz potreb in koristi angleškega imperija. _____
Parlament.
Nemci in sprememba poslovnika.
O reformi poslovnika je debatirala v petek »Nemška nac. zveza«. Posl. Wolf je dejal, da se Neinci iz? Češkega ne smejo zavzemati za reformo poslovnika, ker bi jim vzelm prosio roko nasproti vladi in drugim strankam. Proti temu se je ogla-
LISTEK.
Kralj Edvard VIL
Skoro štirideset let je bil kralj Kdvard stalna figura v vseh humorističnih listih evropskih in ameriških. Vse se je iz njega norca delalo, jihč«- ga ni hotel smatrati resnim in marsikdo je obžaloval Angleško, da ioHi enkrat takega kralja.
Vedelo se je, da se je v mladih letih jako malo učil. Bil je sicer na rn-nitnih angleških visokih šolah, a ' znanostmi se je ukvarjal kar ino--očp malo iu je kar mogoče hitro pozabil, kar se je bil naučil.
Komaj je dorasel, je postal polkovnik in je seveda hitro avanziral 'Jo t>ldmaršala, dasi se ni z vojaškimi vedami in vajami prav nič 'kvarjal. Pravijo, da se je enkrat-mikrat udeležil neke vojaške vaje, uakar je postal feldmaršal, potem !»a je oblekel svojo uniformo samo, * ari ar so ga v to prisilile reprezenta-' ijske dolžnosti.
Ko je bil majhen, so ga učili fudi spoznavati in ljubiti umetnost. 1 prijelo se ga je jako malo. Glasbe ni ljubil, pri operah in koncertih se ie dolgočasil, romanov in petini ni ■-i al, v razstavah in galerijah je ze-
val. Ljubil je samo vesele gledališke predstave, tingeltangle in l>alet.
Ko je poslal sam svoj gospodar, je začel uživati življenje. Dobrih štirideset let je bil kralj vseh lakkoživ-cev. Bil je kralj mode in kralj kvar-topircev in vsak čas je bilo citati o kakih novih aferah in škandalih, v katere je bil zapleten.
Njegova mati, kraljica Viktorija, je obupavala nad svojim sinom. Sodila je, da ne bo za nobeno delo in da bo slab kralj. To je bil vzrok, da mu ni pripnstila, vtikati se le količkaj v vladarske zadeve. Kot prestolonaslednik ni imel drugih pravic in dolžnosti, kakor da je nadomeščal kraljico Viktorijo v njenih reprezen-taeijskih dolžnostih, sicer pa ni imel niti najmanjega vpogleda v politične zadeve.
To je bil vzrok, da je kot prestolonaslednik raje živel v Parizu, kakor na Angleškem. Poznal je Pariz bolje, kakor London. V Parizu je imel svoje Ijnbiee, v Pariza je delal dolgove, ki so bili dostikrat velikanski, v Parizu je kvartal. Na Angleškem je bil vedno -prestolonaslednik.
Svoje dni je znameniti angleški časnikar, Stead, razkril velikanski skandal v Londonu. Pojasnil je v posebni knjigi skrivno rufijanstvo, ki se je tam sistematično negovalo in čigar žrtve so Doliil je tudi
5e*E
naslednika, da je bil član tiste družbe, ki se je bavila z nedo letnim i deklicami in svet je to verjel, ker se takratni prestolonaslednik ni nič branil.
Pred nekaj leti je isti založnik, ki je izdal Steadov spis, obelodanil knjigo, s katero je hudo kompromitiral kraljico Viktorijo. Ta je veljala za zelo krepostno ženo in pisalo se je, da svojega moža, princa Alberta Koburžana, ni nikdar mogla pozabiti. A izkazalo se je, da je imela na stara leta nežna nagnenja do svojega prvega lakaja, Jona Browna.
Ko je izšla ta, tedaj že mrtvo kraljico Viktorijo komproinitujoča knjiga, je bila ogorčena vsa Angleška. Samo ne kralj Edvard. Ta se je smejal, kakor se je smejal takrat, ko je izšla Steadova knjiga. Zanimal se je, kako kupčijo je napravil založnik, in ko je čnl, da je kupčija sijaj« na, je dejal: »Kupčija je merilo za pristnost ogorčenja. Kralji in kraljice so ravno tako od mesa in krvi, kakor drugi ljudje.«
Da, kralj Edvard ni prav verjel v moralo in se sanjo ni dosti meniL A bil je vzlic tanan velik mož.
V časih, ko je bil preatolona-slednik, je snoinal svet in to ga je bolj
Imel je etike s U in s
balerinami, z meščankami in lahko-živkami in si pridobil vse drugačno poznanje človeških lastnosti in slabosti in razmer, kakor navadni princi.
In bil je bistra glava. V njegovih žilah je tekla kri Koburžanov. To je rod izredne nadarjenosti. Iz tega rodu je bil umrli belgijski kralj Leopold II., eden največjih špekulantov minolih sto let, iz tega rodu je bolgarski kralj Ferdinand, eden največjih diplomatov sedanje dobe. Iz tega roda je bil tudi umrlega kralja Edvarda oče, princ Albert, soprog kraljice Viktorije. Bil je genijalni diplomat, spreten financijer in dalekoviden politik. Mnogo njegovih lastnosti je podedoval njegov sin, sedaj umrli kralj Edvard, zlasti politično dalekovidnost in diplomatično spretnost.
Za časa, ko je bil kralj Edvard še prestolonaslednik, je bila znana le ena njegova dobra lastnost: da je izredno ljubezniv človek, ki se sna vsakemu prikupiti. Ta njegova ljubeznivost mu je bila v veliko pomoč. Njemu so Angleži vse odpustili, njemu niso ničesar zamerili. Tej ljubeznivosti in dobrosrčnosti se je tu« di imel zahvaliti, da je imel mnogo in zvestih prijateljev.
dolfa, in rajnkega očeta sedanjega nemškega cesarja. Kralj Edvard jo bil stric sedanjega nemškega cesarja, a trpeti ga ni nikdar mogel, kakor je imel rad svojo sestro Viktorijo, mater cesarja Viljema.
Avstro - ogrsko monarhijo jo kralj Edvard mnogokrat obiskal. Prihajal je k nam kot prestolonaslednik, najraje na lov. Na Ogrskem je imel v osebi grofa Festeticza do« brega prijatelja. Festeticzeva žena« ki je ločena žena kneza monaškega in rojena Angležinja iz rodbine Ha-milton, je bila že izza mladih let posebna prijateljica kralja' Edvarda. Kot kralj je Edvard do 1. 1898. hodil rad na obisk k našemit cesarju v Ischl, odkoder se je hodil zdravit m Marijine vari na češko. Po aneksiji Bosne pa so ti obiski nehali •..
Štirideset let se je ves svet iz debelega lahkoživca, s plešasto glavo, norca delal, ves svet se je Edvardu kot prestolonasledniku smejal, a ta mož je ljudi preklicano hitro naučil kozjih molitvic, da jim je smeh prešel za vedno. Kakor se je »nori Henrik«, čim je prevzel vlado, spremenil v zmagovitega vojskovodjo« Henrika V., tako se je Edvard iz lahkoživega preatolonaslednika preme-nil čez noč v enega največjih, naj-zmoinejaih in najsrečnejših vladarjev, po katerem resnično in globoko
silo več govornikov, ki so izvajali, ion so Neznei devetj močni, da se jim bati kakega nasilstva vsled spremembe poslovnika.
Laška mm lataaltota.
»Poljska korespondenca« pile: V proračunskem odseku se resi vprašanje laške pravne fakultete po Bin-koštih.  Medtem, ko vladna predloga
zahteva kot sedež Dunaj, j« večina zbornice pripravljena ugoditi želji Italijanov in se odločiti za Trst. Cu-je se. da imajo odločilni krogi proti icj želji še vedno pomisleke, da hi 1 ila laška univerza v Trstu torišče iredentizma in da hi Število jugoslovanskih akademikov na tej visoki ^oli bilo prav kmalu enako Številu laških.
Vse to — kar se bo gotovo iz polil ilo — daje povod za nove skrbi, namreč da postane tržaška univerza vir nacijonalnih prepirov med dijaki in da bo tudi sicer delala neprilike. Odmev v prijateljski kraljevini hi ne izostal, t. j. protiavstrijske demonstracije hi bile neizogibna posledica. Da se izogne tem k on se k ven-cara, hi bilo torej vendar bolje odločiti se za Dunaj in v_ razpravah proračunskega odseka ne ho manjkalo uikih ugovorov. Sicer pa je razpoloženje v gosposki zbornici splošno proti fakulteti v Trstu.
Sprejem IluhllonjKlh ij!e?-nlbov v Trstu.
Iz Trsta, 8. maja.
Vzlic neprikladni zgodnji uri, je prihitela danes, ob 7. zjutraj, velikanska množica tržaških Sioveneev k sprejemu milih gostov iz središča Slovenije, bele Ljubljane, na južni kolodvor.
Točno oh sedmih in deset minut je prisopihal posebni vlak ljubljanskih izletnikov »Narodne delavske organizacije<■: na tržaško ]*ostajo. Na peronu čakajoče občinstvo in zastopstvo tržaške »Narodne delavske organizacije« z zastavo, je prihajajoči vlak pozdravljalo z živio - klici in z maha u jem z robci, medtem ko je u«dr»;i itrrala »Naprej zastava Slave«. — Med čakajočimi na peronu »uio opazili tudi državnega poslanca dr. Rvbara. ki je ravno prišel z Dunaja, predsednika politčnega društva
Edinost«, dr. Vilfana, dr. Gregori-na. dr. Brnčiča itd.
V imenu »Narodne delavske organizacije« je došle goste pozdravil oredsednik, tovariš Kranjc, želeč ljubljanskim tovarišem na tržaških tleh dobro došli. — Zahvalil se je predsednik ljubljanske > Narodne delavske organizacije« tovariš .Tuvan in vajenec Drenove.
Ko so Ljubljančan je zapuščali peron in izšli pred kolodvor, jih je 'ani nahajajoča se slovenska masa navdušeno pozdravila z živio - kliei. ploskanjem in mahati jeni z robci. — Nato se je na čelu godbe in zastave
Narodne delavske organizacije« razvrstil velikan.-ki sprevod. Tržaški Slovenci so goste v sklenjenih vrstah opremljali po Kolodvorskem trgu, ulici »Ghega« na Vojaški trjr pred
Narodni dom«. Ogromna množica je popolnoma pokrila širni Vojaški irg. tako, da je moral električni tramvaj začasno prenehati s cirkulacijo. — Pred »Narodnim domom« so bili Ljubljančani zopet predmet prisrčnih ovacij. — Med neprestanimi živio - klici in med sviranjem godbe so odhajali gosti v veliko dvorano »Narodnega doma«, kamor jim je sledilo veliko Tržaeanov, tako, da je bila dvorana na mah natlačeno polna. Tu je Ljubljančane ofi-t ijalno pozdravil v imenu »Narodne delavske organizacije« gosp. dr. Urnčič. ki je obenem tudi prečital ?>ismo. naslovljeno na izletnike od bolnega predsednika Narodne dela v-ke organizacije«, gosp. dr. Man-diča. Temu pismu so sledile burne ovacije.
Nato je došle goste v imenu tržaških Slovencev pozdravil tržaški državni poslanec, gosp. dr. Rvbaf, rekši, da tržaški Slovenci vsikdar z odprtim srcem sprejmejo slovanske, M m kaj došle goste, ki si hočejo ogledati prekrasno tržaško mesto z divno Adrijo, ali med vsemi so jim vsikdar najmilejši Ljubljančani, kateri tudi vsikdar sprejemajo tržaške Slo-v enes z odprtim slovenskim srcem in milim bratskim pozdravom, ko ti poslednji pohite v središče Slovenije.
Že prva vaša stopinja v naše mesto — je zaklieal govornik — vam je dokazala, da ste prišli med svoje brate, ki vas ljubijo in v duhu objemajo. Prišli ste med brate, ki zastavljajo vse svoje sile in moči, da jih narodni nasprotnik ne odtisne od njih Adrije, da si utrde na tej prevažni točki svojo narodno in gospodarsko pozicijo. Kakor je svoj čas na-še kmečko ljudstvo zrušilo moč tiranskih graščakov, tako bo naše krepko ljudstvo, naše zavedajoče se narodno delavstvo, zrušilo moč nam
ima oanee v Vi bratje is središča Slovenije, tetirn vam obilo nabave med nami. rVne-tite seboj kar boste videli dobrega, netite pa, ker bi ne ntle koHetaega. Tudi mi se ttndimo, da loBujnnM kolikor mogoče slabo od dobfeg*. Zabranjujemo, da se ne neseJa preveč ljnlike med pšenico. Živeli I^ehijan-čunje! Dr. Ry bilo vem govoru je sledil buren aplavz.
Za krešem sprejem ee je nmhvalil v vznesenih besedah predsednik ljubljanske »Narodne delavske organizacije«, Ju van, rekli da triaiki Slovenci žanjejo vsled svojega čistega rodo-ljubja in neustrašene borbe za svoj obstanek ob Adriji ljubav in občudovanje vse Sla vije. Ta krasen sprejem, ki ste ga nam priredili, je rekel govornik, nam priča o vaši zavedno-sti,nam priča, da je na tržaški ulici gosjjodar tudi Slovenec, da veliki Trst ni več ono, kar je bil, namreč — italijansko, temveč tudi Slovensko mesto, k čemur je pa v prvi vrsti pripomoglo zavedno narodno delavstvo. Govorili so še: predsednik ljubljanskih vajencev, Siark. odbornik ljubljanske »Narodne delavske organizacije«, tovariš Škrlj, in gospa Juva-nova, ki je v imenu Ljubljančank, posebno še v imenu delavk »Narodne delavske organizacije« pozdra-\ila tržaške iSlovence in pripela venec z narodnimi trakovi na zastavo »N. d. o.«. Vsi ti govori so bili sprejeti z navdušenjem.
Na to so Tržačani med pevanjem »Hej Slovani« in živio-klici zapuščali veliko dvorano, a ljubljanski gostje so bili odvedeni pa v določene gostilne, kjer je bil zanje že pripravljen zajutrk
Na to je sledilo ogledovanje me--!•:». t r - Inke, Llovdovegn arsenala, ladjedelnice in raznih velikih tovaren. Popoldne je bila pri Sv. M. Magdaleni zgornji velika ljudska veselica, zvečer pa predstava v »Narodnem domu«. Ljubljančani so bili povsod premet prisrčnih ovacij, o čemur vam bomo še posebej poročali.
Tržaška »Edinost« je na uvodnem    mestu pozdravila ljubljanske
troste.
Bralno pevsho društvo „Luđih" u Devinu.
Letos bo 10 let, odkar so devhiški Slovenci prodrli led životarenja in ustanovili društvo, ki naj jih privede do skupnega dela, omike in napredka. Devin, jezikovno mešana vasica — - Slovencev in 1 ;; Italijanov — je naša obmorska narodna trdnjava in ne sine pasti iz našib rok! V Devina je bila doma Jurčičeva »Lepa Vida«, pesnik Aškerc je tu nabiral gradiva za solnčne »Jadranske bisere«. V Devinu najdejo najimenitnejši slikarji motivov svojim umotvorom. Seveda pa privabi krasna devinska okolica tudi mnogo tujcev, ki se hočejo v Devinu vedno bolj udomačiti in zahtevajo vedno več pravic. Naše društvo »Ladija« si je zastavilo nalogo čuvati sloven->ke pravice, negovati slovensko petje in širiti slovensko časopisje. Lahko rečemo, da smo v prvih desetih letih napredovali in utrdili narodno zavest. Da bi ostala trajna, - kleni li smo ob desetletnici obstanka našega društva razviti zastavo, praj >r, pod katerim hočemo Ladija£i braniti narodne koristi.
Pozi vi jem o vsa zavedi, a dra-štva, da se kolikor mogoče v obilnem številu udeleže devinskega narodnega praznika.
Bodisi pevska, bodisi druga na-lodna društva, ki bi bila priprav i jena sodelovati, uaj blagovolijo podpisanemu odboru iiajkesneje do 15. julija doposlati svoje načrte, da bo mogoče mane    ioeke primerno urediti.
V nadi, da se odzove našemu pozivu mnogo društev in tako povzdigne praznik do impozantnosti kličemo:
Do prisrčnega svidenja!
Za odbor: Ivan Pless, predsednik.
Radodarne doneske hvaležno sprejema g. Miroslav Pless, Devin.
Koncert v MiflUorn.
(Iz Maribora.)
Lepo napredujoče »Glasbeno društvo v Mariboru« je priredilo v soboto 7. t. m. na korist dijaški kuhinji koncert z izbranim sporedom. Ta koncert je podal občinstvu nepozaben umetniški užitek, ki je pred vsem zasluga koncertne pevke gospe Jeanete plem. Foedranspergove iz Ljubljane, ki se je na tem koncertu izkazala kot izredna umetnica, kot pevka, kateri je brez dvoma zagotovljena še sijajna umetniška bodočnost.
i Dvorana je bila natlačeno polna in oduševljeno občinstvo je prireje-valo gospe pl. Foedransnergovi u*~
<6s gen}. ^nje
j*
seije in Hayd-
oovoge »Stvarienie« in {tiri pesmi, dve invfeuji skSftBfci, lane rejnjeni »Poslednje noše tu tjohfce Ipnveevo »Ciganke Marije« petem p* pestri Goldmnnhev »8te<enftehii in nreleet-no Griefnvo pesen* »Jan ljubim te,«
Kennni, kot čist metel svene«, v vseh legell enaki, oodsvito uglajeni organ geepe plem, Faedr ■ii«perne i e je izbom* aolan —- bekor smo čuli je gospa gojen k a mojetf* Hubede in mu dela največje test >— a ker je tudi prednašanje diskretno, a čuvstveno in lepo umerjeno, je peč naravno, da je bile vse občinstvo kar očarano in je dalo burnega izraza svojemu oduševljenju.
Goane plem. Foedranapergovi je bilo izročenih več šopkov, a splošna je želja, da bi to odlično umetnico kmalu zopet slišali.
Najlepše priznanje gre tudi orkestru, ki je absolviral svoj izbrani program, obsezajoč same znamenite skladbe, s pravo virtuoznost jo ter žel vsestransko viharno priznanje.
Dnevne vesti.
'+ Za spoznanje škofa Slomška
so si klerikalci v zadnjih tednih pridobili največjih zaslug, za kar jim moramo biti vsi napredni Slovenci od srca hvaležni. Poznali smo Slomška samo kot narodnjaka, sedaj ga poznamo tudi kot klerikalca. In kakšen je bil! Ne samo, da je liberalce psoval, da so lažnjivei, opravljivci, oderuhi, goljufi in sleparji, ter jih imenoval dru hal. Imenoval jih je tudi satanove pomagače, ki bi radi vernemu ljudstvu pravo katoliško vero iz srca iztrgali. Torej prav kakor kak pobesnel misijonar na kmetih. In s takim škofom smo napred-njaki ugaujali pravo malikovanje! »Slovenec« naznanja, da bodo klerikalci v Slomškovem duhu delali. Živo si predstavljamo, kakšno bo to delo v Slomškovem duhu in zdaj tudi umejemo, zakaj so si klerikalni učitelji izbrali Slomška za patrona svoje organizacije. Slomšek je psoval liberalce z najmastnejšemi psovkami, ker so šolo odvzeli cerkvi in jo izročili državi ter iz farovških hlapcev napravili svobodne učitelje. Klerikalni učitelji pa bi radi zopet postali farovški hlapci in šolo spravili pod cerkveno oblast. Za take ljudi je Slomšek res pravi patron.
-r Klerikalna modrost. Sokolski izleti so zelo velikega narodnega pomena, kajti povsod krepe in utr-jajo narodno zavednost in jo Dude tudi pri ni lačnih ljudeh. To se je pokazalo v zadnjih tridesetih letih tako jasno, da o tem sploh ni treba govoriti. Zdaj pa so klerikalci iztaknili, da sokolski zleti na Koroško škodujejo narodni stvari! Menimo, da narodni stvari na Koroškem vse bolj škoduje klerikalizem, kakor sokolski zieti. Saj ve vsakdo, da nazaduje slovenstvo na Koroškem poglavitno zaradi tega, ker je v službi klerikalizma. Dejstvo je, da na Koroškem ni tal za klerikalizem in da raste moč uemštva poglavitno zaradi tega, ker je na tisoče Slovencev, ki hodijo raje z naprednimi Nemci, kakor da bi se dali zlorabljati za klerikalne* namene. Žalostno je, da ljudje tako lahko zapuste narodno stališče, a tako je in pomagati se ne da druga-če, kakor da puste koroški Slovenci klerikalizem na stran in se postavijo na narodno stališče, kakor so je nek-oaj zavzemali in ki se je dobro obneslo, kajti v tistih časih so Slovenci na Koroškem napredovali, sedaj pa, uslužbeni klerikalizmu, samo nazadujejo in propadajo. Za slovensko »tvar na Koroškem se je klerikalizem izkazal kot prava nesreča in kdor hoče slovenski stvari na Koroškem koristiti, mora začeti vse delo v naprednem in narodnem smislu. Zato pa Sokol ne bo nehal truditi se, da zanese sokolsko misel tudi na Koroško, pa naj se klerikalci magari na glavo postavijo.
+ Oddaja javnih del v Celju. Piše se nam iz Celja: Občinska uprava v Celju stoji dosledno in neizprosno na stališču, da pri javnih delih ne sme priti nihče v noštev, kdor ni Nemec. V ta namen in da bi kak slovenski obrtnik ne hodil nemškim obrtnikom v zelnik, se v Celju javna dela sploh ne razpisujejo. Občinska uprava pokliče nemške obrtnike in se zmeni z njimi za cene ter jim potem razdeli delo. Tako v Celju slovenski obrtnik sploh ne pride v poštev. Dočim izvršujejo Nemci v Celju to načelo z največjo brezobzirnostjo, kriče ti isti Nemci na vse grlo če se da na pr. v Ljubljani prednost slovenskemu obrtniku pred nemškim. Kadar bodo Nemci dober izgled dajali, takrat bodo smeli zabavljati, sednj pa naj bodo kar lepo tiho,
+ Volitve v ■lsinnjgusei okrajni sestop se vrče v najkrajšem času. Doslej je bile v ekrejnenj no-stopu 17 Nemeev in l* Novenoev.
i Taivi d*
tonejo Msjnei več članov v zastopa, ker no v kmečkih občinah izvolili Nesene Oinihaijn, ki je tudi načelnik okrajnega zastopa. Da bi se pri blHUočih volitvah volili samo zavedni Bloonjnei, sklicali sta obe slo-veunbi stranki nretečane soboto v idovepjgrnihi Nanedni dom volilni shod« Toda zal, med strankama ni prtilo dO oikakega sporazuma, Giju-ther a§ je boje s svojimi svečami tako prikupil pobesnim Slovencem, da ga nameravajo zopet voliti v okr. z qstop. Nemci bi Slovenca nikdar ne volili, ampak slovenska možatost je taka. da se bogu smilil
4- Avstrijska enakopravnost. »Volksrat« sa X. okraj na Dunaju je razposlal te dni okrožnice, v katerih poziva trgovce in podjetnike v navedenem okraju, naj nemudoma odpuste vse češke uslužbence in naj takoj odstranijo vse morebitne češke napise. Dunajsko državno pravd-ništvo pa vsega tega ne vidi..— Dne 4. t. m. je pa sklenil okrajni zastop X. mestnega okraja, da morajo vsi trgovci in obrtniki v imenovanem okraju odstraniti češke napise. Radovedni smo, kaj bi storila vlada, če bi ljubljanski občinski svet sklenil, da morajo izginiti iz Ljubljane vsi nemški napisi. Skoro gotovo bi se pokazala dvojna avstrijska mera.
-f »Siid marka« je imela v soboto v Lincu svoj občni zbor. Društvo je v minolem letu pridobilo 15.000 članov, tako da jih ima sedaj 70.646. Dohodki so narasli za več kakor 100.000 K. Občni zbor je sklenil, da društvo vsled uspeha Roseggerjeve-ga sklada ne bo več dajalo denarja za šolske namene, nego bo vse svoje moči posvetilo naseljevanju in podpiranju nemških trgovcev in obrtni-nikov med Slovenci ter nakupovanju I slovenskih zemljišč, na katerih bo naseljevalo Nemce. Za nakupovanje slovenskih zemljišč bo društvo porabljalo 50% vseh svojih dohodkov.
-j- Na poučnem potovanju v primorske dežele se nahajajo razni višji ministrski uradniki v družbi še druge gospode pod vodstvom znanega nacionalnega ekonoma univerzitetnega profesorja dr. Filipoviča. — Včeraj zvečer so dospeli v Gorico. Lahi so si znali to potovanje prikrojiti tako, da je gospoda z Dunaja videla le Furlanijo, Slovencev nič. Obiščejo na Goriškem razne furlanske kraje, slovenskega pa nobenega. Referirali bodo torej le o Lahih, o Slovencih ne bodo vedeli kaj povedati. In vendar je potovanje v zvezi z znano vladno gospodarsko akcijo za primorske dežele. Tako je pač na Goriškem pod zvezdo zveze Pajer - Gregorčič. Laški liberalci gospodarijo v deželni hiši in v trgovsko - obrtni zbornici absolutno in kot taki odrivajo Slovence v stran, kjer le morejo. Zavezniki na slovenski strani se temu ne upirajo.
+ Dopolnilna državnozborska volitev v Gorici je razpisana na dan 26. junija t. 1., če bo potreba ožje volitve, se bo vršila dne 3. julija. Kandidat laške liberalne stranke bo najbrže deželni uradnik in deželni poslanec dr. Al. Pettarin. Protikandidata skoro gotovo ne bo nobenega.
— K obrambnemu skladu družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 678. Hranilnica in posojilnica v Ajdovščini (plačala 200 K) ; 679. Man koč Ivan v Trstu (plačal 200 K) ; 680. Mankoč Radoslav v Trstu (plačal 200 K); 681. Knavs Janko v Trstu (plačal 200 K); 682. Trnovec Vladko v Trstu (plačal 200 K) ; 683. Ivan Možina, nadučitelj v p. v Krčevini pri Ptuju (plačal 50 K) ; 684. Neimenovani v Radovljici po g. L. Fiir-sagerjn (plačal 200 K) ; 685. dr. Albert Kramer iz Trbovelj; 686. Neimenovani iz Ljubljane (plačal 200 kron) ; 687. Občina: »Sej je vse glih« v Radovljici (plačala 200 K).
— »Ko   mene   več   ne bo . . .«
V korist družbi sv. Cirila in Metoda zavarovali so se zopet trije rodoljubi pri »Prvi češki splošni delniški zavarovalnici v Trstu« za skupni znesek 2500 K. Hvala iskrena!
— Odvetniški ispit je napravil pred c. kr. višjim dež. sodiščem v Gradcu gosp. dr. Krnil Stare, ki otvori v kratkem svojo odvetniško pisarno v Ljubljani.
— Slovensko gledališče. »Plženske listv« pišejo, da je od mestnega plzenjskega gledališča angažiran na slovensko gledališče v Ljubljani za prve vloge mladostnih ljubimcev gospod Vladimir Simaček.
— »Ljubljanska sokolska župa«. Včeraj dopoldne se je vršil v Narodnem domu ob zelo dobri udeležbi ustanovni občni zbor »Ljubljanske sokolske župe«. V imenu pripravljalnega odbora je poročni dr. Murnik.
V sokolski lupi ljubljanski je včlanjen ljubljanski »Sokol«, potem sokolska društva v Domžalah, na Igu, v Šiški, na Vrhniki in »Sokol« na Viču n odsekom v Notranjih Goricah ton nlsnskn telovadne društvo« jp LJubljani 2upe šteje nad «00 din.
nov. — Pri nato vršeči^ se volitvah so bili izvoljeni en etnjpseto: dr. Karel Triller; na I. podstarosto: Jos. Lenarčič na Vrhniki) na H, podstarosto dr, Windiseher; za načelnika: dr, Murnik; za tajnike I, Bupoik; za zapisnikarja: Avg. Praprotnik; za blagajnike s Jos. Mešek; za namestnike: Met. Rode, M- Verovšek in A nt. Bučar; za računske preglede -valee: Kajzelj, Boltavzar in Trtnik; za zastopnika v odbor sokolske zveze: dr. Trttler in I. Rupnik; za njuna namestnika: Iv. Zakotnik in Jos. Mešek. — Letni župni prispevek se določi na 60 v za vsakega člana. Letošnji župni izlet se vrši v Ljubljani dne 19. junija. — Občni zbor so počastili od »Sokolske zveze« njen starosta dr. Oražen in tajnik Kajzelj, od »Sokolske župe Ljubljana I.« pa gg. Mara, Petrin in dr. Berce.
— Slovensko trgovsko društvo »Merkur« opozarja vse g. člane pevce, da se bodo odslej redne pevske vaje vršile vsak torek in četrtek od 9. do 10. zvečer pričenši z 10. t. m. ter prosi, da se istih zanesljivo udeleže.
— Društvo za preiskovanje pod* zemskih jam. V četrtek, 12. maja t. L se vrši popoldne ob 5. v knjižnici c. kr. deželne vlade ustanovni občni zbor »Društva za preiskovanje pod zemskih jam«. Kot smo že svoj čas nagiasali, ima to društvo strogo znanstvene in kulturne smotre. Zato vabimo vljudno našo inteligenco, da se čim najštevilneje udeleži tega ustanovnega občnega zbora in po možnosti tudi pristopa društvu ter pomaga reševati obsežne zadače, naši kranjski domovini na slavo in korist.
— Društvo sodnopisarniških in zemljeknjižnih uradnikov na Kranjskem je imelo včeraj pod predsedstvom c. kr. nadoficijala g. Pogačnika v hotelu »Štrukelj« v Ljubljani svoj občni zbor pri povoljni udeležbi. Poročilo o delu društva v preteklem letu je bilo ugodno, kajti razven 12 kolegov na Kranjskem, so vsi člani društva. Blagajniško poročilo izkazuje 52 K 64 vin. preostanka. Na to je gospod predsednik poročal o nameravani službeni pragmatiki, o akciji sodnopisarniških uradnikov zaradi ugodne rešitve tega važnega vprašanja itd. O tem vprašanju se je razvila daljša debata. Namesto iz-stopivšega društvenega tajnika, ofi-cijala g. Bizjaka, je bil določen za društvenega tajnika g. oficijal Ben-kovič. Vsi stavljeni predlogi so bili soglasno sprejeti. Zelo odločno se jo poudarjalo, da morajo sodnopisar-niški uradniki prisegati na enotno organizacijo. Gospodu predsedniku, nadofieijalu, Pogačniku, se za nje govo neutrudno delovanje v prid društva soglasno izreka zahvala.
— Zadruga krojačev, krznarjev« klobučarjev in rokovičarjev v Ljubljani je imela včeraj dopoldne v hotelu »Ilirija« dobro obiskan občni zbor O delovanju zadruge v preteklem letu je zelo obširno poročal načelnik Fran Jeločnik. Zadrug« šteje 143 članov in sicer 78 moškili in 65 ženskih, ki imajo skupaj 58 učencev. — Dohodkov je bilo v pre teklem letu 974 K 16 vin., izdatkov pa 402 K 60 vin. Od preostanka 571 K 56 vin. se je 400 K plodonosno naložilo. Zadružno premoženje znaš;; 2557 K 11 vin. — V odbor sta bila izvoljena gg. Ahčin in Držaj, kot od poslanca v pomočniško skupščino pa gg. Držaj in Magdič. Članarina ostane intn kot doslej, namreč 1 K. Precej burna razprava se je vnela po poročilu Brozoviča, načelnika pomočniškega odbora radi izkoriščanja pomočnikov v konfekcijskih obrtih. Zelo važen korak je zadruga storila s tem, da osnuje za svoje člane podporni sklad.
— Slovenskim geologom. Ravnokar je izdal c. kr. geološki državni zavod na Dunaju IX. zvezek velikega svojega dela, ki bo obsegalo docela izgotovijeno vso tostransko polovico monarhije. Tudi v tem zvezku se na haja zopet list speče jalne mapr (1:75.000), ki se nanaša v pretežnem delu svojega obsega na kranjsko, oziroma sosednjo, popolnoma slovensko czemlje; gre tu za list Škofja Loka-Idrija. Kakor znano, je izdal isti zavod doslej že celo vrsto geoloških specijalnih map, ki se tičejo nas« ožje, slovenske domovine in sicer liste: Ajdovščina - Postojna, Železna Kaplja - Kokra, Mozirje ob Savinji« Pragrsko - Slov. Bistrica. Ptuj - Vinica, Rogatec - Kozje in Celje - Radeče. V kratkem izide dalje list Ljubljana. — V IX. zvezku je tudi najnovejše kartografsko delo našega rojaka g. dr. K. Hinterleehnerja, kot plod večletnega, trudapolnega dela med brati Čehi. Da se odlikuje pw slovenska zemlja po premnogih, na ravnih lepotah, je absolutno brez dvoma; ravno tako gotovo je pa tudi, da opazuješ vsako krajino z docela drugačnim užitkom, ako ti ni njeno — gorovje samo mrtva masa, ako ga vidiš nasprotno kot nekaj po stalega, Nič pa ne pospešuje tega boljšega dobro indelnnageeloškama no. Sicer m slonijo te tudi razrešitvi
v
cele vrste nteJcUcnih se me oziramo ee stroge momente. Vsak list in njego tlzktnz*
raslega je na prodaj tudi sam zete, ter se dobiva v knjigotržnici L. Schwentner, kjer je sedaj razstavljen list Škof ja Loka - Zg. Idrija. Cene se različne ter se menjavajo med 2 K 50 v ter 7 K 50 x za posamezen list in razlago.
— Umrla je včeraj v Ljubljani ga. Apolonija pl. Foedranspergova, vdova c. kr. finančnega komisarja. P. v m.!
— Umrl je v Ljubljani c kr. profesor na I. državni gimnaziji v Hrnu g. I v a n P 1 e h a n , iz znane narodne rodbine. N. v m p.!
— Poroka. Poročil se je danes g. dr. Gustav R o s i n a , odvetniški kandidat v Ljubljani z gdč. Berto Greg o T i č e v o, hčerko veletržca in posestnika v Ljubljani. Čestitamo!
— Sobotni kegljaški klub pri »Križu« je iz različnih vzrokov sklenil prenesti svoje večere od sobote na vsako sredo. Prvo kegljanje bo že to sredo 12. t. m., začetek ob 8. uri zvečer.
Odlikovana gasilca.   Za 251etno
zvesto delovanje v gasilstvu se je priznala častna kolajna gasilcema Franu Košaku in Franu Hribarju v Šmarju na Dolenjem.
A" Št. Jerneju je včeraj umrl po-m -dnik Josip Tavčar, znan daleč naokoli. Pogreb ho v torek ob 8. iutraj. Blag mu spomin!
Zažgala je hudobna roka v noči na 17. t. m. kozolec in šupo Karla ^♦•nerja pri Lesko ven. Škoda znaša .koli 1700 K. pa jo ho trpela zavarovalnica - Konkordija«, ker je bil Še-ner za toliko zavarovan. Baje >e je i, >am naznanil neki Juraj Gole, da je on iz hudobije zažgal ta kozo-'* e. v katerem si je bil samolastno postlal za ono noč. Seveua so ga takoj zaprli.
Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega« občni ;;bor se vrši v četrtek, dne 19. maja ob pol 11. dopoldne v Idriji.
Poročil se je v Celju g Ivan Vodlak. davčni kontrolor (Št. Lenart I z gospodično Mino Sneilovo. rhlo srečno!
Občinske volitve se vrše danes u jutri v Št. Pavlu pri Preboldu na Štajerskem. Proti naprednim kmetom so se zvezali klerikalci z vodstvom nemške predilnice. Boj bo v-ekako zelo hud.
K »nemštvu« spod n jesta je rskih mest. Piše se nam: Obrtno-nadalje-alna šola v Radgoni končala je šolsko leto koncem aprila t. 1. — Ičen-**ev je bilo ob sklepu 103. Med temi pa je bilo. kakor tozadevno izvestje voditelja šole izrecno povdarja, tri .etrtine takih irekventantov, ki niso bili — Nemci. In to v Radgoni, onem mestecu, ki se emfatično vedno proglaša kot popolnoma — nemško!!
Nadučitelj Kolletoig na slovenski ljudski šoli v Slovenski Bistrici je tajnik tamošnje   podružnice nem-i_r i   SHiuivereina«. — Kaj bi ne-porekli Nemci, ko bi na kaki nji-"vih šol bil nadučitelj   tajnik po-iznice naše Ciril-lletodove šolska ;žbe?!    —   Seve, na siov. Štajer-m smejo   »nemški<   in klerikalni •itelji počenjati vse,   kar   se jim --ljubi. Potem je ravnanje a In Kol-tnig pač uinljivo!
Spodnještajersko »nemško« učiteljsko društvo izvolilo   je   ob zad-jera svojem zborovanju v,Celju odru i kn   dr. Gust. D e 1 p i n a v Or-ožu,       predstojnika nemškega Volksrata« spričo za>lug, ki si jih . »* -tekel za razvoj   »nemškega« šolstva in učiteljstva   na Slov. Štajer--keni, svojim častnim udom. — Ke-daj bode   slov. učiteljstvu   na slov. Štajerskem   prilika.    vsled enakih razlogov koga počastite tako izmed članov     slovenskega Narodnega -veta« f!
Za vinarske zadruge in vinotrž-ve sploh je lepa prilika z nakupom -t ne hiše v Celovcu, kjer bi bila ta-:'-»vina skoraj brez konkurence. '   t-ni!a daje potovalni učitelj Anic Beg v Jjjubijani.
/Pevsko in glasbeno društvo« v Gorieš.   Pev.-ko in glasbeno društvo Gorici, podružnica »Glasbene Ma-ice v Ljubljani«, priredi na binkošt-> nedeljo. V), t. ni. v Pulju na vrtu lošnjtgn »Narodnega   doma«, v aju neugodnega vremena pa v rani, s i>olnim pevskim zborom • neert z izbranim sporedom. Odhod / Trsta 15. t. m. ob 8. uri zjutraj s »ikom družbe »Dalmatia«. Za • rt vlada v Pulju in okolici ve-iiko zanimanje.
Razni slovenski in laški obrtni, ki v Gorici so šli na lim nemškim re frigan i m sleparjem. Po Gorici je lil neki človek okoli obrtnikov ter jih nagovarjal, naj razstavijo svoje delke na obrtni razstavi v Parizu. Mnogo se jih je dalo pregovoriti, ker vsakega mika, imeti kako odlikovanje. Povedal je, kam in kako naj pošljejo. Seveda je bilo združeno to s -rroški. Nekam jako hitro pa so na 'o dobili medalje in križce, seveda je do treba zopet plačati, tako da so f »laćali   nekateri po   300 do 400 K.
a?wr
Porinu, kakoršne sploh ni.
Tia° r.****!* Pri trgoTski i* obeV zbornici; sedaj vodi preiskavo, fes}* tega goriška sodnija.
V Mlinskem   pri Ksnortop ne
Goriškem se je pripetile veliko nov sreča. 32 let ni A. Ureič je oral pri svoji sestri »pri Peršetu«. Ko se je vračal domov, se mu je splaeiln kobila, si pri drevesu pretrgala komat ter vlekla se seboj nesrečnega UHU-ča. Eno nogo si je zlomil na dveh mestih, drugo na enem ter se tudi notranje poškodoval. V vojaški bolnišnici v Kobaridu so mu deli zdravniško pomoč, ali bil je tako poškodovan, da je kmalu na to umrl.
Pevsko in glasbeno društva le Gorice napravi o Binkoštih izlet v Pulj, kjer priredi na binkoštno nedeljo koneert na vrtu »Narodnega doma«.
V Zirlu na Tirolskem so se v sredo ponesrečili, kakor nam poroča ondot-ni slovenski rojak Hojak, trije Hrvatje pri   rastopi jevan ju dinamita.
Eksplozija jih je raztrgala na drobne kosce, da ni bilo o njih po katastrofi skoro niti sledu.
Otvoril je na Sv. Petra nasipu
Št. 7. svojo delavnico stavbni in umetni steklar Maks Tnšek, rodom Slovenec, ki ^e je izučil v svoji stroki v različnih tu in inozemskih podjetjih. Glej inserat.
V deželno bolnico so včeraj pripeljali 71etnega pastirja Ivana Pov-šeta iz Polšnika, ki je bil padel s kozolca in si zlomil levo roko
Nesreča. Ko je v soboto zvečer peljal po Sv. Petra cesti kočijaž Ivan Črne nekega uradnika iz papirnice, mu pride na razpotju Resi je ve ceste nasproti s kolesom pleskarski pomočnik Matija Urbane, ki je z a vozil v konja iu padel pod njega. Ko je uradnik opazil, da je kolesar poškodovan, ga je dal s svojim vozom prepeljati na dom. Pri padcu se je Crbaneu tudi kolo močno poškodovalo.
»Mica Kovačeva« se je predvčerajšnjem zvečer pojavila v gostilni Karla Čenčiča v Hilšerjevi ulici v osebi nekega neznanega delavca. Ko je možak zavžil za 2 K 40 vin. je potem natihoma izginil.
Pod voz je prišel v soboto na Bledu 781etni vžitkar Andr. Vrhunc, in >e smrt none varno poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 11 Macedoncev. V Beljak je šlo 30, na Dunaj 22, v Heb pa 10 Hrvatov. Predvčerajšnjem je šlo v Ameriko 25 Hrvatov in 11 Črnogorcev; nazaj je prišlo pa 35 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 35, v Buvhs 40, v Beljak pa 25 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 40 Lahov.
Izgubljeno in najdeno. Dijak Fran L. je pozabil na Gradu pelerino. Posestnica Frančiška Okornova je izgubila denarnico, v kateri je imela čez 15 K denarja. Neka dama je izgubila narodno haubico. Zasebnica ga. Ljudovika Češkova je izgubila zlat uhan. Delavka Marija Benede-kova je izgubila denarnico, v kateri je imela čez 5 K denarja.
»Slovenska Filharmonija« kou-certira jutri pri večerni predstavi elektroradiografa »Ideal«, zraven glavne pošte, od triČetrt na 6 do 10
Slovanski log.
— Slovenski izlet v Belgrsd. Kakor je znano, priredi slovensk< pevsko društvo /Ljubljanski Zvon« meseca julija izlet v Belgrad. Izletniki odidejo iz Ljubljane v petek 1. julija popoldne ob 3. in dospo v Belgrad v soboto okrog 11. dopoldne. V nedeljo zvečer 3. julija je koncert. Ponedeljek 4. julija je določen za ogledovanje mesta in njegovih znamenitosti. V torek 5. julija se izletniki vrnejo v domovino. Ako se zglasi zadostno število izletnikov, se najame is Zagreba poseben vlak. V tem slučaju bo stala vožnja is Zagreba do Belit rada in nazaj v III razredu okroglo 10 kron, v II. razredu na 16 kron. Belgrad je eno najinteresantnejših mest v Evropi, znamenito tako po svoji preteklosti kakor tudi po svoji sedanjosti, mesto, ki ga opeva tudi naša narodna pesem. Marsikdo si je pač že želel, da si na svoje oči ogleda mesto, kjer se je prelilo po pričanju zgodovine toliko krvi, pred vsem slovanske kakor nikjer drugje v Evropi, toliko krvi, kakor pravi slovenska narodna pesem: »da b' gnala mlinske kamne tri«. Slovencem in Slovenkem se sedaj nudi prilika, da si ogledajo to zgodovinsko znamenito mesto in se ne licu mesta pouče o razmerah v balkanski Srbiji. Zato jik vabimo, naj se v čim največjem številu udeleže izleta. Prijaviti se je trenu najkasneje ee SI, maja pri
»Ljubljanski leno« ali pa pri njegovem predsedniku dr. Svlglju, od vet nikn v Ljubljani. . V zglasi zadostno število izletnikov, ne
mm prejeli te-le piemo: »Gospod opnjnikl Kot naročnik vašega lista •Osi slučajno naletel na kratko notjne • OJorgju Nastiou. Te mi daje poda vas kot gospodar kavarne Dunaj, IV., Favori-
tenolsri, obvestim, da sem jez kupil lo kavarno od Nestfea dne 12. aprila t 1. in da Naetiča ni več tukaj. Zgodilo se je docela slučajno, da sem kupil in kavarno od Nastica, ki mi preje ni bil znan. V sedanjo mojo kavarno zahajajo Cehi, Slovenci, Srbi in Hrvatje, ker sem naročen na znane slovanske časopise in ker govorim tudi sam srbsko-hrvatsko. Prosim vas, da sprejmete v vednost, da Na-stič ni več gospodar te kavarne. Z odličnim spoštovanjem K. Smetana, lastnik kavarne »Klagenfurt«.
— Dopolnilne volitve v hrvatski sabor v Brodu in Ludbregu so se vršile preteklo soboto. V Brodu je dobil kandidat hrvatsko-srbske koalicije dr. Hinko Hinkovič pri prvotni volitvi 303 glasove, frankovec dr. Prebeg 322, kandidat kmetske stranke Martinovič pa 37 glasov. Ker ni dobil nobeden izmed kandidatov absolutne večine, se je vršila takoj ožja volitev, pri kateri so pristaši kmetske stranke glasovali za kandidata koalicije dr. Hinkoviea, ki je bil na to izvoljen za poslanca z 22 glasovi večine. V Ludbregu je dobil pri prvotni volitvi kandidat kmetske stranke dr. Ante Radič 133 glasov, kandidat koalicije dr. Damaska 84, frankovec dr. Ružič pa 103 glase. Pri ožji volitvi so glasovali pristaši koalicije za dr. Radića, ki je bil na to tudi izvoljen. Frankovci so torej v obeh prejšnjih svojih trdnjavah po goreli, kar je samo v korist Hrvatske.
— Obsojeni obrekovalei. V soboto je bila v Zagrebu obravnava proti urednikoma »Agramer Zeitung« Bresnitzu in Souvanu, ker sta dol žila zagovornika v »veleizdajniškem« procesu dr. Hinkoviea in dr. Budi-savljeviča, da sta dobila iz Belgrada 20.000 dinarjev. Obtoženca sta priznala, da nimata nobenih dokazov za svojo obdolžitev. Sodišče jih je obsodilo v enomesečni zapor, ki se spremeni v denarno globo v znesku 300 kron.
— Hrvatski sabor je imel v soboto sejo, v kateri je vlada predložila novo volilno reformo. Vsebina volilne reforme se krije s točkami, ki smo jih že navedli v našem listu. Po tej volilni reformi bo imelo na Hrvatskem volilno pravico 250.000 državljanov, to je 10*47% vsega prebivalstva. Sabor je razpravljal v sobotni seji o raznih interpelacijah. Debata o volilni reformi se prične nemara že danes.
Krti] Etarl ML t.
O zadnjih urah umrlega angleškega kralja poročajo sledeče: V petek zjutraj je kralj s svojim tajnikom še reševal vladne zadeve. Čez dan je padel dvakrat v omotico. Kašljanje in težave v dihanju so ga tako izmučile, da leva stran srca sploh ni več funkcionirala Niti inhalacije kisika niso mogle več pomagati. Sicer pa je bil skoro do konca pri zavesti in se je informiral o pripravah za sprejem japonskega princa Fnshimi in o japonski razstavi. Nato pa je spet padel pred polnočjo v omotico iz katere se ni več prebudil. V zadnjih trenutkih je bila pri kralju kraljica in vsi otroci, razeu norveške kraljice; ta je brzojavila, da takoj odpotuje.
Takoj, ko se je zaznalo za kraljevo smrt, so kondolirali vladarski dvori. Naš cesar je odpovedal udeležbo na majskem korzu dne 9. t. ni. in diner na čast švedskemu kralju. Tudi otvoritve lovske razstave se ne udeleži.
V Londonu se je v soboto popoldne sešel tajni svet, ki je proklamira] novega kralja. Parlament se je sešel v soboto popoldne in je novemu kralju prisegel udanost. Novi kralj se imenuje Jurij V. Dozdaj se ni veliko vtikal v javno življenje. Velja pa kot zelo izobražen, plemenit in dober človek. Tudi kraljica je zelo priljubljena, ne-le ker je lepa, temveč pred vsem zarodi dobrega srca in duhovitosti.
Vsled kraljeve smrti so liberalci sklenili prekiniti svoj boj proti gosposki zbornici. Reforma gosposke zbornice letos ne pride več v pretres.
Tslsfsstsksi tm
TflfMHI H PtflfflL
Xeen.i TJ81 *zt. 7242
določeno, 4o no Prt
Definitivno je *Veoo Ji
Nov davek. Dunaj, 9. maja. V listu »Der Jeorgen« napoveduje poslanec dr* Steinurender, do bo vložil v parlamentu predlog glede uvedbe davka na železo. Ta davek bi baje dajal državi 12 do 15 milijopov dohodkov na leto.
Bolgarski poslenik pri prestolonasledniku Franu Ferdinandu-Dunaj, 9. maja. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je včeraj sprejel v posebni avdijenci bolgarskega poslanika na avstrijskem dvoru Genova.
Kraljevič Aleksander na Dunaju.
Dunaj, 9. maja. Na povratku iz Benetk je prispel semkaj srbski prestolonaslednik kraljevič Aleksander. Potuje v najstrožjem irkognitu pod imenom grofa Topole.
Cesar   poseti Besno in Hercegovine.
Dunaj, 9. maja. Poluradni »Fremdenblatt« priobČuje na čelu lista vest, da se je cesar odločil poseti ti Bosno in Hercegovino V Bosno se napoti koncem tega meseca in sicer iz Pešte. V Sarajevu ostane tri dni, v Mostaru pa en dan. Cesarja bodo spremljali v Bosno vsi skupni ministri in oba ministrska predsednika.
Baron Bienerth pri cesarju.
Dunaj, 9. maja. Včeraj je sprejel cesar v polurni avdijenci ministrskega predsednika barona Bienertha, ki mu je poročal o političnem položaju.
Požar na Koroškem.
Celovec, 9. maja. V vasi sv. Miklavž na Dravi občina Marija na Žili je včeraj uničil požar cerkev in 12 hiš. Kako je nastal požar, se ne ve. Okraden cesarski namestnik. Lvov, 1>. maja. Namestniku dr. Bobrzvnskeniu je bila v soboto, ko je odhajal na Dunaj, na kolodvoru ukradena aktna torbica, v kateri je imel razne redove in važne uradne spise.
V poiskih za — »veleizdajalci«.
Črnovice, 9. maja. Včeraj je vlada tu razpustila vsled denuncijacij ukrajinske stranke vsa ruska kulturna društva: »Narodni dom«, >Obšcestvo russkih ženšcin«, »Det-skij prijut« in akademično društvo »Karpat«. Policija je povsodi izvršila hišne preiskave. Degerovskij. Govorniška tribuna se je podrla.
Budimpešta, 9. maja. Včeraj je govoril v Oroszhaszi bivši minister Krištoffy o političnem položaja. Zavzemal se je za uvedbo splošne in enake volilne pravice ter naglasa 1, da ne bo preje miroval, dokler se ne izvede taka volilna reforma. Sredi njegovega govora se je podrl govorniški oder, na katerem se je nahajal on s poročevalci raznih listov. K sreči ni bil nihče poškodovan. Volilci so govorniku prirejali navdušene ovacije.
Srbska   opera v Bolgariji in Sofiji.
Belgrad, 9. maja. Bel gradska opera se napoti 13 t. m. na gostovanje v Sofijo in Plovdiv. V ugodnem slučaju priredi par predstav tudi v Carigradu, od koder se vrne preko Soluna in Skopija v Belgrad.
K pogrebu kralja Edvarda.
Petrograd, 9. maja. Carica vdova Marija Feodorovna in veliki knez Mihail Aleksandrovič sta odpotovala v London, da se udeležita pogreba kralja Edvarda.
Smrt pesnice Aganoor in njenega soproga.
Rim, 9. maja. Znana italijanska pesnica Vitorija Aganoor, soproga grofa Gvidona Pompilja, je umrla na posledicah težke operacije. To je njenega soproga tako u žalostilo, da se je včeraj ustrelil z revolverjem. Gerolamo Rovetta umrl. Milen, 9. maja. Tu je umrl slavni italijanski pisatelj Gerolamo Rovetta, eden izmed najuglednejših sodobnih italijanskih književnikov. Pokojnik je bil rojen v Brešciji in je dopolnil svojo 58 leto.
Volitve na Francoskem. Pariz, 9. maja. Pri ožjih volitvah sta bila izvoljena Brisson in Mille-rand, dočim je bivši minister Doume r propadel.
Angleška kraljice vdova. Pariz, 9. maja. Angleška kraljica vdova Aleksandra se preseli v svojo domovino Dansko, kjer bo živela v nekem gradu ob morju skupno s svojo sestro rusko carico vdovo Marijo Feodorovno.
Kdaj be pogreb kralje Edvarda? London, 9. maja. Kakor se čuje, bo pogreb kralja Edvarda v petek 20. t. m., vendar pa še oficijelno dan ni Močen. Zalovalna dobe na Angleškem bo trajala eno leto.
katastrofe v K*r-
New Jerk, 9. maja. Be najnovejših poročilih iz Kosta Bike je pri potresni katastrofi poginilo v celem MOD oseb, najmanj toliko po jib Je manj ali več ranjenih io neihodova-. nib.
Injav*.*)
„^ - ~.—   oJMWp9 lJ9jbi^iBslt^s
razpisala m i zanka dela z okovi pn stavbi c. kr. državne obrtne šole y ljubljeni.
Obrtna šola ima lastno stavbene vodstvo pod tehničnim vodstvom gospoda stavbnega nadsvetnika Duf-feja.
Ofertni rok za ponudbo je potekel dne 30. aprila 1910; a stavbene vodstvo obrtne šole je še dne 29. aprila 1910 spopolnjevalo razpis mizarskega dela in okovja.
Pred 29. aprilom 1910 ni mogel torej nihče napraviti popolnoma točnega oferta.
3e le potem, ko je bil znan obseg vseh mizarskih del z okovjem* to je dne 29. aprila t. k zamogel je vsak posamezni podjetnik pričeti s sestavo proračuna in ponudbe.
Podpisani Frane Burgar prevzet sem nalog, da sestavim proračun iu ofert za okna z okovjem.
Radi nedostajanja časa moral sem delati z mrzlično naglico.
V tej naglici računal sem enotno ceno za mizarsko delo z okovi skupaj tako, da so bila v teh enotnih cenah zaračunjena mizarska dela in okovi.
Razven tega sem napravil še poseben račun za okovje.
Skupna cena glede okovja se torej ne bi smela prišteti k mizarskemu delu, marveč bi se morala od slednjega odšteti, da bi se razvidelo ceno za mizarsko delo.
V omenjeni naglici pa sem se zmotil, ter sem prištel skupni ceni za mizarska dela in okovje — še skupno ceno za okovje, mesto da bi bil od prve svote odštel drugo.
Moj ofert — sestavljen v največji naglici, — je torej vsled te po« mote nepravilen.
Moj ofert so pa ostale meni prijateljske mizarske tvrke, katere so stavile svoje ponudbe iz navedenih \zrokov tudi šele v zadnjem hipu, prepisale, in je prišla na ta način moja računska napaka tudi v ofert ostalih meni prijateljskih tvrdk.
Da se je ta pomota slučajno v ta ofert vrinila, je povzročil brezdvom-no kratek čas, ki mi je preostajal za sestavo proračuna in oferta.
Ta pomota je bila tako prozorna in očividna, da bi jo moralo stavbeno vodstvo takoj na prvi pogled uvideti.
Naravno je torej, da sem tudi jaz, Frane Burger, to napako že pa nekoliko dneh po zopetnem razmo-trivanju zapazil in o tem obvestil svoje soponudnike.
Predno sem torej izvedel o visokosti ponudbe tvrdk e Tdnnies in njenih cenah, podal sem se h gospodu županu ter sem mu pojasnil, da so naše ponudbe pomotne in da se nahajajo v njih ravnokar omenjene računske pomote. Obenem sem mu vročil pismeno izdelan popravek naših ponudb, kateri je bil potem sicer res za malo svoto 2687 K — kakor se je to pozneje izkazalo. — višji, nego ponudba tvrdke Tdnnies.
Gospod župan je tedaj izjavil, da jemlje to v vednost in da bo odstopil celo stvar stavbnemu odseku v zopetni pretres.
Iz teh navedb torej jasno sledi, da ne tiči v mojem postopanju in v postopanju mojih soponudnikov ničesar nemoralnega in nepoštenega.
Kajti tako prozorne računske pomote, kakoršne sem napravil v predležečem slučaju, se pač ne more smatrati kot kak poskus varati občino! Vsaj ima mestna občina pri stavbi obrtne šole svoje stavbeno vodstvo, katero je moralo na prvi pogled uvideti to računsko pomoto.
Kar se pa tiče dejstva, da je naš ofert za 2687 K višji, nego ofert tvrdke Tonnies, moramo pa le naglašati nastopno notorično dejstvo:
Vsak obrtnik zamore eno in isto mizarsko delo izdelati za visoko kakor tudi za nizko ceno; seveda bo tudi potem dotični izdelek pri višji cepi izboren, pri nizki ceni pa malovre-den.
Toliko javnosti v pojasnilo objektivne resnice. 1666
Z odličnim spoštovanjem
FRANC BURGER,
mizarski mojster v Spodnji Šiški.
• Zs vsebino tet* »Pl»* J« ar« Is toliko, kolikor eotoez
VlfcM M«
Hetcoroiositno porotno*
mM tUk7M* mm
T, a,
Um fstjs
§. sv.
7*
S*sje
neti t
li
7», 3 TJ95
137 131
1«
l
p, nizak, si. zahod
slakisg
Nebo
leifjaano sk, ee)o£*
1664 mm
kraji v LjnwJani
Nattaeiejse it Grnoerjevi cesti 3.
1660
sprejme
f rac JMjJI H>j>| j teatai
ŽenskeI
Proti malokrvnosti, bfedičnosti. slabosti organizmi
edino zanesljivo sredstvo
„železnate kroglice"
škatlica K 3*— Dobiva se v Budm-Peftti, Apostel-Apotheka, Jozsef-KOrut 64.
V notarsko pisarno v Ložu se sprejme takoj v zemljeknjižnih zadevah izre-žban, vesten 1662
urednik
!! Za Mike!!
Lepo stanovanje, obstoječe iz 3 sob kuhinje itd. se odda na Sknručni.
Natančneje  pove   lastnik, Matej
Sršen, Skaručna št. 20. it>bi
Po naključbi ostalo
stanovanje
iz treh sob in dela vrta v novi h:si, ISirska ulica št. 20, ^5S
se takoj odda mirni stranki.
Kupijo se
l
ln44
(buteljke)
cd vina In k&sfalsa.
Ponudbe z navedbo skrajnih cen in množine pod šdro JfA, B»" na upravništvo »Slovenskega Na^ da«.
j  Josip Afečin i
j civilni in vojaški krojač, j | Ljubljana.
I Izpraša od obrtnega    ^tt*    t. kr. hw sni:- (
!  ;č:;ešra sega oradi    ip|jp     sterstva aa araja. ;
Izdeluje vse vrste obleke
I in se priporoča za vsa v to stroko j I spadajoča dela. j
! — — Cene jako nizke. — —: I .-. Postrežba točna in poštena. .*. j
Najnovejši, zanesljivi
veljaven od 1. maj ni ki
= je izšel =
1557
ter se dobiva pri
FR. IGLIC, Mestni trg,
trgovina s papirjem in galanterijo.
Josip Sterle,
posostnlk in nmnumni asOvsOft lovec v Boritnlcah, posta Kasiafc prt it Fttrn ns Emsn piše sledeče:
Gospodu
Gabrijel Piccolijn
lokam ar}«
▼ LJvblJanL
Vašo tinkturo za želodec sen že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporoča« v veliko korist vsaki dmžini ter se Van iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite ni poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodee. 711
Potrtim srcem javljamo prefalostno vest, da je naš nepozabni iskreno!jubl jeni soprog, oziroma oCe, sin, zet m brat, gospod
IVAN PLEH AN
v nedeljo S. maja 1910 ob V« 12 dopoldne v 38. letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče blaženo v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v torek, dne 10. maja 1910 ob 4. uri popoldne iz Riše žalosti Sv. Petra cesta 63 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Dragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana-Brno, dne 9. maja 1910.
Irmm Plehmn roj. Oltar« soproga. — Mara, Viktor« otroka. — nmrijm Petmcfcmlg vdova Plmfimn, mati. — Rmjko Pmtmh-nlj. očem. — Tmrmalna Molu roj. POnk—b sestra. — Viktmr Plakaa, brat — Ana Oller roj. InatJtnris pl. HomrnOemp«
tašča.
t
Zmožna, intiligentna
se v pisarno kot
ojigovodja
Ponudniki zavarovalne stroke imajo prednost. Vstop in plača po dogovora.
Pcnudbe na upravništvo tega lista pod ,,gifrc L11 1592
Avtomobil
za 4 osebe
se po jako ngodai ceni proda.
Već se poizve 1528
v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku.
Naznanilo.
Dovoljuje« si tem potom naznaniti p. a. občinstvo otvoritev svoje delavnice kol
stavbni in umetni steklar.
Prevzemam vsa v to stroko spadajoča nova dela in poprave, kakor tudi izdelovanje 1659 okvirov za zrcala ia podobe itu. po najnižji« cenah.
Tužnim srcem javljamo, da je naša iskreno ljubljena mati,
gospa
^polonija pL foeJranspcrg
vdova c kr. Hnanenopn konUaarla
danes ob polu 2. uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage rajnice bodo v ponedeljek, dne 9. maja cb 5. uri popoldne iz hiše žalosti Komenskega ulica št. 11 prepeljani na pokopališče k Sv. Križu.
Venci se na Željo pokojnice hvaležno odklanjajo.
Nepozabno rajnico priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 8. maja 1910.
Dr. Konstantin vitez Foedransperg«
* sin.
Gabrijela, Amalija, lanbela pl« Foedransperg,
hčere.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
(snovanje
s 3 sobami in balkonom v I. nadstropju v Knaflovi ulici štev. 5
se odda za avgust. Za slabokrvne in prebolele
" je  zdravniŠU-r: ~r;*3o-oć-r,o  črSO dni-
ra<*&&sko viso 372
KOČ.
najbolji, tredstve.
Br. Novakovič, Ljubljana.
stailni in mM steklar JKaks Jnsek LJualjaiia, Sv. Petra nasln 7 ^J«3
11511-H -
Mi
X
od torka do nobote,
v izgotovljenih oblekah za gospode in otroke ter najmodernejše konfekcije za dame in deklice. Velika izbira slamnikov za gospode in dečke.
O. Bernatovič
.JUMt Mm rti". Mm Meslii tu itn. i.
Največja in najbogatejša izbira, po jako znižanih cenah.
Se vljudno priporočam gg. botricam to boterčkon za obilen obisk z velespoštevanjeni
dnrjona tmna po
FR. ČUDEH
V modnem salonu Nina Pressl na Sv. Petra c. 20
se takoj sprejmeta
2 šivilji
in sicer ena za taille, druga za rokave.
Sprejmem takoj naidalje pa do 1.
junija 1910 164/
veščo slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Plača po dogovoru.
2. JCrašovec v Žalca.
Radi ugodnega nakupa najnižf encee!
Najcenejša
priporoča
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg.
Nikelnasta ura ...........
Prava srebrna ura
„ „ z dvojnim pokrovom .
14 kar. xlata damska ura .......
momka ura .......
K   3-40 In nmpvmj
99    7-50 „ „
ii   14-— N „
tf 25"— 9f
st 45*— f9
Vf        II 99
Vse v finih satnija* za darila pripravno. — Popravila točne in ceno. Velika zaloga zlatnine in srebrnine. Cenovnik zastonj in poštnine prosto
■i
Pozor kolesarji!
Močna kolesa od 110 K naprej, finejšaod 150 K naprej.
Glavna zaloga , j>ucho vih" koles |
kot znana najfinejša z najlažjim tekom.
Vse kolesarske notrebščine, popravila In najnovejši fini /
šivalni stroji po najnižjih tovarniških cenah.
FR. ČUDEN
trgovec v Ljubljani. «* (niti zntari ii nitii« prosti. =-
tlilie h|m laaedi priti ji stili se!
ftfttflina-aj^
9javot4lni epareU «4 K   10-— aaprej,
.....m m n
1573        mm L ntfi   .    _ UMK—
v Ljubljani, Sodaijska ulica 3.
nikdar več!
ne premeri jagmila, odkar rabim
•oaonant konfiokom (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann čl Co.t Dečtn na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne poni. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-lah, parfumerijah itd. . H 505
PZB
19