Razne novice. * S pošte. Poštai pomožai uradaici gdč. Rafaeli č e 8 a i k 7 Brežic&h se je podelilo mesto poštae odpraTiteljice 7 Št. Vida pri Ptuja. * Duhovske vesti. Č. g. 17. Alt, kaplaa 7 Št. Leaarta 7 SI07. gor., je imeao^aa za provizorja pri S7. Martiaa pri Varberka. — Sv. misijom se bo obhajal 7 Gotovljah od 18. do 22. marca, 7 Za7rča od 24. raarca do 1. aprila ia pri 8>v. Madgaleni 7 Maribora od 28. marca do 1. aprila. * Začetek spouiladi. Kakor zaaao, 86 ob Jožefo^em začae apomlad. V aedeljo 18. marca je bil res poletni daa, na Jožefo^o je pa že popoldae pooblačilo ia zjntraj 20. marca so pozdravIjale pomladanski dan debele saežiake, kakor bi se cigaai trgali, vmes pa ae je bliakalo in grmelo. Narodea pregovor pravi, da rana grmljavica pomeai pozni glad, to je dobro letiao. Bog daj! * Železnica Ormož-Ljutomer. Iažeair Legros je dobil dovoljeaje za 8tavbo te železaice. Načrt je že izgotovljen, ia se bo ae tekom enega meseca predložil železniakemu miaiatrstvn. Istočasno pa rabi iažeair za zgradbo tndi deaar, zato po"iva občinstvo aaj pre^zame temeljae delnice. Eaa delnica ataae 500 E ia se mora plačati 7 treh obrokih, d^akrat po 150 kroa ia tretjekrat 200 kroa. Železaica bo imela prihodnoat, če ae sezida tadi železaica iz Radgoae ali pa iz Parkle do Febriaga. * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljnbljani je razpoalala ob letosojem ao7em lelu 4276 družbiaih koledarje7 <sa leto 1906. Od teh je bilo 7rajeaih 1223 komadov; žal da večiaoma od takih naslovaiko7, od kojib smo za trdao pričakovali, da aam po7raejo vaaj poštae stroške za dopošiljatev. Glaaom dražbiaib izkazo7 je bilo do koaea februarja 1906 za 1140 koledarje? blagajništvn plačaaih 1916 K 49 7. Torej zaasa preplačaaa 87ota za te kolddarje 548 K 49 v. Neplačaaih ia ae^rajeaih pa je se oatalo 1913 koledarje7. Ker se ti koledarji, letos le pesnika BPrešeraua poa^ečeae 78ebi«e, zabte^ajo od 7eč atraai, prosimo 786 oae 6. aaalovaike, ki ao morda založili koledarju pridejaai ček, aaj Dam poaljejo 7plačilo aavadaim poatnim potom ali aaj pa Trnejo koledar. Naj se ne atejejo te 7r»tice podpisanema 7odstvu 7 zlo, kajti ako bi dražba ae pazila tadi ta aa 870J dobiček, očitati bi ae jej smela malomaraoat. — Vodst^o drnžbe 87. Cirila ia Metoda. Mariborski okraj. m Maribor. Z zidanjem bo76 topaičarake 70jašaice bodo baje žo začeli čez ea meaec. V vojašaici bo nastanjena eaa havbična divizija, katere ao sedaj 7 A^striji na B070 ustaBOvili. — Gospej Scherbaum akradeaa zlataiaa ae je aaala. Neki delavec 7 paromlinu je aaael med 7rečami moke vse akradeae stvari 7 cnaje zavite. Tat, katerega se dosedaj ae pozaajo, si bržkoae ni apal prodati dragoceaoati, ker bi ga bila pri tem policija goto^o zaaačila. — Na podstreaju hise klobučarja Leyrerja 7 Goapoaki nlici je začelo goreti z^ečer okoli 8. are dae 19. t. m. Redar je opazil dim ter hitro poslal po požarno brambo, sam je pa hitel gasit. S pomočjo domačib se mn je poarečilo agasiti ogeaj predflo je dosla požaraa bramba. — Pekovski mojster Matej M u z e k 7 Koroški alici jel7. t. m. umrl. Bil je še le komaj 39 let star. — Tadi mariborski občiaski S7et je dal BSidmarki" 100 K podpore. — Mesto aamera^a zidati kopalisče. Samo za proator ae ae sedaj pričkajo, kamor bi poatavili kopaliače. Nekateri ga bočejo imeti 7 bližiai mestae klaTaice, dragi pa 7 bližiai mestaega 7rta 7 drugem ribaikn, katerega bi aaj osaažili ia zvezali z 7odo7odom. — Hišo, t kateri je prej bila ekskomptaa baaka aa glavaem trga, bodo ae to spomlad podrli. Za to delo bodo plačali 1000 kroa. m Poljudna predavanja za delavce in kmete v Mariboru. Obisk minolo aedeljo je bil precej povoljea. Vsi ao z zaaimaajem poslaaali predavaaje g. dr. Dimaika 0 pogodbah. V aedeljo 25. t. m. bo zopet predavanje. Preda^al bo g. dr. R 0 ž m a a 0 prigodbah 7 aaravi ia g. dr. D i ma i k 0 preoaaovi zakonskega prava. Predavaaje ae začae ob 10. ari dopoldae 7 prostorih »Bralaega ia pevskega draat^a Maribor". Preda^aaj se eme udeležiti 7sakdo, 78top je brezplačea. Delavci iii kmetje, pridite poshmt! m Za dijaško kuhinjo v Mariboru so daro^ali sledeči p. a. dobrotaiki ia dobrotaice: Neimeao7aa iz Vežeja za krah 37. Aatoaa 5 K; Goričan, kaplaa 5 K; dr. Pipas 100 K; dr. Roaiaa 200 K; gostje na gostiji Jaaeza ia Terezije Repia 7 K; Zmavc Aatoa 7 Gradca 5 K; Tiaauer Mirosla7 pri Sv. Jakobu 7 Sl. g. 4 K; posojilnica 7 Dola 10 K; Vihar, žapaik 10 K; gostje aa Paagartnik-PlečkoTi gostiji 13 K; goatje aa Alojzija Zijdela gostiji v Ilijase^cib 5 K; Grosamana Fraac za krub 87. Aatona 1 K; posojilaica 7 Frama 30 K; Špiadler, ka.- ak. račaaski re^ideat 5 K; Ogrizek Fraic, žapaik 2 K; O^eajak Martia, žapaik 10 K; posojilflica 7 Goraji Radgoai 40 K; Jaaežič Aatoa 3 K 10 7; posojiliica 7 Konjicah 30 K; Goateačaik L. 7 Trboajih 3 K; hraailno ia posnjiino draat^o 7 Ptaju 100 K; Trateajak Eraest, c. i kr. 7ojai karat 7 Gradca 12 K. Vsem blagosrčnim dobrotnikom iskreaa zah^ala! Proaimo se nadaljnje pomoči! m Brabio in pevsko društvo Maribor pričelo bode 7 tekočem meaecn z redaimi pevskimi vajami. Doaedaaje gdč. pe^kioje ia pe^ci opozarjaj 86 aa ta razglas s poziVoai, zaaesljivo udeležiti se pr7e vaje 7 četrtek 22. t. m. 7 bralai sobi slovaaske čitalaice, kjer se bcdo po želji sodelajočih določili redai pe^ski daevi. Odbor pa^akega drašt^a 7abi tadi OBe cefljeae go8pode in dame, kateri sedaj se aiao sodelo^ali, a imajo veaelje do petja in aloveaake pesmi, da ae odbora priglase ali pa takoj udeleže. ozBačeae pr7e 7aje. m Osebno dohodninska ceailaa komisija za cenilni okraj mesto in okolico Maribor. a) Komiaija za ceailai okraj BMaribor meato" obstoji iz sledečib goapodov: predaedaik: Taazher Gasta7, c. kr. fiflančai 87etaik; ajego7 aamestaik: dr. Tyrolt Raimnad, c. kr. fiaaačai koBcipist; iz^oljeBi člani: Mayr Alojzij, trgo^ec, Grubit8ch Jaaez, trgo^ec, Kralik Leopold, tiakaraar, Pfrimer Juliaa, 7iaotržec, Naako Karol, usajar, Pircbaa Karol, trgo^ec; imenovaai člaai: dr. Tvrolt Raimaad c. kr. fiaaačai koncipist, dr. Schmiderer Janez, žapaa, Fritz Adolf, bišai poseataik, Matzbold Aadrej, krčmar, Albrecht Alojzij, c. kr. da^čai oficijal, dr. Pipaš R&doala7, odvetaik; iz7oljeai Eameataiki članov: Pagel Joaip, 7iaotržec, dr. Korafeld Fraajo, zdraTaik, Ratzek Joaip, dimaikarski mojater, Scberbanm Gustav, posestaik paromliaa, Fatter Kristof, hiaai po:estnik, Kržižek Karol, hiani poseataik; imeao^aai Bameataiki člano7: Haaaea Ferdo, c. kr. davčai priatav, Maaek Martia, hiaai poaeataik, Piaaaaetz Jaaez, hiaai poseataik, Platzer Aadrej, kajigotržec, Strohbach Etnil, to^araar Hkero7, Wolfram'; Makso, drožeriat. B. Komiaija za ceailai okraj BMaribor dežela" ob^toji iz sledečib gospodo^: predsedaik: Taazher Gasta7, c. kr. fiaaačni svetnik; ajegO7 aameataik: Rudel Karol. c. kr. da^kar; iz^oljeBi 6lani: Zwetter Ferdo, oekrbaik 7 Slivnici, Robič Aatoa, posestBik y P. krab, Piaek Fraajo, posestaik 7 Hotiaji 7asi, Twickl Pij, baroa ia posestaik 7 Karčo^iai, Čižek Josip, dekaa 7 Jareaiai; imeao^aai člaai: Rndel Karol, c. kr. davkar 7 Maribora, Hrastaig Karol, poaeataik ia krčmar v Sp. Polakavj, Petzold Fraajo, lekaraar 7 SI07. Bistrici, Ilgo Laka, posest. 7 Rušab, Gselmaaa Josip, posestaik ia mizar 7 Sp. Hočah, Osim Valeatia. po8e8taik 7 Rašah; imeao^aai aamestaiki člano7: Doleček Karol, c. kr. da^čai prista^ y Maribora, Celcer Fraajo, krčmar 7 Št. Ilju, Witzmaaa Fraajo, posestaik na Rati, Golob Ferdo, poštar pri S7. Tro jic', Katz l7an, krčmar 7 Slov. Bistrici, Koller Josip, železniaki oakrbaik atroie7 v Stndeacih. m Št. Peter pri Mariboru. Letos bomo imoli pri aas občifl^ke 7olit7e. < m Sv. Križ pri Mariboru. V četrtek, dae 15. t. m. spremili smo k zadnjema počitkn 7rlo Smolaiko7o gospodiDJo, Marijo HaaptaiaBB, roj. GrasOTaik. V C7etu s^ojega ži^ljeaja — se komaj 31 let stara — morala je zapastiti žalajočega moža ia tri majhae otročiče — airote. Kakor pa je bilo ¦jeno ži^ljeaje kratko, je bilo 7eadar bogato aa dobrih delih. Kajti rajna Smolaikovca je bila vzor pobožae, bogoljubae žeae. Bila je ypisaaa 7 76<5ih brato78Čiflah, katerih dolžaosti je kaj 7estao izpolr ajevala. Do reyeže7 ia aearečaih je imela vedno uamiljeao in sočutao arce ter je 7 vaaki potrebi rada pomagala. Maogoatevilaa udeležba ajenega pogreba je jasno pričala, kako priljubljeaa je bila rajna pri 7seh župljaflih. Naj ji bode ljabi Bog plačaik za 7ae dobro, kar je takaj atorila! — KrižaBčaai, ae pozabite pribodajo aedeljo aa poačai shod bralaega drašt^a, aa k&terem bode go^oril g. dr. Ko^ačič iz Maribora 0 splosai volilni pra^ici. Torej aa S7ideaje takrat! m Korena pri Sv. Barbari blizu Maribora. V aedeljo 11. t. m. po 87. masi je ogeoj apepelil g. I. Kajzerju h'8o. Goreti je začelo 7 kabinji, kako, se ae 7e, ker so domači bili 7 cerkTi. Po7zročeaa skcda je pokrita po za7aro7alflici BSla7ijia, ki je že tretji daa 7se pogorišče dala pregledati in je 786 7 redn izpiača. iu Sv. Ilj V Slov. gor. Slo76Bska poBojilaica pri S7. Ilja 7 SI07. goricah je aeda^ao nfprejela 7 87ojo hišo aovega trgo^ca g. P a k a. Oa je Trli aarodajak, zatorej ga toplo priporočamo. — Pri S7. Ilja 7 SI07. goricah je kapila aeda^ao BSidmarkau lepo ^eleposest^o gospe Krnmbholz aa Stari gori za 54 tisoč kroa. To 7eleposeat7o je imelo odločilai glas pri občiaakih 7olit7ab I. razreda občiae sefltiljake. Dosedaj je posestflica 7edao dala le Slo76Bcem pooblastilo, a komisija jo je aa^adao 78akopot zavrgla. Baje misli BSidmarka" pokapiti še 7eč tamošajih posestev. Zares žalostao, da ae slo^eaaki rodoljabi ae zgaaejo, da bi reaili to 7ažao slo^eaako postojaako ob meji — lepi S7. Ilj! — Slo^easki deaarai zavodi, atorite tadi 7i tako kot BSidmarka"! m Trtna uš v Slov. goricah je pokoačala že zaatea del tamoaajib, aekdaj glasovitib viaogrado7. Pri S7. Petru, Sv. Marjeti, S7. Jakobn, Jareairii in Sv. Ilja je aajti le malo atarib vmogradov. To zimo 80 aasi Ijadje kaj pridao rigolab', in kaj lepo je videti «edaj spomladi preaovljeae viaorcdae griče; se lepae pa bo v — jeBeai. — Zelo se letos po vprašaje za cepljenimi trtami. Ker je velika maožina viflorodaega sveta zrigolaaa, bode marsikateri moral letos pastiti prazea -viaograd, ker aedcstaje trsja. Priporočati bi bilo aasim posestaikom, da bi ge z večjo vaemo poprijeli vzgajaaja ameriakih cepljenk doma, da bi jih ae bilo treba za drag denar kapovati ia še vrh tega dobiti slabo, ničvredBO blago. Eoliko ae poaekod vrže div^ega r< žja proč, ko bi ae iz ajega lahko vzgojilo lepo trsje. m Sv. Jurij v Slov. gor. Takaj je amrl dae 18. t. m. poseBtnik Alojzij Nekrep v 75. letn. Pogreb je bil dae 15. t. m. ob obili adeležbi prijateljev ia aorodaikov. N. v m. p.! m Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. so v aedeljo dae 18. marca zbraai kmetovalci skleaili takoj osflovati kmetijsko podražflico, ko so se po poačaem govora prepričali o veliki koriati te aove naprave. V ta namea se je proaaja za aataaovitev že vposlala glavBema odbora v Gradec — Na Jožefovo po večeraicah je mladeaiška zveza iraela zopet podačea sbod, aa katerem se je aadaljevalo in končalo razlagaaje obČinakega volitveaega reda za Štajersko. Navzi čih je bilo 23 mladeaičev. m Sklep lenarškega kat. politič. društva zoper razdružnost zakona in brezversko šolo. V odborovi seji tega draštva dae 13. marca je bila snglasao aprejeta sledeča resolucija: pOdbor katol. političaega drastva za aodaijski okraj Sv. Lenart v Slov goricab odločno ngovarja proti brezbožaim aakaaam naaprotaikov kat. cerkve in kat. ljudstva v Avstnji, ki merijo na to, da se v državaem zborn skleae pogtava aaravaoat nasprotaa katoliškema aauku o aerazdražaosti zakoaa, ki bi dovolila obema zakoaskima razdražiti skleajeai zakoa ia skleaiti nove zakoae. Istotako cgovarja proti zlobBim aameram daaajakega proatozidarskega društva flSvobcdna sola1", da bi se potom poBebae postave odstraail itak skromai veraki poak iz aaaih sol. Eer bi v 8lačaja vpeljave takih postav iete strašae posledice prisle aa kat. ljadstvo v AvBtriji, kot aedaj aa francoske katoličaae, prosi odbor državaega poalaaca, goap dvoraega svetnika dr. Miroslava Ploja, ki zaatopa leaarski okraj, aaj ae kot poslaaec kat. sloveuskega Ijudstva aajodločoeje aatavi zoper sklenitev takih poatav, ako bi se predložili državaema zborn, ia aaj odbora aporoči, ako bo tej željni proŠBJi svojih volilcev Bstregel." Ta reaolacija ae je vposlala g. dra. Plojn aa Daaaj. m Rače pri Framu. Učeaka Rezika EliaC je domov grede skcčila aa voz posestaika ZarakaPris!a je z aogo v kolo, ki ji je prelomilo aogo aa dveh meatih. Še le aa dekličiao vpitje se je voznik ozrl, uatavil voz ia reail deklico. m Makole. Nasa posojilaica je imela laasko leto deaaraega prometa 455 629 E 69 v. Eoacem leta 1905 je bilo 1479 zadražDikov. m Poljčane. Sredi zagrizeaib Bemčarskih vojskovodij zagledali smo na daa občiaske volitve v Poljčanah z začadeajem moža, ki igra aa svojem doma v Gorefljah aa Paki alogo aarodflo radikalaega Sloveaca. Ta mož mora biti kakor vatvarjea za gledališkega igralca. Zakaj v Poljčaaab je igral nlogo Btraatmga posilinemca; »aj ae ni zbal dolgega pota iz Zgoraje Saviaske doliae v Poljčaaa, da a svojim glaaekom pride na pomi č oaim, ki iz dna dase sovražijo vse kar je aloveaskega, samo aasega deaarja ae. Naj vrla Savinska doliaa izve, kdo je ta odpadcik! Njegovo ime se glasi: Gašpar Eobae, pek ia goatilaičar v Goreajah aa Paki. Čast komur čast! — Po deaetletaem preataakB smo sredi meseca febraarja obhajali sv. misijoa pod vodstvom oo. lacaristov iz Celja. Udeležba je bila skoraj splošna. fc»amo aekaj oaih Ijadi v Pekla in Poljčaaah, ki so zatajili svoj materai jezik sloveaski, zatajili pa tadi sv. vero, ao zasmehovali ia lajali aad pobožaimi ia marljivimi obiskovalci bv. misijoaa! Je že tako: kdor zataji jezik, zataji aavadao tadi av. vero! — Podpisov proti reformi zakoaa ae je aabralo v poljčanski žapaiji 1465. Samo tisti možje, ki bi se radi aa kvatre žeaili, niso hoteli podpiaati — ai čnda, saj jih aismo videli pri misijoaa, ampak gledali smo jih med zasmehovalci pobožaih adeležaikov. m Laporje. Domov grede se je sprlo nekaj kopačev zvečer dae 15. t. m. Pri tem je oezaaa fant astrelil a samokresom ia zadel poaeataikovega sina Gregorja Polanec v obraz. Zadeti je padel vea krvav na tla. Morali ao ga peljati v mariborsko bolaiaaico. m Pragersko. Šeataajstletna hčerka-g. Badaa, aadačitelja aa nemaki soli, je umrla 15. t. m. Ptujski okraj. p Ptuj. Pri aabora so v petih daeh obdržali od 904 fantov 208, torej 23 odatotkov. p Biš. Po dolgem čakaaja akleail je odbor občiae Biš, da Bstaaovi gasilao draatvo a aloveaskim poveljaim jezikom. V ta namea vršil se je pripravljalni shod v aedeljo dae 11. t. m. v goatilfli gosp. Gomzija. Nadelflikom ahoda je bil z vzklikom izvoljea žapaa v Bisa g. Labec, zapisaikom pa g. aadBČitelj Reicb. Načelaik pozdravi s priTČainui beaedami aavzoče goate iz S?. Jarija ob Ščavflici, g. dr. Leva Ereft, aačelaika gasilaega drastra Sv. Jnrij, pregledovalca orodja iatega draatva g. Iv. Eosar ter načelaika draštva Okoalavci g. Fr. Domanjko. Le-ti goapodje so Be rade volje odzvali tozadevaema vabila žapaaa Labeca ia uam z aasveti ter aavodili pomagali pri nstaaovitvi tega toli važnega drnštva. Po pozdrava volil se je osaovalai odbor, v katerega so poklicaai Baalednji možje: Ig. Gomzi, aačelaik, Jaaez Reicb, tajaik ter Labec Jaaez, Marko Jožef iz Biaa ib Eocmat Fraac iz Traovške va8i kot odboraiki. G. dr. Ereft je aato v poljadaih besedah raztolmačil pravila, za kar ma izreče tajaik ariao zahvalo. Pri proati zabavi aapivalo se je se potem raznim osebam ia le težko smo se ločili od dragih aam gostov — Na gostiji Potočaik Maršec v Bisa aabralo se je za dražbo Sy. Cirila ia Metoda čez 11 E. p nKmetijsko bralno drustvo" na PolenŠaku ima sroj ustaaovai občai zbor dae 1. aprila po večeraicab v aol. proatorih. Pri tej priliki bodeta govorila gg. dr. Jartela ia Bele. Po občnem zbora je vpisovaaje Bdov. Narodajaki, adeležite ae ga v obilaem številu! p Sv. Martin pri Vurberku. V sredo dne 14. t. m. je bil takaj pogreb aašega žapaika č. g. Filipa Viherja. Udeležba je bila aaravnoat velikanska. Nedogledaa maožica domačih faraaov ia iz sosedaih far, aolaki otroci obeh aol u goap. aadačiteljema, mladeaiška ia dekliška zveza so spremile svojega dragega dasaega pastirja aa zadaji poti. Nagrobai govor je imel 6. g. kaaoaik Moravec, mašo zadaaaico pa je služil č. g. dekan Gaberc. Navzočih je bilo dvajset mašaikov, med ajimi č. g. kaaonik Hajsek. Doma in na groba ma je zapel zbor dve v srce segajoče žal)»tiake. N. v m. p.! p Sv. Marjeta niže Ptnja. UstaBovno zborevaaje aaae podražaice c. kr. kmetijske dražbe atajerske ae vrai v aedeljo, dae 1. aprila t. 1. ob pbla 3. ari popoldae v Bobi V. razreda takajšaje sole. Spored: 1. Pozdrav od atraai aačelaika pripravljalaega odbora. 2. Volitev začaaaega zapisaikarja. 3. Eratek poak o aameaa ia koristi podražnic. 4. Vpiaovaaje ndov ia vplačevaaje adaine v zaeaka 3 kron. 5. Volitev podružničnega aačelaika. 6. Volitev odbora. 7. Predlogi. E obilaema pristopa najaljadaeje vabi za pripravljalai odbor: Jaako Žaakovič, nadačitelj. p Orraoška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je imela dae 8. aušca 1.1. avoj občai zbor. Podpredaedica gospa Roza Miklova ae je v izbraaih besedab apomiajala amrle predsedaice, vrle goape dr. 0 m a 16 e v e, ki je bila cstaaovnica, vestoa člaaarica ia zadaje leto predaedaica naše podrnžaice. Bila je velikodasaa podporaica abogim, razaim sloveaakim drustvom, kama zaatavi ormoake sloveaske aole, ter je v svoji oporoki aporočila med dragim tadi družbi sv. Cirila ia Metoda 200 E, domači Bloveaski aoli 2000 E, sloveaaki požarai brambi 600 E, ormoaki Čitalaici 300 E. Na poziv goepe podpredsedaice se vzdigaejo v znak aožalja vae zborovalke ter zakličejo blagi pokojaici trikratai nalava". Po tajaičaem ia blagajaičarkiaem poročila se je vrsila volitev, pri katerej je bila izvoljeaa za predsedaico gospa Aaa Roaiaova, za podpredseda'co gospa Roza Miklova, za tajaico gospodičaa Uraika Eabaričeva, za blagajničarko goapodičaa Jelica Omalčeva- Bameatnici sta gospa Aagela Porekarjeva in gospodičaa Jalika Valeatiačičeva; zaatopaica za veliko skapsčiao je goapodičaa Mileaa Lazarjera. p Ormož. Pri aabora je bilo 302 aaboraib zavezancev. Spo8obnih je bilo 94 (31 odstotkov). p Velika Nedelja. V nedeljo 18. t. m., ko smo bili ravao pri pozai alažbi božji, izaenadil aa8 je plat zvoaa, ozaanjajoč aam ogeaj. Gorelo je v Trgovisča pri poaeataika Fraaca Raaal. Ljadje so kar drli proti kraja aesreče, pa ker je bila domača požaraa bramba takoj na meata, potem pa so se prisle tri drage, aamreč Baihovska, ormožka ia hardečka aa pomoč, posrečilo ae jim je ogenj omejiti, da ae ai lotil dragih poalopij, ki ao blizo akapaj. Zgorelo je poaestaiku Franca Raašl vao goapodarako poslopje, orodje ia tadi vaa krma za živiao. Škode je za več tiaoč kron. p Iz središke okolice. Po noži od 10. do 11. marca vračal ae je g. Ivaa Zabavnik, po8estaik ia blagajaik občine Grabe, iz Sredisča aa svoj dom. Eer je bila noč zelo temaa, padel je raz brvi v potok Čraec. Sreča, da ae ni ae huiae telesao poskodoval. Ta brv, ki vodi črez potok čraec, od g. A. Oimec črez posestva g. Fraac Horvat vo. M. Čalek, imenovaae nGigleaicaa je res, vjako slabem staaa, aa eai straai ai prave podlage in brez tako imeaovaaib nprimač"; že pot oziroma cesta proti aji je ob deževja bolje podobaa potoka kakor pa vozai ce8ti ali pa peapoti. Se m niti dve leti preteklo, ko je padel delavec A. Šef tadi raz mosta v potok in ae pri priči abil. Še Ie drago jatro aaili 80 mrtvega v potoka. Omeaiti mi je, da tudi otroci po takih brrib aolo obiskujejo ia tako tadi njim aevarao8t preti. Upamo torej, da se brv kmalo popravi. Ljutomerski okraj. 1 Občinski zastop mesta Radgone je skleail v svoji zadnji seji agovor proti volilai preoaaovi, ki boče v aepoaredai bližiai mesta ležeče vasi Dedoajci, Potrna, Žetiaci, Zenkovci, Gorica ia Plitviaki vrh priklopiti alovea8kema volilnema okraju Maribor levi breg Drave. TTgovor pravi, da se teh občia ne ame račnaiti k aloTeaakema poaestaemn 8taaju, ker ao s avojimi koristi spojeni z okrajem radgoaakim. Priklopijo se oaj skapiai GmnrekFehriag. Kaksao neresnico je izrekel občiaaki zastop v tem agovorn, pove aam uradao ljadako atetje, ki izkazaje v Potrai 179 Sloveacev ia 97 Nemcev, v Dedoajcih 113 Slovencev ia 5 Nemcev, v Želiacih 153 Sloveacev ia 0 Nemcev, v Zeakovcih liJ9 Sloveneev ia 0 Nemcev, v Gorici 122 Sloveacev in 54 Nemcev, v Plitviskem vrhu pa 173 Slovencev in 9 Nemcev. Edor pa je kdaj obiskal te kraje, ae je labko prepričal, da v ajib Nemcev sploh ni, temveč le nekaj od radgoaskib Nemcev odviaaih posiliaemcev. 1 Na Ščavnici ae ae bo kmala mira. Govori se, da ae je pri zadajem Bradnem daeva v Goraji Radgoni sklepalo tadi o tem, da se imeaik volilcev apremeai na korist aasprotaikom. Slavaa Bračkova gospoda, če se mialite eakrat pokazati avojo nevedaoat s tem, da ae volitve od 28. dec lanskega leta zopet ovržejo, tedaj si aikakor ae mislite, da se bo tretjekrat volilo po kakem spremeajeaem imeaikn, temveč le po atarera, ki aam je do pičice dobro zaaa. Zoper kako spremembo že aedaj odločao ugovarjamo in bomo vedeli akreaiti vae pravočaano, da ae taka aepoatavaost ne izvrai. Pribodajič kaj več o naaih razmerah. 1 Stara cesta. Naae kmetijsko draitvo je imelo v aedeljo, dae 11. marca popoldae v aoli svoje zborovaDJe, pri katerem je predaval potovalai uMtelj goap. Ivan Bdle. Hvala goap. potovalflemu ačitelja za trad ia za prekoristae aaake ia aasvete iz sadjarstva in viaarstva. Čaat pa tadi vaem adeležeacem, ki ao prisli v tako mi.u-jbrojaem ateviln. Pokazali ate 8 tem, da se zaaimate za aapredek ia razvoj kmetijatva, da se zavedate svojih dolžaostij. Le tako vrlo aaprej, nič se ae dajte motiti od tistib, ki delajo pnvacd s svojimi aazadajaškimi, atarokopitaimi gtremljeaji vsakemn aapredka ovire. Slovenjegraški okraj. s Kmet. zadroga za šaleško dolino priredi poučaa predaraaja ia gicer v aedeljo, dne 25. t. m. po raai slažbi božji v Šialah v bralaem drastva; popoldaa istega dae ob 3. ari v gostilai g. Rotaika v Dražmirja. Dne 8. aprila predpoldan v Št. Ilja ifl popoldan v Veleaja. Predaval bo pri tej priliki g. potovalai ačitelj Goričaa. Emetovalci ia vai sadjarji ae vabijo k mnogobrojni adeležbi! — Glede Št. Ilja ia Veleaja se bode še aadalje določilo. Celjski okraj. c Celje. Zemljiški kfljigo?odja g. Cerar je miaoli tedea amrl. Narodaemu moža aaj bo zemljica lahka! — E novici, povzeti od nas iz aemikib listov, da je padel posestaik Hriberaek iz Rifaika raz akale ia ae abil, aam pise g. Jakob Čretnik, p. d. Hribersek, aekdaj poaestaik pod Rifaikom, sedaj poseataik in gostilaičar v Sevaici ob Savi, da ni ob tisti Hriberaek, ampak, da ae je bržkoae zgodila pri imeaa kaka aeljaba pomota. c Sv. Jurij ob juž. žel. Pri ias imamo več drnštev, ki delujejo več ali maaj. Imamo pa tadi sadjarako draštvo, o katerem delovaaja se pa6 malo sliši. Dobro bi torej bilo, ako bi ae to prepotrebno drnatvo začelo živahaejse gibati, da bi naše Ijadatvo začeio tudi aapredovati 7 aadjarstvu. Poysod po Sredaje ia Goraje Štajerakem se ljadat70 zaairaa za 7ažao sadjaratvo, aamo pri aas aa Spodoje Stajerskem, kje imamo tako pripra^ao zemljo ia lego, kjer bi ae labko veliko ia žlahtnega drevja naaadilo in kjer je tadi ljudst70 koj pripravljeao to storiti, ako vidi, da je le njemu 7 korist, 83 za to jako malo Btori. Torej prosimo odbor BSadjarskega druatva" oziroma predsedništvo, da aaj aapove svoje zboro7aaje iD goto^o nas bode 7 obilaem stevilu pri8topilo. Saj bode to 7 korist udom ia celemu okraja. Ib 7daj, ko je tisti čaa, bi se lahko napovedalo kaksao predavanje, da bi Ijndstvo vedelo kako ae drevje pravilao aadi itd. Ako vam je torej kaj aa temrj, da kmetje Bapredajejo tadi 7 aadjarstvn, aaj se to 7^kratkem nkreae. Jabkojed. c Št. Jurij ob juž žel. Dae 18. marca 1.1. se je U8taao7)la za okolico Sv. Jarij ob juž. žel. Bova pcžaraa bramba 8 sloveaskim poveljaištvom pcd imenom BPožaraa bramba za okolico Št. Jarij ob juž. žel.u, katero bo tudi pristopil" k z^ezi slo7ea8kih gasiloib druste^. G^spodje iz Štor kakor tadi celjski BFeaerber" so se grozao trudili po avojih odpoalaacib ia z razliČDimi obljabami, da bi društvo 7peljalo aemščiao ia seveda ob eaem aemški Bkomaadoa in se a tem izae^erilo 87ojemu materiaema jezika ter pripomoglo tako hitrejaemri poaemče^aaja celjcke okolice. Cudom pa se čadimo ia ae z T8O opravičeaostjo zgražamo aad tem, da se \e tndi Bpredičflia žapaa okolice S?. Jurij ob juž. *el., gosp. Klaajčeko7 B'ažek ali, kakor ae piae Blaž Urleb po8ebao potego^al za Bemski nkomaado", ia je že baje požarni brambi obljabil podporo od občiae le pod tem pogojem, če 7pelje Bemški BkorjDaBdo". Pra^ijo, da se je tadi seatjnrski c. kr. žaadarmerijaki B7ahtmaJ8terl( posebao potego^al za nemaki BkomaBdoa. Prihodajič bi mn priporočali, da se bolj briga za svoje uradae posle, kot pa da dela agitacijo za mater nGermanijoa. Da ao okoličaai nad go«p Urlebom, kateri je 7 ao^ejaem časa tako za nemščioo vnet, akoravno se ae 7e, kaj se pravi osel po aemški, posebao ogorčeai, je samo ob sebi ume7ao, ia hočejo občiaarji prihodBjič ž ajim posteao obračuait'. Presenetilo aas je tudi, da ae za to B07O dra$t70 Bi brigal aibče izmed šeatjurskih odličaih okoličaBO7. Da pa ae je preprečila srčaa želja Štorjaao7 ia Celjano7 po aemakem nkomaBdu", je glavna zaslnga aaaega vrlega domoljnba takaj aaega ^eleposestaika dr. P., ki je prihitel 7 akrajni sili nam 7 pomoč ia aas z aa^dašeaimi govori spodbnjal k aaredni zaveati, nam mnogo lepega ia poačlji^ega po^edal, 7rh tega pa se žrt707al lepo 87oto za ustaaovljeni zaklad in aam obljubil tndi aadalje 87oje moralae ia gmotae podpore, zakar ma izrekamo tukaj aaso najiskreaejao zab^alo. Da pa bo mogoče caši požarai brambi 7 aspeb bližajemu in 7 blagor aaroda deloyati, obračamo se 8 tem na 7sa brataka društva, posebao pa na 7«e rodoljabe aase mile domovine, da aam priakočijo z moralaimi ia gmotaimi pcdporami, da ae omagamo. Delajmo, dokler je še čas, in čas je se! Nazaaajam se, da ae je volil aačelnikom g. Ivaa Grajžl, posest. sin 7 Aro7ca, poatea ia 7rl domoljab, o katerem pričakajemo, da bo a apretao ia krepko roko 7odil aroj B8loveaskia komaBdo 7 prid bližajeam ia blagor domo7iai. Šentjurčaa. c Vojnik. K aam pribaja maogo ptnjskega BŠtajercau. Gla^ao zalogo ima trgo^ec CoteL Najbrže mu je papirja zmanjkalo; zato dela zdaj iz ptajake Bkrote" za^itke in ^akrBiceljae". Toda, gosp. Cotel, ptajska krota za 7aa ai aobefla dobrota. Prvič ai nič kaj akasao, če se 7 Bkrotoa za^ijajo gladkorčki, rožički ia dragi cukržki. Drngič pa takega svetega pisma, kakor je Štajerc, aaši ljud.je kar aič ne marajo. Krota amrdi, zato se tndi vaae trgoviae marsikdo boji. c Teharje. Kat. polit. drust^o na Teharjih je dae 4. marca 7 87oji redni seji skleailo, da se akliče dae 25. raarca ob pol 4 popoldaa občni zbor za Sv. Lo7reac pod Prožiaom, 7 gostilai g. Aatoa Gajsek aa Opoki. Naprošea je g. Le^stik, učitelj 7 Celja, da bcde predaval o sadjereji. Vabi ae k obilai udeležbi. c Dobrna pri Celju. Graški listi poročajo, da je deželai cdbor stajerski za čaaa Aaerje^ega BreatmaJ8trc7aajaa 7tekflil 7 dobrBake toplice 100.000 K. To akcdo plačajo se^eda da^koplafie^alci. c Laško. Jeleaa 80 astrelili dae 15. t. m. 7 lo^n g. dr. Kolseka 7 Jagccah Tebtal je 105 kg Zadajega jeleaa so ustrelili pred 45 leti bliza Kozjega. c Trnovlje pri Celju. V Škofji 7aai se sauje gaailao drnšt70. Pra7 je to ia tadi za nas Trao7ce 7elikega pomeaa. Pomagali bomo po 87ojih močeb ia tadi pristopili k požarai brambi. Torej laatje, aa aoge! Saj ste koreajaki, da ae lahko povsod posta7ite. V draat^n boste imeli priliko, da priredite tadi kaksao ^eselico, ker je 7 vsakem društ^u poleg dela tudi ^eselje. Tako mora biti. Ker bo 7 odbora Bekateri posilinemci, miglijo, da bodo tadi aemško komacdo vpeljali. Pa ae bodo zmotili. Na uenušso komaado slov. faatje ae abogajo. Mi bomo gasilci, plezalci ia telo^adci, aočemo pa biti Btaraerjiu ia ^feierlesarji". Smo za požarao brambo — a za alo 7ec8ko. Toliko, da se razumemo. Če pomagamo z deBarjem, imamo fudi pra^ico zihte^ati, da bodo ga«iici aa alovenski zemlji aaatopili kot Sloveaci. Ali ai res? e Škofja vas pri Celju. Pri aas se sanje požaraa bramba. Odbor se je že 868ta7il ia aekateri jeziki hočejo 7edeti, da bo 7 draat^a aemško po^elievaaje, aemaka komauda. Ne boš, Jaka! Ali mis iite, da brez aemškutarije ae more aiti biSa goreti 11 da se ae more brez aje pogaaiti. Bomo videli! ~'ri Škofje^čaBib je ae toliko narodae za^esti, da ae bomo trpeli, da bi se 7 nasi požarai brambi aetil Bemaki ogeaj. V8i slo^easki faatje ia možje bomo priatopili k drašt7a, ker smo za požarao brarabo, bomo zravea pomagali ia korajžao aaatopili. Pa še pra7 imenitao, ker smo faatje zato. Le hitro aa delo, potem pristopimo tudi k Z7ezi požarnih bramb. Z aemsko komaado pa ne moremo aastopiti na aobeai slavaosti, ker aas ne bodo marali. Torej faatje korajžo, ia y društ^n! V drustTB ima 7sak jednak glas. Pri prvi priliki se potegnemo za sloyeasko po7elje7aBJe. Ne maramo, da bi aasa požaraa bramba bila tako zaspaaa, kakor je 7ojaiSka poailiBemska. Nikamor ne gredo, ker jih ae marajo. Mi pa bomo gasili ia tndi pri skapaib slavnoatih požaraih bramb aastopili. Prav je, kakor se sliai, da bo Flor. Vrečko aačelaik. Oa bo gibčea, spretea oditelj, mi pa pod Bjegovim 7odst7om dobri gasilci. >'e pa mialijo posiliaemci drngače, bodo o pm priliki iz odbora leteli. Za to bodo skrbeli slo^eflski faatje. Brez aas pa ničesar ae opravite. c V Bočni aamera^ajo astaao^iti gasilao drašt^o. c rimartno pri Grornjemgradu. Prepotrebaa požarna bramba ae saaje pri nas. c Gornjigrad. Za okrožaega zdravaika je imeao7aa g. dr. Maka Koaečaik. doaedaj zdra^nik 7 Se^aici. Prejaaji okrožai zdravnik g. dr. Vilimek je odiael 7 Prago. — G. I»an Videmaek iz Celja je imeaovaa za prista^a pri tnkajšaji sidaiji. Brežiški okraj. b Brežice. 0 mestai policiji brežiski je vložil poslaBec Berks dae 22. febr. iaterpelacijo, iz katere po7zamemo aledeče: Brežiška policija je že bila dv&krat predmet iaterpelacije 7 državaem zbora, ker se o nji labko reče: Noben daa brez hudo del8tva. Pri meataem nradu brežiškem vladajo nara^nost barbaričae razmere. Meataa policija, ubstoje6a iz občiaakega tajaika Ša'ona, ki je že vežkrat kazao7aa, iz redarja Karola Ž'ja7 in Aatoaa Narat, oba že opetovaao kazaovaaa zaradi prestopka ia eakrat zaradi zločiaslva, goapcdari tako. kakor da bi bila 7 Tarčiji. Dae 17. febr. t. 1. ,je bil Šaloa kazaovaa zaradi atirih preatopko7, med temi tadi zaradi tega, ker je 7 meatnem zapora prctepal trgo^skega pomočflika Aatona Žleader. Vsi trije so v sodnijski preiskavi, ker ao nekega Šalomoaa 7 občiaakem zaporn tako pretepali, da so mn raztrgali nsesno mreflico. Potem so ga z^ezali ia obesili na žrebelj. Tako so ga pustili viseti 7 zraka, da je 7sled bolečiai omedlel. Pri obra7Ba7i dae 16. t. m. pri aodaiji 7 Brežicah je priča Alojzij Kla^žer pod priaego izpovedal, da ga je Šaloa 7 občiaakem zapora 8 pestmi bil po glavi, da je bil popolaoma zatekel, med tem ko ata ga oba redarja držala. Pri isti obrayaa7i je izpovedal Aatoa Samrek iz Pa7lo7e vaai, da ata ga oba redarja 7 zaporu tako pretepla, da je dva meseca krvavel iz uaesa. Ko je Samrek 78led žeje popolaoma oaemogel prosil 7ode, mn je aiao dali. Začel je kričati. Na to sta prisla oba redarja, sta ga z^ezala ia rekla: .,Sloveacem bomo že pokazali!" Bila sta ga s peatmi, Narat z neko verigo, suvala ga z nogami, metala 7 steao ia ga aledajič obesila aa žrebelj, kjer ata ga pastila viseti kakib 15 miaat. Ko ga je redar Žerjav peljal k sodaiji — bil je zatožea zaradi tatviae — pregovarjal ga je med potom, aaj pred sodaikom ae pnve, od kod ima poškodbe na obrazu ia trapln, ampak naj reče, da si je te poškodbe zadal 7 pijaBosti. Če se bo izgovarjal 8 pijaaostjo, bo baje maoj kazaovan. Na ta aačia ga je torej pregovarjal k lažajivi izpj^edi pred sodaijo. Niti sodaija aiti mestai urad pa aa to ni hotel eprejeti BJego^e pritožbe zaradi teh poskodb. Tadi Aatoa Saaai iz Zlataa je hotel pričati, da ata ga v zaporn pcikodovala redarja, toda sodaik ga ai pripastil kut pnčo. Pri tisti obra7Ba7i je pod prisego za8lisaai redar Žerjav krivo izpovedal v prid Šalona, dočim ko Šaloa sara ia osem drngib prič tega ai potrdilo. Zistopnik poskodnvaaih je stavil takrat tadi predl« g, aaj se izročijo ti akti državaemu pra?daišt?a, da arede prati imeaovaaim trem kazensko postopanje. Sjdaik ia zastopnik državaega, oba 78eaemakega mišljeaja, pa sta bila za ta predlog gluha. Na ta aada se hoče doseši, da se ae kaznujejo te 7aebo 7pijoče kri^iee. Oir*jaema gla^arat^a so 7se te razmere zaaae, toda ae gaae aiti meziaca, ampak ?e poslasa vladajočo straaso, ki se rjoslnžuje takih bndolelcev, da se obraai Ba krmila. Še celo z lažaji7imi poročili 7ara 7isje oblaati, ker poro?a, da brežiško redarstro vkljnb teb grebov uživa zaupaaje prebivalst^a. Pregreski oziroma zločiflstva meatne policije brežiske — zloraba uradae oblasti, kri7o pričaaje, težke telesae poskodbe — ao že 7 obče zaaai, samo oblasti ao za to glahe'ia s'ep3. Zastopniku poškodovaaih, ki je to goapodarstvo pred aodBijo razkriflkal, je občia-iki tajaik predbsci^al, da dela to iz golega so7rašt7a. To je zopet ao7 preatopek. Vsled takega postopaaja zgubi prebi^alat^o 780 zaapaaje na aepristranost aadaijskih in političuih nradov. Mestaemu redarst^a pa rarte grebea, dokler ne bo priael polom, da bo ljudstvo s ailo aaredilo red. Sledajič ae omeujarnD, da se med Ijudst7om po meatn širijo 7eati o aepra^ilaem deiovaaju p,-i abožaem zaklada, posebao o vplačanib decarnih uazmb. Kolikor ao te 7e«ti resaične, ae ae ve, ker večiaa prebj7alst7a aima 7pogleda 7 občiaako gngpodarstro. b Gorica. Oibor občiao Gorica je imeao^al 87ojega rojaka g. dr. Aatoaa Med^eda, profesorja 7 Mariboru. za s^ojega častnega obSana. b Podčetrtek. Takaj so orožaiki prijeli dae 12. t. m. jetaika Jož. Šprobar, ki je 10. t. m. oael pazaika 7 Celju. Sedeti bi bil moral osem meaece?, sedaj bo seveda še dobil aekaj za aameček. Drobtinice. d Za lovce. Posiljaaje diVjačiae po poati aa Daaaj 7 časa, prepo^edanem za I07. C. kr. postao ravnateljat^o javlja: Po določilih lo^skega zakoaa za danajsko občiaako okro^je se ame 2 dni po začetka prcpovedaaega čaaa za lov ia med tem i^aaom uvažati di^jačiao v daonjsko ažitaiaako ozemlje le tedaj, če se o uvažanju dokaže. da divjačiaa ai nezakoaitim potom pridobljeaa. Oe prihaja di^jačiaa iz dežela, zastopaaih v državaem zb jru, se dokaže to-le s pričevalom (certinkatom), izdaaem od političae oblasti dotičaega kraja; to spr čevalo naj 86, da se iz gne aephlikam, prilepi aa poitao spremnico, aa čije apredaji sfrani se z*bileži daa, ko je bilo spričevalo izdaao. Divjačiao, ki pribaja brez tega predpisaaega apriče^ala aa Duaaj, proida pristojai magiatratai nrad brez izjeme aa korist daaajBkega sploaaega oskrbo^alaega zaklada. Prepo^edaa čaa za I07 je za jeleae od 1. fabruarja do koaca maja; za kosate ia mladiče od 1. febraarja do koaca avguBta; za srajake od 15. januarja do vs etega 15. maja; za srae ia mladiče od 1. jaanarja do koaca oktubra; za poljake zajce od 1. febrnarja do vatetega 15. a7gusta; za prepelice ia kljunače od 1. febraarja do koaoa jalija; za di^je gosi, di^je race ia liske od 1. marca do koaca juaija; za fazaae od 1. febraarja do 78tetega 15. septembra; za jerebice od 1. jaauarja do koaca jalija. d 40 letaica bitke pri Kustoci. 24. jnaija bo 40 let, kar se je vrsila bitka pri Kastoci. Na ta daa bo BDraat70 borilce7 pri Kustoci ia Visu" 7 Pragi O7eačalo grob padlih yojako7 z 7encem, ki bo aoail trakove 7 vaeh barrah oaih polko7, ki so ae te bitke udeležili. A da ostaae ta apomia trajen, aamerava osnovati omeajeno drnštvo denarni zaklad pod imeaom BUataB07a Bad7OJ7ode Albrehta KBstoceVis". Iz te ustanove bi prejemali podporo 78ako leto aa 24. juaija 7ojaki, ki bo bili ranjeai v 7ojaki ia so priali 7 bedo brez svoje kri^de. Iz drugih slovanskih dežel. f Občinske volitve v Trstn. Pri občiaskib 7olitvab 7 Tratu je zopet zmagala iredeatističaa straaka, to je tista stranka, ki škili 7edao čez mejo v Italijo ia bi rada 7idela Trst ia celo Primorje pod italijaaskim žezlom. Za 7olilao agitacijo je dob'la iz Italije podporo. f Posvečeaje novega goriškega nadškofa dr. Fraaca Sedeja se bo 7railo dae 25. t. m. f Petrolej so uašli v Dalmaciji 7 Doljanata pri Metko^iča. Petrolejai 7relec je zelo bogat. Kapila ga je aeka židovsko-ogrska dražba za atotiaoč kron. Tako izkoriačajo aaše kraje taji podjetaiki, ki dobi^ajo iz tega aa milijoBe dobička, domafii Ijudje jim pa hlapčajejo. f Novo železnico bodo začeli zidati 7 jflaiju med Tržičem ia Kraajem aa Kranjskem. f Za žapana v Pragi jebil iz^oljendr. Groa, ker je prejšnji župaa dr. Srb radi bolebaosti odstopil. Umesčeaje se je yrailo dae 15 t. m. aa alo^esea aačin.  Narodno gospodarstvo. Nekaj o lugih. Predaval prof. dr. Leopold Poljanec. (Eonec). Ali se ti ni zdelo, kakor bi se kadilo aekaj iz aatrija, ko je plesal ia 7rvel po 7odi. Kdo 76, kaj je bilo, aapra7i zato zopet poskas. Napolni pcdolgasto atekleaičico z 7odo, ter jo po^ezai v 76Čjo stekleao skledico, ki ai 7 ajej aaprayil dosedaaje poskase. Malo čndao je aicer, da 7oda ae iztece iz Btekleaice; toda saj 7ea, da jo zrak pritiska ali tlači kTišku. Z dolgimi klesči primeš košček antrija ter ga atisaeš bitro pod stekleaičico. Natrij je lažji ko 7oda; ae predao more razpočiti, se vzdigae hitro aa povraje kakor snh les, 7oda se pa zaižuje ia nmika 7 stekieaičici. Res ae torej aabira iz aatrija aeko telo, aek r-lia; ta plia nima nobeae barve kakor zrak, ki je 7 sobi. Je to mfgoče zrak? Kdo dragi poreče: BE kaj, 8aj 7idiš, da natrij gori 7 vodi; pri tem ae voda močao gegreje ia izpariva; 7odeae pare ae pa aabirajo 7 atekleaičici kakor 7 parnem kotla ali 7 lokomotiyi ter pritisaejo 7odo nizdola". Najbolje je, da ponavljas poskaa toliko čaaa, da plia prežeae vso vodo iz stekleoičice. Sedaj stekleaičico bitro obrai ia jej približaj gorečo Ž7epleako. Plin se 7Žge ia zgori z rumeuim plameaom. Zrak ae more biti, zakaj zrak ae gori, kakor je zaaao. Vodeae pare tadi aiso; zakaj te se tadi ne 7Žgejo, ako približas gorečo 7Žigalico 7reli vodi. Ta poseben pliu aastane, ako deaeš aatrija 7 7odo, pra^jš mu radi tega 7odeaec. Ko razvijaš 7 ateklenici 7odeaec, opaziš tadi, da postaae prej čista voda motao bela, iz stekleaičice pa ae cedijo bele aitke aa dno. Kakšna je ta 7oda aedaj ? Je li pitaa ? Če deaeš kapljico vode na jezikov koren, kjer imaa okas, okaaia ia spozaaš pred vaem petrolej, kmala za njim pa občatis lagast okns, ki veže uata. D?a prata vtakai 7 to kalao vodo ter maai prst ob prst. Gladka ae čotita ia polska. čeaar ae aajdeš pri navadai 70 di. Š3 aekaj! Vsak pozaa lisaje, te skorjaste raatliae raatejo aa deblh in vejah gsdaega drevja 7<5asih 7 toliki množiai, da jih moraa otrebiti; dragače ti dre^o zaduaijo. Na skalnatib otokib vročih krajev rastejo posebai liaaji, iz ajib delaje modro barvo, ki jej prayis lakmo^a barva. Modra lakmova barva ae raztopi labko 7 7odi ia se imeauje potem lakmova raztopiaa. če prideaea modri lakmovi raztopiai par kapljic octa ali jeaiba, pordeči; dobil 8i rdečo lakmo^o raztopiao. Rdeči lakmovi raztopini prilij 7 mali steklenifiici aekoliko 7ode, ki si 7 njej razkrajal aatrija, zopet pomodri. Nasa kalna 7oda ima torej povsem drage laataosti kakor navadna 7cda. P.mč se čati med prati polzka ia gladka, drugič ima lagaat okus ia 7eže usta kakor leaaika, tretjič pomodri rdečo Iakmo7o raztopiao. Take tekočiae imeaaješ lage; tale lag si dobil iz aatrija ia vode, imeaaj ga zategadelj aatrije7 lug. Ali aiai imel ae aikdar aličaih občatko7 kakor pri aatrije^em laga, ko si mel kako telo med prsti ? Kaj pa zjatraj, ko gi nmivas roke z railom? Milo ae čuti gladko ia polzko, aa jeziku ima lagasti okas ia 7eže a»ta. Najbrž je 7 7sakem mila lug. Kaj pa je z Iakmo7o raztopiao ? Za ta poskas si kapis po78em čiste 7odo, ki jo dobia 7 lekarnah ia 7 ajej raztopis mila; raztopiaa je Čista kakor aa^adaa 7oda. Ce prilijea aekoliko te raztopiae rdeči lakmo^i raztopiai, ta zopet pomodri kakcr prej z B»tn,e7im lugom. V mila je torej res aekoliko lnga ia sicer ra7Bo aatrijevega laga. Zakaj 80 lugi gladki ia polzki nud prsti? Cloveaka koža je pokrita, če sijeae 8aažiš, z laskami, 8 potom ia lojem ia zdrago Besaago, kiBeje prime; zategadelj je srhka ali raska^a. Če itaka.es roko 7 Ing ali 7 milflico, razje lag aesaago, masl ia Ia8ke, kota postane čiata ia gladka. Perice tadi delajo tako, perilo Bamočijo aajprej 7 lugu, ki razje maš6obo ia BeaBago, potem žehtajo ia Bsaaejo z "»ilom, sledajič ga je treba samo ae izprati ia izPlakaiti 7 čiati tekoči 7odi. Na^adao imajo perice fazjedeae ia razpokane roke, saj imajo 7edao opraviti z jedkim lngom. PremoČBO milo, ki iraa 7 aebi pre^eč Batrije^ega laga, je aara7BO8t EevarBO. Pred leti sem bral 7 čaaaiku, da ai je nmival aekdo bliza Celja obraz s posebaim milom. Kmalu so ga začele sčemeti oči, hajse ia bajše; ko so ga pripeijali 7 caljsko bolaico, je bilo zu prepozBo; oslepel je. Vsak pozaa agaseno apno; ker go^orim 0 lngih, po7em se 0 Bjem aekaj beaed. V apaeB;ci žgeš apaenike (belo kameflje) m dobiš žgaao ali Ž170 apao. Ži7o apao lahko primerjaš z belim praskom, ki ga dobis, če leži koviaa aatrij aa auhem zraka. Tadi ži70 apno vsrkava blaatao vlago ali mokroto iz zraka; če leži 7 kakem mokrem kotu, razpade 7 prah ter ae da 7eč dobrega beleža. Zategadelj sasijo z ži^an apaom mokrotae prostore ia 8taao7anja, ki bi bili iaače škodljiTi člo^eakema zdra^ja. Na^adao deaes ži70 apao v 7odo ia ga ugasia. Ugaaeao apao je med prati gladko, ima aeprijeteu, lagasti okus ia pomodri rdečo lakmo^o raztopiao, ako jej ga prilijes le par kapljic. UgaeeBo apao je torej tndi lag. Kaj je čadao potem, če imajo podavači pri zidarjih 7se razpokane roke, ko gaaijo živo apno. Zdaj tndi ves, kaj se je zgodilo b tatiflskim de^kom, ki je ael 7 7odo, z ži^im apaom pod arajco. V 7odi je aastalo ugaaeBo apao, ki je močen Ing, ia ta mn je razjedel kožo. GospodiBJe si mislijo: BUgaaeso apao je lag. Koliko nas staae lag in ae poaebej milo, ko imamo perilo pri hiši. Kaj ko bi aamakale perilo 7 ngašeatm apaa?" Ros delajo tako perice 7 7elikih mestib. Perilo saažijo z ugašeaim apaom, ki ima se aekoliko strnpeaega klora, ter se imeaaje kloro7O apao. Tako perilo je rcs saažao in čisto kakor novi saeg. Paraetaa kmetica pa ae bo prala 8 klorovim apaont, zak&j močen lug ne razje samo masti in uesuaga, tem^eč tudi aUi in ?lakna. Perilo postaae 7 kratfcem prhko ter se začae česati. Koačal sem! Ko vas povprašajo znaaci, kaj je go^oril Poljaaec, po^ejte jim: BGo7oril je 0 aeki poaebao koriatai zaaaosti, 0 kemiji; iz kemije je pa izbral aanao eao kratko poglavje, pogla^je 0 lngih". Tovaraa za sladkor na Stajerskeiu. Doaedaj ni bilo aa Štajerskem nobene tovarne za aladkor. Kakor pa 86 poroča, aamera^ajo sezidati tako tovaruo pri Gradcn. Dotičaa tvrdka ae že baje pogaja z večjimi atajerakimi kmeto^alci zaradi aadeaja pese (repe), iz katere se dela sladkor. Če se to nreaniči, bo poataJa repa jako 7ažea pridelek za aaae kmeto^alce. Kmetijski shod V Bedelju 11. t m. je bil 7 Vremah na Kranjskem kmetijaki ahod. Predaval je deželni mlekarski nadzornik Legvart iz Ljabljaae. Goapod predavatelj je omeail, kako žaloatao kmetijski ataa propada, ;n da smo kmetovalei i-ami tema 7zrok. Medtem ko se drngi staao^i orgaaizirajo, da ai 87oje stališče izboijšajo, pa kmet mirao api, čes, bodo že prisli boljši časi. Tiste čase ai iuora kmet sam priboriti, sicer pogine. Predavatelj je omeajal, da slovenski narod aele tedaj pride aa povrsje, kadar bode kmetijako 7isoko izobražea. Ako bodemo 7 kmetijatvu napredovali, bodemo postali premožai, potem budeaio labko svojo siaove dali aolati. Šele tedaj aas bodo drngi aarodi apoito^ali. Revčka pa aihče ae spoitaje. Obžalo^ati je, pra^i preda^atelj, da se aasa inteligeaca tako malo briga za aapredek kmetijst^a, dasira^ao je kmetiJ8t7o 7elikega aarodaega pomeaa. Preda^atelj primerja raale Barode: Dance ia Svicarje ter Srbe ia Romnae; prea dva sta kmetijsko 7isoko saobražeaa in atojita aa Tisoki atopaji 7 7sakem ozira, zadnja dva pa aaaprotao. Laasko leto ae je izdalo po vseh kraajskih mlekaraab 15 milijoaov litrov mleka proti predlaaakim 7 milijoaom ia ves denar za mleko pride iz dragib dežel. Kraajski pot37alfli ačitelji, je rekel preda^a telj, bodo prirejali po deželi kmerijake tečaje, predavaaja in astaao^ljali zadrage. Štajerski kmetje, posaemajte jibl .Tavni vinski semenj y Krškem, ki ae je vršii dao 14. t. m., je posetilo maogo kapcev iz Ljnbljane ia Goreajske; uasprotao pa je bilo, y priineri 8 prejšnjimi semnji, malo prodajalce7, 7 dokaz, da je 7ečina 7iDa že prodaaega ČeraTao so se gg. kapci spr^a 7sled, po Bjihovem zatrdilu, aekoliko pre^iaoke ceae, bolj kila7o držali, ae je kapfija pozBeje veadarle dobro razTila, tako, da se je 7 malih arah razprodalo okrog 1000 hl; pred ia po aejmn pa še kakib 300 bl, tako, da se je ta daa prodalo 78ega skapaj okrog 1300 bl po 38—50 7. Največ ae ga je prodalo po 44—46 7. Vaške Ijudske visoke šole, ki so jib B7eli Danci, saajejo tadi aa Nernškem. Za raz^oj daaske narodae proavete so bile te aole 7elike 7ažao8ti posebao 7 zadajih 40 letih ia ajih ^ažaoat se prizaa^a yedflo bolj. Majhea aarod danski ima 80 takib šol, ki prejemajo aa leto pol niilijoaa kron drža^aih pri8pe7ko7. Bivat70 takega 7aškega 7seučiliača je aarodaogoapodarska 7zgoja. GraBdwig je ustaBoyil taka vaeučilišča za mladeaiče in dekleta 7 starosti 15—20 let. Svoje aarodno ču78t70 aaj bi jačili s Čitaajem domačih pisateljev ia pesaiko7. Razyea tega ae pripra^ljajo mladeaiči aa različae staao^e. Poleg obče izobrazbe pridobi^ajo bodoči kmeto^alci in obrtfliki do^olj ZBaaja, da morejo aspeano samostojno delo^ati y S7ojih etrokah. Poačuje se aarayoslo7je, 7rtaarst7o ia sadjarst^o, gozdarst^o, ribarst^o, čebelarst^o, sesta^ljaBJe poljedelskih stroje7, račuB8tyo, aarodao gospodarst^o, kmetijst^o itd. Učeaci se režbajo tadi praktično. Vsaka šola ima poleg ačibaica tudi posebeB d^orec ia dela^aico. Deklice ae uče goapodmjat^a, mlekarat^a, kahaaja, si^aaja itd. Najnovejše novice. f Gospa Lina dr. Bosina. Hud udarec je zadel mariborske Sioyeace; 76lika izgaba jim aapolfluje 8 prebritko žalostjo raajeaa arca! V odličao obitelj, ki 7ži7a 7 7seh krogih odkritosrčao, 7isoko sposto^aaje, je atopil aeizprosni smrtai aagelj ter je kruto zahteval žrtey, katere ae moremo do^olj objoko^ati. Na prazaik 87. Jožefa, zvečer ob pol oamih, je izdihaila svojo blago dašo goapa Lina dr. Rosina. Nam78em aepozabljiya, ab! le preraao aam od^zeta pokojaica je bila atarejša hčer našega vrlega, aeutrudaega drža^aega ia deželaega poalaaca Fr. Robiča \n soproga mariborakega odvetaika dr. Fr. Rosiaa, načelaika BPosojilBiceu ia predseduika sloy. Čitalmce 7 Maribora. Vsled prelepih lastiosti bila je po^sod čislaaa ia iz7aaredao priljabljeaa. Bilaje 7zor dobre soproge ia matere, 7zor aa^dušeae ia požrt7O7alae rodo'jubkinje! Eakor ji je njeaa prijazaoat ia ljubezai7ost 7 obč67aija pridobila aplosao apoato^aaje, tako je njeao aesebičio ia aeumorao deloyaaje yzbadilo pri 78eb, ki so jo pozaali, aeomejeno prizaaaje ia občado7aaje. Slo^enaki mladiai bila je radodaraa dobrotaica ia podporaica; y ajeai gostoljubai biši je aaslo m»ogo dijakoy 7es čas ujenega bivaaja 7 Maribora obilao pomoči ia tolažbe; 7sakoletaa božičaica za slo^eaaki utroski 7rtec bila je mogoča le yaled ajeae pomoči im ajej po dahu sorodaih gospej 7 Maribora. Ia kako dela^na je bila ob 7elikih aarodaib S7ečaao8tih! Velik del teža^aib pripra7 je alonel aa ajeaib krepkih ramenih, ajeai dela^aoati je toraj tadi pripiso^ati obaežea delež na lepih rj8pebib. Zaradi tolikih zaslug bode ajea spomia trajea, njeao ime blagro^aao 7 pozai bodočaoati, sla^en sijaj ma je zagotovljea za 7selej! Rajna gospa je bila yedao zdraya; a miaulo jeseB je začela bolebati. Sla je iakat zdra^ja pod južbo solnce, 7 c^etočo opatijsko okolico; a ai ga ¦aala; pred 14 dneTi se je 7raila, že zelo oslabela. V bolezfli je, kot dobra krš&iBska mati, prejela 87. zakrameate, po lastai želji, da bi po 87oji vzgledai aa^adi opra^ila 87ojo velikoaočao dolžaoat. Velikoaočai aleluja pa že bode, trdao apamo, alavila z aagelji 7 nebeaih. Ob ajeaem prezgodajem groba joka ia plaka ajea soprog s četirimi otročiči ia ž BJimi jokamo ia plačemo — m i 7 a i. Med ihteajem pa prosimo Boga, aaj ji bode dober plačaik za vsa plemeflita dela, katera je opra^ila, za 786 trude ia aapore, katere je 7 S7oji ^eledašaosti preBtala. Naj poči^a sladko 7 mira božjem! Zaanstveno predavanje v Mariboru priredi BSlo7aBska CitalBica" 7 sredo dae 28. marca t. 1. 7 mali d^oraai Narodaega doma y I. Badatropju. Preda^al bo g. prof. KošaB 0: BRomaaja plaaina ia Glasiflac", kalturflozgodo^iaake črtice iz slo^aaskega juga. V Framu so pokopali 20. marca blago mater Jožefo Fregl roj. Vešaar. Takoga pogreba Fram že dolgo ni videl. Akora^ao s'abo 7reme, 76fldar je bilo izredao maogo ljudst^a. Skoro 7sak ndeležeBec je dobil 87ečo ia med 87. mašo je gorelo 7 cerk^i čez 300 876Č, kar je napraTilo aa yse pričajoče ganlji7 atia. Še bolj gaalji^o se aam je zdelo, ko smo videli ob groba stati častitljivega starčeka, Blaža Veaaar, brata rajne Jozefe, moža 80 let starega, maogoletaega načelaika krajaega solskega 87eta, iakrenega aarodajaka. Gaajea je bil blagi mož, ko 80 mu sestro polagali 7 grob ia to tem bolj, ker je bil on najatarcjši izmed vseh otrok. Ne amemo pa tadi zamolčati, tem več očitao poyedati, kako zares otroako so ljabili otroci 87ojo rajno mater, poaebao pa aajmlajai aia Juri. Take otroake ljubezni je pač malokje najti; zato pa Bog Tidao blagoslavlja zlasti 7rlega aiaa Jorija. Da, četrto božjo zapo^ed je Bog aaJ7iaje postavil ia zato tadi blagoslov obIjubil. Sv. Lenart v Slov. gor. Vpokojeai žapaik g. Jakob Eoledaik se preaeli od aas v Rečičko 788, kjer ai je kapil posest7o. Promoviran je bil dae 16. t. m. nas rojak g. Jaako Šaada aa dnnajakem ^seačilisča doktorjem filozofije. S pošte. Za poštao pomožao aradaico y Brežicah je imeBO7ana Olga Veklič. Žiče pri Konjicah. Leaotržec Karol Tomaadl je amrl dae 19. t. m. star 74 let. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Slov. Bistrici ima 7 aedeljo due 25. marca popoldae po 7ečeraicah 7 Narodnem doma (Noyak) letai občni zbor. Št. Jurij ob juž. žel. Iz vlaka je skočil mesar Aatoa Ratej ter se tako poskodo7al, da so aeza7e8taega peljali 7 celjsko bolaisnico. Ratej j« hotel izstopiti na takajsaji postaji, toda j« čaa zamadil; potem je pa prestrasea skočil iz voza, ko je bil vlak že 7 popolaem teka. Vojnik. Pri 87oji bčeri g. Rataj je amrla dae 18 t. m. Marija Rak, mati goBtilaičarja g. Raka 7 Velenju ia vdo^a aekdaajega sloveaskega stajerskega deželaega poslaaca Raka. N. 7 m. p.! — Ko je dae 21. t. m. hotel orožnik aretirati Jaaeza Pre7olaik, 8e mu je ta zoperstayil. Orožaik je bil slednjič primoran rabiti orožje ia je pebail Pre^olaika z bajoaetom 7 leyo stegno. To je ohladilo ajegovo jezo. Na yozu so ga potem peljali 7 Celje. Potres. Iz brežiskega okraja aam je doilo 7eč poročil, da ao tam čutili die 19. t. m. okoli 3. popoldne potres. Društvena naznanila. Žecska podružnica drnžbe sv. Cirila in Hetoda pri Sv. Benediktu v Slov. gor. hna v nedeljo ob pol 4 uri popoidae v bralni sobi pri Sv. Benediktu svoj letni obini zbor 8 sledečim vzporedom: 1. Porocilo tajnice in blagajničarke o delovanju podružnice 1. 1905. 2. Volitev novega odbora. 8. Podučni govor 0 vzvišenosti rodoljubnega delovanja slovenakih deklet, govori deklica. 4. DekUmacija. 5. Predlogi in naaveti. Sestre Slovenke od Benedikta, Sv. Ane, Negove, Sv. Antona, 111 od Sv. Trojice, ndeležite se polnoStevilno tega važnega zborovanja! Fram. Mladenigka in dekliška Marijina družba nastopi v nedeljo po večernicah v Aninem dvoru prvokrat ocitno s petjem io gledaliSko igro nSv. Germana". Čisti dobiček je namcnjen v nakup mladeniške zastave. Ljntomer. Podporno druStvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne v restavracrji g. Eukovca 8 sledečim vzporedom: 1. Beseda atarižem in aolskim prijateljem (čast. g. Ciuha). 2. Letno poro&ilo in račun8ki sklep. 3. Volitev odbora. 4. Slucajnosti. Med posameznimi točkami nastopi nSlovensko pevsko druStvo". E obilni adeležbi vabi — odbor. Slovensko kat. delavsko društvo v Žalcu priredi dne 25 t. m. svoj letni. občni zbor ob 8. uri popoldne v gostilni g. Franca Virant v Žalcn s aledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika; 2. govor: nSploSna volilna pravica in delavstvo" (govori gosp. Moškerc iz Ljubljane); 3. društveno poročilo; 4. plačcvanje letnine in vpisovanje udov ; 5. volitev novfga odbora; 6. Predlogi in nasveti. E obilnej ndeležbi uljudno vabi vsa pnjateljska društva, zastopnike in prijatelje delavstva od bor. Ia Laikega. Bralno druStvo v nasem trga priredi v nede\jo dne 1. aprila 1.1. ob 3 nri popoldne v pivnici pončno predavanje. Vsebina bo gospodarsk* in politična. Vabljeni so vsi tržani in okoli&ani. Pokažite. da Be zanimate za svojo izobrazbo in pridite v obilnem številu poslušat. Vstop je prost. Zahvala. Bralnemu društvu v Špitaliču pri Eonjicab je ,Posojibiica" v Konjicah darovala 20 E. Ta rodoljuben dar našega najbližnjega narodnega denarnega zavoda nas je zelo razveselil in nam dal poguma v deln za prospeb narodne zavesti. Slavni posojilnici izrekamo iskreno zabvalo. Odbor. Druzbl ¦«• Clrlla in Metoda so od 1. do 28. februaija 1906 poslali priapevke in darila p. n. gg. in drnštva: Podružnice: Ruše in okolica 126 E, ženska v Zalcu 150 E, Eozje in kozjanski okraj 94 E. Ob6ine: Bočna pri Gornjem gradu ob priliki izvolitve novega župana 5 E. Moborjani na Vidmu 8 K, Razni: Josip Lončarič, kapelan v Trbovijah za na gostiji pri Dornikovih licitirano smodko 6 E 10 v ter za na nSvet6evem večeru" razprodan ndružbin blok" 20 K, Josip Premelfi v Znpelevcih pri Brežicab za na goatrji Berstosšekovi na dražbi prodan liter vina 7 E, JoBip Moll iz Trbovelj t imenn prirediteljev dobiček zabavnega večera v Trbovljah 55 E, Marica Požega nabrala na Lukmanovi gostiji pri Sv. Miklavžu pri Ormožn 7 E 1 v, vesela družba v Drtgatušu 8 E, Josip Tušak ml. od Sv. Antona v Slov. gor. sbupilo dveh dobitkov 23 E 82 v, Eonrad Elsbacher nabral v Lašfeem trgu ob odhodn g. Leva Tremketa 14 E, Borštnik Matevž nabral na zlati poroki Stunceljnovih na Dobrni pri Celju 20 E 60 v. Za narodni kolek 79 E. Za mladinske spise 1 E. Za 145 drnžbinih koledarjev 255 E 60 v. — Mohorjani pri Sv. Rupertu t Slov. gor. 5 E. Nabralo se je na veaeli goatiji Martina Ivannša ml., kmeta v Frankovcib blizo Ormoža 4 E 80 v in na gostiji CuSek-Fras v Gor. Voličini 4 E 30 v.