Učiteljski tovariš Stanovsko poliiiško glasilo J. V. U. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani „ _ _ „ == Uredniitvo in oprava t Ljubljana, FranHikmnska nlicm 6 1. Rokopisov ne vračamo. Ne/rmnkiranih pisem nm sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno Mesečna f/liiuyu J I US^CIU« = MDin i«.£lnlnbl> j. v. U. plalajv liel . ilanarmo. Oglami po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poit. iek. rai. 11.197. Telefon 3111 Učiteljstvu dravske banovine! Naš narod je zadela v zadnjih dneh s poplavo težka nesreča. Teža udarca se vidi šele sedaj, ko vode padajo in se kažejo vsa opustošenja. — Narod stoji ponekje beden in obupan ob ruševinah svojih domov, Ponekje je zadela težka usoda cele vasi. Ob tej priliki je na mestu, da priskoči narodu tudi učitelj na pomoč, da z njim deli čuvstva ter stavi svoje sile na razpolago za olajšanje gorja. Na podlagi podrobnega dela in dobrodelnih akcij stori lahko mnogo ravno učiteljstvo. Zato se obrača sekcija do vseh učiteljic in učiteljev v Dravski banovini, da stavijo svoje sile v službo lajšanja usode narodu ter dajo v vseh krajih, inicijativo za osnovanje odborov, ki bodo zbirali prispevke v denarju in naravi za težko prizadeto prebivalstvo. V pomožnih odborih, ki naj obstoje iz čim širšega kroga prebivalstva, naj vsi sodelujejo. — Poseben apel obračamo do učiteljic, ki po svoji prirodi, po svojem srcu in po svoji naravi v takih primerih lahko store mnogo in so že neštetokrat pokazale večjo požrtvovalnost od moških. Odbore sreskih učiteljskih društev prosimo, da pospešijo to akcijo ter v to svrho stopijo s poedinimi člani v stik. Usoda naroda je naša usoda — zato na delo! Jugoslovansko učiteljsko udruženje — sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani, 27. septembra 1933. ■ Ivan Dimnik, Metod Kumelj, predsednik. tajnik. Resolucija XIII. glavne skupščine JUU Jugoslovanski učitelji so konstatirali na svoji XIII. glavni skupščini, da je sodobno, pravno, gospodarsko in kulturno življenje družbe in države zaseglo zelo širok krog resnih problemov, pri rešavanju katerih je treba sodelovati z vsemi silami in z dobro voljo. Glavna skupščina je razpravljala o vseh teh vprašanjih v zvezi z izobrazbo in vzgojo naroda in z ozirom na mednarodne, zunanje in notranje gospodarske družabne odnošaje. Ravno tako je skupščina proučila sodobni položaj in potrebe narodnih šol in učiteljskega stanu. Po razpravi o vsem tem je skupščina našla za potrebno, da začrta jasno kolektivno stališče in poglede jugoslovanskega učiteljstva v vseh omenjenih problemih. Radi tega je na tej skupščini sprejelo . jugoslovansko učiteljstvo naslednjo resolucijo XIII. glavne skupščine Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. I. Del: 1. Jugoslovanski narod je enotna duhovna, moralna in fizična zajednica, ki spaja vsa pretekla, sedanja in bodoča pokolenja. On predstavlja vrednost, ki stoji nad vsemi vrstami in stanovi, ki v njem obstojajo. Jugoslovanska nacionalna misel, podprta s svetlimi nacionalnimi tradicijami, je temelj in vodilna ideja celokupnega jugoslovanskega naroda, zato naj nastopijo vsi Jugoslovani, da se odpravijo razlike, ki so nastale v preteklosti, in da se doseže v bodočnosti združitev vseh delov v eno organsko celoto 2. Kralj evina Jugoslavija je skupna jugoslovanska, svobodna, nedeljiva in nedotakljiva pridobitev našega naroda. Njej morajo služiti vsi. Samo taka jugoslovanska državna zajednica more omogočiti popolen ustvarjajoči razvoj jugoslovanskega naroda. Država kraljevina Jugoslavija, kot jugoslovanska skupna dobrina, je zasnovana na načelu pravice, ki naj vodi vse družabne in gospodarske odnošaje. 3 Monarhija s kraljem, ki je vrhovni po-bornik za nacionalno in državno edinstvo, in z dinastijo Karadordevičev na čelu, je najboljše jamstvo notranjega nacionalnega edin-stva in zveze kraljevine Jugoslavije z ostalimi državami, z iskreno težnjo po miru. 4 Radi tega bodo vsi učitelji kraljevine Jugoslavije, organizirani v Jugoslovanskem učiteljskem udruženju, delovali z vsemi silami za osvojitev in poglabljanje gornjih načel na organski način, ker so to osnovna načela, na katerih sloni njihova organizacija. Radi tega izjavlja glavna skupščina Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, ki se je vrsiJa v Ljubljani 19., 20. in 21. avgusta 1933. naslednje: a) Da bodo jugoslovanski učitelji stalno m z nezmanjšano energijo in ljubeznijo negovali duhovne, etične in fizične vrednote Jugoslovanske nacionalne celote in vseh posameznikov. b) Da bodo stalno in s povečano energijo spoznavali duh in smisel jugoslovanske na- Ob spremembi v prosvetni upravi cionalne ideje, da bodo to idejo nepretrgoma širili med vsemi sloji naroda in da bodo imeli stalno v mislih veliki smoter: zgraditev jugoslovanske nacionalne kulture v duhu večnih načel pravice v vseh življenjskih smereh, razvoj jugoslovanskega človeka, zdravega po duhu in telesu, kakor to začrtavajo načela jugoslovanskega sokolstva. c) Da bodo stalno med jugoslovanskim narodom razvijali misel, da sta vzgoja in izobrazba splošni narodno-kulturni dobrini, da je šolska izobrazba državna, obvezna za vse in brezplačna. Brez dobre nacionalne vzgoje in izobrazbe si ne moremo zamisliti srečne in močne Jugoslavije. č) Do bodo vsi narodni učitelji vedno, kakor do sedaj, steber jugoslovanskega nacionalizma in da morajo kot taki imeti primeren moralni in materijalni položaj, da bodo uspešno vršili svojo prosvetno in nacionalno misijo. d) Da naj se vsi stanovi v kraljevini Jugoslaviji organizirajo v svoja udruženja, da bodo mogli reševati splošne nacionalne in stanovske naloge in da postanejo v vprašanjih svoje stroke s časom nepogrešljivi činitelji v nacionalnem in državnem življenju. Vsi stanovi v kraljevini naj spravijo svoje interese v sklad z interesi ostalih stanov, brez kakršnekoli težnje hegemonije enih nad drugimi. e) Da bodo delali med narodom z nezmanjšano silo in bodo unašali popolno jasnost v vsa vprašanja. Med prvimi vprašanji, ki jih je treba rešiti, je razjasnitev nepravičnosti fevdalizma in ekonomske avtokracije, borba proti pretiranemu bogatenju enih na račun drugih, a v tej borbi je treba gledati vedno le človeka v človeku in podpirati prizadevanje države, ki spravlja v sklad odnošaje dela in kapitala in pobija zlorabe kar-telov. f) Ker se kraljevina Jugoslavija ne omejuje več samo na svojo pravno funkcijo, se čutijo Jugoslovanski učitelji dolžni, da naj-nesebičnejše podpirajo prizadevanja države in posameznikov pri širjenju zadružništva v vseh oblikah državnega gospodarskega življenja. Država ima sedaj poleg pravnih in gospodarskih tudi socialne funkcije, in ona hoče na zadružni način organiziranja zaščititi šibkejše pred izkoriščanjem ekonomsko močnejših in ustvariti nacionalno solidarnost brez hegemonije. g) Da v zvezi s tem podpirajo državna prizadevanja privatne iniciative za ustvaritev socialno političnega zakonodajstva v duhu družabne pravičnosti, kakor tudi prizadevanja, ki se nanašajo na reguliranje in ustvaritev pravičnega delovnega časa vseh slojev, žena. otrok in mater, kakor tudi vseh državnih ukrepov, ki se nanašajo na zaščito telesno in gospodarsko šibkih in na njihovo socialno zavarovanje. h) Jugoslovanski učitelji si bodo prizadevali, da bodo pripadniki narodnih manjšin v Jugoslaviji vedno čutili, da so v svoji državi, ker oni imajo pravico, da varujejo svoj jezik in svojo kulturo in da so ne samo lojalni Bivši načelnik gosp. Josip Mazi. Nad dve leti je vodil v naši banovini prosvetni oddelek načelnik gospod Josip Mazi, z vso njemu dano vestnostjo, preudarnostjo in pravičnostjo. Njegova zahteva je bila, naj služi učitelj vestno in z vsemi silami prvenstveno šoli, zatem pa naj posveča svoje zmožnosti izobraževanju naroda. Pri svojem delu mora uživati učitelj popolno zaščito zakona. Bil je odločen zagovornik učiteljske stalnosti, dobro vedoč, da bo mogel le oni učitelj, ki je delj časa na svojem službenem mestu in je pravno popolnoma zaščiten, vršiti z vso vnemo in požrtvovalnostjo svojo-službo, posebno pa izvenšolsko delo med narodom. Mož poštenja se je vedno boril za pravico in odklanjal vse, kar bi moglo škodovati šoli in učiteljstvu. Strog in poln odgovornosti do samega sebe, je zahteval vestnosti in točnosti od svojih podrejenih, a vedno z največjo dostojan-stvenostjo, zato pa so ga vsi resnično spoštovali in visoko cenili. Z organizacijo je bil vedno v stikih in je vsikdar rad sprejemal njene predstavnike ter je vselej s polno uvidevnostjo skušal ustreči upravičenim prošnjam in predlogom. Pri vsej svoji zaposlenosti ie osnoval odbor za učne načrte skupno s sekcijo ter v njem tudi veliko sodeloval. Šola, učiteljstvo in njegova organizacija izgubita z njim iskrenega prijatelja in pobor-nika. Ko se vrača gospod načelnik po lastni želji na svoj zavod, na katerem je služboval nepretrgoma 30 let in ga vodil od prevrata Novi načelnik gosp. Josip Breznik. kot direktor, se mu učiteljstvo in njegova organizacija iskreno zahvaljujeta za njegovo podporo in razumevanje, ki ga je vedno kazal kot načelnik prosvetne uprave v prid šole in učiteljstva. Uverjeni smo, da bodo ostale med nami trajne vezi. Vezalo nas bo nadalje z njim delo v glavnem prosvetnem svetu, kjer je pokazal zelo mnogo zanimanja tudi za zadeve osnovnega šolstva. Za novega načelnika prosvetne uprave je postavljen gospod Breznik Josip, profesor iz i. državne realne gimnazije v Ljubljani. Novi načelnik je rodom iz Kamnika. 2e kot dijak je bil med najvnetejšimi organizatorji narodno-radikalnega pokreta. Posebno skrb je posvečal narodno obrambnemu delu in ljudsko prosvetnemu programu, kar je posebno podčrtal z ustanavljanjem ljudskih knjižnic. Bil je stalni sotrudnik in urednik »Omladine« in odrasli šolski mladini posvečene »Naše bodočnosti.« Započeto delo, predvsem za širjenj^ ljudske prosvete, je vršil vedno z vso vnemo in se je v ta namen oklenil »Vodnikove družbe.« Prav posebno pri srcu pa so mu dijaške podporne organizacije kakor: Domovina, Ra-dogoj in Akademski kolegij, katerim posveča vso skrb in svoje gospodarske zmožnosti. Iskrena ljubezen do mladine in skrb za prosveto naroda, nam vzbuja nado, da bo novi načelnik prosvetne uprave tudi na težkem in odgovornem mestu izpolnil nade, ki jih je vanj stavila narodna šola in učiteljstvo. državljani in iskreni sodelavci Jugoslovanov, marveč morajo biti tudi dobri patrioti države v kateri žive. i) Ker smatrajo, da je mir edini pogoj za vzdržanje in gospodarsko kakor tudi kulturno obnovo družbe in države, bodo jugoslovanski učitelji s simpatijami spremljali vsa prizadevanja za vzdrževanje miru med narodi in državami. II. Del: Glavna skupščina Jugoslovanskega učiteljskega udruženja konstatira, da je bilo ' kljub veliki gospodarski krizi opaziti napredovanje v vseh smereh kulturno prosvetnega in šolskega dela. V istem času skupščina z zadovoljstvom ugotavlja čim dalje večje razumevanje po potrebi združevanja učiteljstva v »Jugoslovanskem učiteljskem udruženju« in porast članstva na sedanjih 18.046 članov. Ob tej priliki apelira skupščina nai vse neučlanjene učitelje in učiteljice, da tudi oni stopijo v »Jugoslovansko učiteljsko udruženje«, da bi se s še večjo silo omogočilo prizadevanje za dobrobit jugoslovanskega šolstva in učiteljskega stanu, v duhu teženj našega naroda in države. Skupščina apelira tudi letos na vse organizirane člane, da se vpišejo v Jugoslovansko kreditno zadrugo in njen fond samopomoči, ki ima svoje prostore v Beogradu — Kralja Miljutina 66. Ekonomska zaščita učiteljstva pred brezvestnim eksploatiranjem je mogoča edino na zadružnih načelih, ker je zadružni način organiziranja varčevanja in kredita potreben kakor našemu narodu, tako tudi učiteljskemu stanu. Da bi se vsa napredna načela čim uspešnejše uvajala v razvoj jugoslovanskega šolstva in narodnega izobraževanja, apelira skupščina na vse prizadete faktorje, da poklanjajo sledečim zahtevam popolno pažnjo: 1. Sodobne potrebe našega naroda zahtevajo uveljav-ljenje osemletnega šolanja. Radi tega je treba uvesti izdelani novi učni načrt za šolsko leto 1933./34. Ravno tako je potrebno, da se v smislu zakona o narodnih šolah čim prej izdela novi učni načrt in program za višjo narodno šolo. 2. Skupščina polaga veliko važnost sistematičnemu zidanju novih šolskih poslopij, ki bodo zmogla čim bolj normalizirati sodoben pouk in vzgojo in razbremeniti šole in učiteljstvo od prenatrpanosti učencev po razredih. Na ta način bomo izboljšali kvaliteto izobrazbe. Zidajo naj se šolska poslopja, ki bodo prL merna kraju in naj se na deželi ne zidajo poslopja z več nego 8 razredi. 3. Nič manjše važnosti ni v tem pogledu vzdrževanje šol. To je v mnogih krajih nezadostno, ali pa tako neznatno, da ovira pravilno delo v šoli in povzroča učiteljstvu največje skrbi. Radi tega je potrebno, da oddajajo upravne oblasti šolam redno dvanajstine, kakor je to predvideno v zakonu o narodnih šolah in v zakonu o občinah. Treba je še delovati na to, da bodo vsaj v siromašnejših krajih vzdrževale šole banovine in država. Pooblašča se izvršni odbor, da v svrho konkretizacije teh idej izdela poseben projekt pravilnika, ki ga naj dostavi pristojnim oblastem. 4. Vprašanje šolskega nadzorstva zelo in-teresira ves učiteljski stan. Čas je že, da se to vprašanje reši kot zahteva interes države in šole. Skupščina je prepričana, da učiteljski stan lahko da iz svoje sredine kandidate za ta mesta. Potrebno je le, da glavni prosvetni svet s pomočjo »Jugoslovanskega učiteljskega udruženja« izbere najboljše učitelje, jih postavi z ukazom in jim preskrbi stalnost, večjo nagrado in večjo neodvisnost. 5. Za boljšo kvaliteto pouka je nesum-ljivo in neobhodno potrebno zmanjšati veliko število učencev po razredih. Aktivna jugoslovanska nacionalna šola bo popolnoma zgrajena šele tedaj, ko bo število učencev fiksirano največ na 40. Radi tega je potrebno, da se neprestano otvarjajo novi razredi in nastavljajo nove učne moči. Le na ta način se bo pripomoglo do preobrazbe šole. 6. Uvidevanje velike potrebe po odpiranju novih razredov in popolnjevanju izpraznjenih učiteljskih mest, ustvarja neobhodno potrebo, da se vsako leto povečava v državnem proračunu postavka za nove učitelje, ki čakajo v velikem številu na nameščanja. Ako je v tem trenutku nemogoče namestiti vse, tedaj naj se namesti najprej siromašne abi- turijente z boljšim uspehom. Mnogi novi kandidati bi mogli spopolniti mesta onih učiteljev, ki bi naj bili po dovršenih službenih letih upokojeni. 7. Vprašanje učnih knjig za današnje osnovne šole je treba postaviti na drugačno podlago, ki je boljša od današnje, tako da bodo učne knjige po vsebini izraz skupnosti in sodobnih nacionalnih, pedagoških in učnih načel. Vse učne knjige je treba po sprejetju novega učnega načrta pregledati in zahtevati, da bodo v umetniškem in tehničnem pogledu Anonimne ovadbe naj se kot nedostojne ne jemljejo v pretres, dokler ne bo sprejet projekt disciplinskega postopka. Potrebno je, da prosvetno ministrstvo s posebnim odlokom določi kavcijo, ki jo mora položiti toži-telj, ko vloži tožbo, in ta kavcija mu zapade, ako preiskava ugotovi neopravičenost obtožbe. 12. Skupščina želi, da se smatrajo zadeve glede napredovanja v grupe in prevedbe po stopnjah za nujne. Istočasno želi spremembo Pohod učiteljstva pred spomenik kralja Petra. boljše od sedanjih, ker se je temu posvečalo dosedaj premalo pažnje. Ceno naj normira ministrstvo prosvete. Z izenačenjem učnih knjig v tem pogledu, se bo v celi kraljevini močno okrepilo delo za duhovno edinstvo našega naroda. Gradivo v vsaki učni knjigi in v priporočenih otroških knjigah in listih, naj bo od drugega razreda tiskano tako. da so članki tiskani izmenoma v obeh abecedah, in je treba gradivo urediti tako, da bosta obe abecedi zastopani enako, da se doseže edinstvo v pisanju. S časom bo treba načeti končno ureditev vprašanja ene pisave in enega dialekta. 8. Mnogi predpisi sedanjega zakona o narodnih šolah se ne tolmačijo enako od vseh šolskih oblasti. Tudi ob tej priliki smatra skupščina za potrebno poudariti, da se čim prej izda pravilnik o tolmačenju zakona o narodnih šolah, ali, kar bi bilo še boljše, da se spremeni zakon sam. 9. Da se omogoči učiteljeva nacionalno kulturna misija v službenem kraju, in da bi se moglo učiteljstvo popolnoma posvetiti delu v šoli ter z ozirom na nove stabilizirane politične razmere v kraljevini, je potrebno uzakoniti učiteljevo stalnost v službenem kraju v smislu predloga, ki ga je poslal glavni odbor Jugoslovanskega učiteljskega udruže-nja gg. ministrom, senatorjem in narodnim poslancem. 10. Skupščina naproša, da se ne vrši ni-kako premeščanje učiteljstva med šolskim letom, posebno ne pozimi toliko časa, dokler se ne uzakoni učiteljska stalnost. Taka premeščanja škodujejo v prvi vrsti pouku, a poleg tega zelo neprimerno vplivajo na materialno, zdravstveno in moralno stanje učitelja. Vsako premeščenje, ki ni posledica disciplinskega postopka in obsodbe, ki ga ni diktirala državna potreba, in ki ne izhaja iz posebne potrebe prosilca, je treba med šolskim letom onemogočiti. Na učiteljska premeščanja ne smejo imeti vpliva neodgovorne osebnosti, posamezne korporacije in neosnovane in anonimne obtožbe. Ker se vedno zakasnijo krediti in ker so učitelji gmotno slabo podprti, je potrebno, da se izplača učiteljstvu pred selitvijo akontacija potnih stroškov in, da se učitelja ne razrešava od dolžnosti v službenem mestu, dokler se mu ne izplača akontacija. 11. Zelja učiteljstva je, da se njihove krivde zasledujejo potom rednega disciplinskega postopka. V tem smislu prosi skupščina pristojne faktorje, da uzakonijo projekt, ki jim je bil poslan od glavnega odbora »Jugoslovanskega učiteljskega udruženja«. zakonskih predpisov tako, da se poviški prejmejo takoj in ne šele po enem letu. Napredovanje po grupah je treba z novo spremembo dotičnih paragrafov uradniškega zakona prilagoditi načelom pravičnosti. Posebno je treba spremeniti § 258. uradniškega zakona ki se nanaša na napredovanje v V. grupo. Učitelji naj napredujejo v to grupo po dovršenih 25 službenih letih, ako imajo vse ocene pozitivne. Starejšemu učiteljstvu, ki je pri prevedbi po novem uradniškem zakonu dobilo isto grupo z mnogo mlajšimi tovariši, naj se da možnost napredovanja v višje periodične povišice in tudi v V. grupo. 13. Učitelji, ki so radi odslužitve kadr-skega roka dali ostavko na učiteljsko službo, ali se niso mogli radi vojne povrniti v službo ter so bili vojni obvezniki med vojno od 1914. do 1919., kakor tudi učitelji in učiteljice, ki niso mogli radi vojne dobiti službo, so zaostali v napredovanju po grupah v primeri s svojimi šolskimi tovariši ki niso bili vojni obvezniki in niso vršili vojaške dolžnosti. Na ta način so prvi dobili namesto nagrade kazen. Da bi se to popravilo, je potrebna sprememba uradniškega zakona ali dopolnitev finančnega zakona z nalogo, da se vsi takoj povišajo v odgovarjajoče grupe in bodo s tem izenačeni s svojimi šolskimi tovariši. 14. Mnogi učitelji so prišli brez rodbinskih potreb in tudi brez zakonskih pogojev na službovanje v večja mesta. Skupščina želi, da se izvrši revizija tega stanja ter da se v mestih s srednjimi in višjimi šolami namešča prvenstveno učiteljstvo z večjimi rodbinami, nato z več službenimi leti in boljšimi ocenami in šele tedaj oni, ki tega nimajo. 15. Vprašanje šolskih upraviteljev, ki jim zakon o narodnih šolah nalaga številne dolžnosti, bi bilo pravilno rešeno na ta način, da ima vsako šolsko poslopje na enem šolskem zemljišču šolskega upravitelja (-ico) za deške in dekliške razrede. Upraviteljem, ki ne prejemajo drv in nimajo stanovanja ter niso oproščeni razrednega pouka, naj bi občine izplačevale mesečno nagrado po številu razredov primerno draginjskemu razredu. Velika administrativna in materialna odgovornost, nadzorovanje dela v vseh razredih, nadomeščanje bolnih in na dopustu se naha-jajočih učnih moči zahtevajo, da so imenovani za upravitelje najsposobnejši učitelji iz vrst učiteljstva dotičnih šol. Radi tega želi skupščina, da se izvrši revizija vseh upravi-teljskih mest, na katerih so upravitelji brez teh pogojev in da se v bodoče nameščajo upravitelji po razpisu. 16. Skupščina misli, da je treba plačevati stanarino vsem učiteljem in učiteljicam, ka- t Tov. Ženi Pillerjevi Ko si v letošnjih počitnicah bivala na našem tihem, lepem Posavju, si z veseljem pozdravljala in navdušeno spremljala s hrepenenja polnimi očmi avijon zagrebške pilotske šole. ki se je vežbajoč spuščal včasih prav nizko, a nato odletel z veliko spretnostjo preko Save, se umaknil Tvojemu pogledu, da je hip nato zopet zabrnel nad Tvojo glavo. »Kako rada bi poletela ž njim,« si vzklikala ob takih trenutkih, »kako prijetno mora biti visoko nad zemljo, v soncu, v zraku, človeku, sproščenemu vsega zemskega, s pogledom, občudujočim lepe naše pokrajine globoko pod seboj!« In ko se je uvedel reden zračni promet »Ljubljana - Zagreb«, nisi zamudila dnevno vprašati okoli 5. ure popoldne: »Je-li Ljubljančan že letel tod mimo?« Revica pač nisi slutila, da Te je tam gori visoko pod soncem čakala bela žena, ki je že takrat iztegovala po Tvojem, še zdravja polnem življenju svojo grabežljivo roko!? Čuden nemir je bil v Tebi zadnje dni, nisi zdržala doma, kjer si bila prejšnje čase vedno najsrečnejša in najzadovoljnejša. Bodisi peš, bodisi z vlakom si delala številne izlete. Komaj je vznikel dan, že si bila zdaj na tem, zdaj na onem hribu, korakala si po cele kilometre daleč in najrajša sama s svojimi mislimi in s svojimi spomini. Vračala kor tudi nadzornikom, brez ozira na njihovo zakonsko stanje in brez ozira kje so dodeljeni, posebno ako ne uživajo naturalnega stanovanja. Ravno tako je potrebno, da se s pravilnikom precizira količina drv, ki pripada učiteljstvu osnovnih šol. 17. Nagrade učiteljstvu za delo v analfa-betskih tečajih naj se izplačujejo takoj po dovršenem izpitu in izvršeni administrativni proceduri. V bodoče je treba najprej otvoriti kredit in nato šele odrediti začetek tečaja. 18. Ministrstvo trgovine in industrije ne namešča za honorarne učitelje v obrtno trgovskih nadaljevalnih šolah prvenstveno učitelje osnovnih šol, ki so za ta pouk kvalificirani, ker je ta šola pravzaprav le tip višje narodne šole. Tudi ne bi bilo treba, da so v teh šolah zaposleni upokojenci, ako je v istem kraju dovolj aktivnih učiteljev, ki niso zaposleni v teh šolah. Želja učiteljstva je, da dostavi ministrstvo prosvete ministrstvu trgovine in industrije to prošnjo učiteljev osnovnih šol in iz-posluje, da se nameščajo za upravitelje obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol upravitelji onih šol, v katerih se vrši pouk, ker so oni materijelno odgovorni za šolsko imovino. 19. Skupščina prosi, da se spremeni uredba ministrstva prometa v toliko, da so osnovne šole oproščene ne samo poštnine za pisma, pač pa tudi za denarne in blagovne pošiljke. 20. Vprašanje lastništva učiteljskih domov v Zagrebu je končno pravilno rešeno. Domovi so oddani v lastništvo sekciji za Savsko banovino. Skupščina »Jugoslovanskega učiteljskega udruženja« izraža tem potom najlepšo zahvalo gg. prosvetnemu ministru dr. Radenku Stan-koviču, ostalim državnim faktorjem in posebno zahvalo predsedniku glavnega odbora tov. Damnjanu Rašiču, ki so se mnogo trudili za rešitev tega vprašanja. 21. Skupščina prosi, naj se učitelji z Julijske krajinč prevedejo na stalnost tudi brez dopolnilnih izpitov in naj se kontraktualni učitelji prevedejo za stalne uradnike, ako so izpolnili predpisane zakonske pogoje. Učiteljem, ki so prišli iz Julijske krajine tudi po preteku zakonitega roka za priznanje službenih let prevedenih v Julijski krajini, naj se jim ta leta priznajo za napredovanje in penzijo, kakor onim, ki so prišli pred potekom zakonskega roka (§ 54. zakona o državljanstvu). 22. Ravno tako naj se reši vprašanje učiteljic za ženska ročna dela na osnovnih šolah, ki so bile v službi ko je stopil v veljavo zakon o narodnih šolah. 23. Kot maksimum za polno službeno dobo za pokojnino naj se vzame 32 let zato, ker se učiteljske moči izrabljajo poleg težkega dela v šoli tudi pri delu izven šole. Upokojitev naj se izvrši po podatkih v Uslužbenskem listu, a do nakazila pokojnine, naj se izplačuje redna dotedanja plača, tako da ne bi ostali upokojeni učitelji brez sredstev za življenje do nakazila pokojnine. Isto naj se nanaša tudi na družine učiteljev, ki umrjejo. 24. Referenti pri prosvetnih oddelkih ban-skih uprav in pri oddelku za osnovni pouk v ministrstvu prosvete, naj se izbirajo kot dobri poznavalci osnovne šole in njenih delavcev, vedno iz učiteljskih vrst. 25. Učiteljstvo je edini uradniški stan, ki vrši poleg dolžnosti v šoli, za katere je pla- - čan od države, tudi posle izven šole. Radi tega zahteva skupščina, da se tudi izvenšolsko delo od strani pristojnih oblasti ceni po pravi svoji vrednosti in v bodoče naj ga podpirajo vsestransko vsi državni faktorji. 26. V zakon o narodnih šolah je treba vnesti dopolnitev, da se smejo učitelji pritožiti tudi proti prav dobri oceni. 27. V zakon o narodnih šolah naj se vnese tudi sprememba, da odobravajo proračune osnovnih šol v bodoče le banovinski šolski odbori. 28. Potrebno je, da se pri vsaki banski upravi osnuje fond za gradbo osnovnih šol. ■ 29. Ravno tako je potrebno ukiniti sprejemni izpit za gimnazijo in je smatrati 4 raz-rede nižje srednje šole kot višjo narodno šolo, ki naj jo obiskujejo vsi učenci, ki nimajo prilike, da bi hodili v kako drugo šolo. Na ta način se samo povečuje izobrazba, ki je vsakemu članu naše državne zajednice potrebna. 30. Skupščina je mišljenja, da je treba reformirati tudi učiteljske šole, ki naj bodo vse urejene internatsko in da se te nahajajo v Beogradu in banskih mestih. Učiteljski zbor na učiteljiščih naj bo sestavljen v pretežni večini od profesorjev pedagogike. Učiteljske šole naj sprejemajo profesorje in dijake z vseh delov kraljevine. V učiteljsko šolo naj se sprejemajo prvenstveno otroci učiteljev in ostalih prosvetnih delavcev. 31. V interesu državne in patriotične vzgoje je potrebno, da se osnovne šole za narodne manjšine v zvezi s §§ 45. in 46 zakona o narodnih šolah', uredijo na podlagi zadnjega ljudskega štetja. 32. Skupščina prosi pristojne oblasti, da se vsemu učiteljstvu vrne plačani znesek po Din 360—, ki so bili odtegnjeni za Savez uradniških nabavljalnih zadrug in da se ga odda Jugoslovenski kreditni zadrugi kot vplačilo deleža, ker je ta zadruga osnovana na zadružni podlagi. 33. Potreba po otroških zavetiščih in šolskih kuhinjah je ponekod zelo občutna in radi tega se naprošajo oblasti, da te ustanove čim bolj gmotno podprejo. 34. Potrebno je božične in velikonočne počitnice smatrati kot obvezen šolski odmor za otroke vseh ver, da bi se tudi na ta način ublaževale obstoječe razlike. 35. Da se dvigne nivo osnovnega pouka in poveča učiteljska izobrazba naj se dovoli vsemu učiteljstvu, da se sme upisovati na pedagoški oddelek filozofske fakultete. , 36. Naproša se ministrstvo za gozdove in rudnike, da dopolni pravilnik o preskrbo-vanju šol s kurivom v rudarskih krajih tako, da se štejeta meseca september in april kot zimska meseca, v katerih se morajo šolska poslopja kuriti, ker to zahtevajo terenske in kli-matične razmere mnogih krajev v državi. Glavnemu odboru se nalaga dolžnost, da se briga za izvedbo vseh zahtev iznešenih v resoluciji. 37 Da se v primeru potrebe daljšega bolezenskega dopusta katerekoli učne moči da pravico banskim upravam, da postavijo na to mesto nadomestnega učitelja ali učiteljico, ki jih plača banovina iz svojih sredstev. 38. Da se rodbinam aktivnih državnih uslužbencev in penzionistom da železniški certifikat v polnem obsegu, kakor aktivnim državnim uslužbencem. Vprašanje slovenskega književnega jezika si se vedra, čudno pomirjena, a nikdar trudna, razlagajoč si to željo po vednem potovanju s slutnjo bližnje smrti. In vendar si bila še tako polna življenja, tako zdrava in vesela, tako agilna in delavna, da si se bala zaprositi za upokojitev kljub polnim službenim letom — češ — »brezdelje je počasno umiranje in tega se jaz bojim, bodisi v tej ali oni obliki. Kadar pride konec, naj bo hiter, čim hitrejši!« In ta želja, draga, nepozabna Ženi, se Ti je izpolnila, žal. tako naglo in na tako krut, grozen način. Tolažimo se, da nisi trpela ne telesno, ne duševno, ker je prišlo prehitro, prenenadno; a tem hujše je zabolelo globoko v duši Tvoje najbližje sorodnike, nas, Tvoje tovariše, ki smo Te vsi visoko spoštovali in resnično ljubili ter stotine Tvojih bivših učenčev, ki so se polni hvaležne ljubavi sklonili solznih oči v nemi žalosti nad Tvojo prerano gomilo. Bila si vzorna, značajna, dobra, odkritosrčna tovarišica, kakršnih je danes, žal, le malo, ter najboljša, najvestnejša, najpravičnejša učiteljica-vzgojiteljica! Kako zelo si bila priljubljena, je pokazal Tvoj veličastni pogreb s tisoči udeležencev; ves dolgi špalir: en sam pisan venec cvetja, stotine drobnih src sama ljubezen in hvaležnost! In še koliko drugih Te je zbog oddaljenosti spremljalo le v duhu na Tvoji zadnji poti s tiho molitvijo in iskreno željo v duši: Počivaj v miru — blaga Ženi! Neminljiv Ti spomin! —a. Na otvoritveni govor g. D. Rišiča predsednika JUU, ki ga je imel na glavni skupščini v Ljubljani, so se oglasili razni listi, posebno o njegovi izjavi o »postopni zgraditvi enotnega književnega jezika.« V pojasnilo in tolmačenje te zadeve objavljamo izjave predsednika D. Rašica, katere je poslal uredništvu »Slovenca,« ki je prvo objavil, druge pa ne. Objavljamo tudi sklep predsedniškega zbora sekcije JUU za dravsko banovino, ki ga je sprejel na svoji seji v Celju dne 24. t. m. IZJAVA D. RAŠIČA POVODOM NAPISA »V SPOMIN« V SLOVENCU ŠT. 189. Molim cenjeno uredništvo Slovenca da izvoli objaviti ovu moju izjavu: Istina je da sam u svome govoru rekao, da je želja učitelja Jugoslavije da se postupno izgradi ¡edinstven književan jezik. Što se tiče slovenačkog književnog jezika, potpuno sam i ja i moji drugovi Vašeg mišljenja. Jako mi je milo da smo saglasni i u drugom pitanju — pitanju mojih pretsedničkih dužnosti, što svakako spada u našu zajedničku kompetenciju — Vas kao javnog glasila i mene kao privremenog pretsednika. Što se tiče finansijske strane Jugoslovenskog učiteljskog udruženja, mogu reči da je finansijsko stanje primerno. Za dokaz ove tvrdnje neka Vam posluži fakat da je kongres aklamacijom dao razrešnicu Upravnom i nadzornom odboru JUU i blagajniku. U prilogu, čast mi je dostaviti uredništva na raspoloženje godišnji izveštaj našeg Udruženja. U Ljubljani, 22. avgusta 1933. S odličnim poštovanjem Damnjan Rašič pretsednik Jugoslovenskog učiteljskog udruženja Uredništvu »Slovenca« Ljubljana. U »Slovencu« od 10. septembra 1933 god. br. 206, strana 3, oštampan je naime »Vprašanje slovenskega jezika«, u kome se govori o onom delu moga govora na glavnoj skup štini u Ljubljani i o skupštinskoj resoluciji gde je rečeno o postupnom izradivanju jed-nog književnog jezika. Tumačenje ovo.ga stava nema onaj smisao koji mu se daje u ovome članku u »Slovencu.« Smisao ovoga stava je ovaj: Postupno iz-radivanje jedinstvenog književnog jezika rao-guče je samo izmedu srpskog i hrvatskog govora zato što je tu u glavnom dijalektična razlika; to je uostalom, poslednjom zvanič-nom uputstvom donekle učinjeno. Molim, da se ovo oštampa radi tačnog obaveštenja čitaoca »Slovenca«. S odličnim poštovanjem Damn jan Rašič pretsednik Jugoslovenskog učiteljskog udruženja 14. september 1933 g. u Beogradu. Sklep predsedniškega zbora glasi: Učiteljstvo dravske banovine jemlje naknadno tolmačenje predsednika Rašica glede njegove izjave o postopnem izenačenju jezika na znanje ter odklanja vsako demon-tažo slovenskega književnega jezika in tako tolmačenje resolucije, ki jo je prinesla »Narodna Prosveta« z dne 30. avg. 1933. št. 9—10. (Glej resolucijo v današnji štev. »Učit. tov.«) Ta sklep naj se priobči tudi v »Narodni Prosveti«. Nove predpisane tiskovine: Proračun kraj. šol. odbora, Obračun kraj. šol. odbora, Zapisnik proračunske seje in Zapisnik obračunske seje kraj. šol. odbora N a r o c i 1 sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani Za ureditev nesoglasij v JUU Predsedniški zbor sekcije JUU za dravsko banovino je dne 24. septembra t L v Celju po razpravi o situaciji, ki je nastala v JUL soglasno izrekel mnenje; da vidi izhod z situacije za ustaljenje razmer v JUU v reali-zaciji sklepov izdanih koVunt kejuCS zahteva "podrobnem sledeče: . trinajst let se ponavljajo nemiri na glavnih skupščinah s ciljem, da.se strmogla-g avnui nredsednik, pa naj bo predsed- V?ta i^H oni Glavne skupščine ne pridejo do rednega dela. Potroši se mnogo energije in OO reauc„ zaradi nerednega dela denarja, _skups g šolstva jn prosvetc nimajo za^n p. ^ ^ ^^ ^ m_rno fn" redno delovale. Javnost dobiva o skupšči-ah najslabše vtise, ugled stanu trpi pri oblast-vih in v javnosti. Do jedra, kaj je vzrok spo-se ne more priti, ker se navajajo vselej druge, zdaj te, zdaj one stranske, lokalne in neugotovljene zadeve, a na zunaj ostaja vtis, da gre le za osebna nasprotstva in osebnosti. Na skupščinah povzročajo burnost tudi posamezniki, ki so nezadovoljni s to ali drugo lokalno zadevo, a je ne razčistijo doma, temveč si dajo duška za nezadovoljstvo na glavni skupščini. . ... Nočemo se spuščati v reknminacije in polemične zadeve, nastaja pa vprašanje, s katerimi koraki bi prišli do rednega stanja v Udruženju in do plodnega dela na skupščinah. Za ozdravljenje teh razmer smatramo za nujno potrebno sledeče: 1. V svrho ojačanja avtoritete vrhovnega vodstva Udruženja je treba prenesti vrhovno upravno objast iz izvršnega odbora na predsedniški odbor, ki bi obstojal iz poslevodečega predsednika ozir. poslevodečega podpredsednika centralne uprave v Beogradu, centralnega tajnika in blagajnika ter vseh predsednikov sekcij. Izvršni odbor bi bil samo posvetovalni in izvršni organ sklepov in odločb glavne skupščine, glavnega odbora in predsedniškega odbora. S tem bi prišlo pri reševanju poedinih vprašanj do izraza tudi pravo mišljenje vsega učitelj stva ter bi imeli sklepi potrebno avtoritativno silo in zaslombo v članstvu. Central- na uprava bi bila tem potom točno informirana o celotnem položaju v državi. Odgovornost za redno delo in položaj v Udruženju bi nosili solidarno vsi predsedniki sekcij. 2. Predsedniški odbor bi izvolil iz svoje srede predsednika in podpredsednika, ki bi predsedovala predsedniškemu odboru in glavnim skupščinam. S tem bi imelo predsedstvo na skupščinah potrebno avtoritativno silo in zaslombo v sekcijah. Kar je neobhodno za izvajanje sklepov in vodenje glavnih skupščin. 3. Za glavne skupščine je treba izdelati takoj projekt skupščinskega poslovnika, ki naj ga po pristanku vseh sekcij odobri glavna skupščina. S tem bo dobil vso avtoritativno silo in zaslombo, ki sta potrebni za redno poslovanje skupščin. 4. Centralna uprava brez pristanka predsedniškega odbora, odnosno v lokalnih zadevah brez sporazuma s sekcijo, nima izvrševati intervencij. Pravilnik za zaščito članstva se mora izvajati ter so sekcije odgovorne za zaščito, ako ne sporoče centralni upravi zaščitnih primerov, v katerih je treba intervenirati. Predsedniškemu odboru je treba naročiti, da organizira in izvede najširšo akcijo za uveljav-ljenje učiteljske stalnosti, ureditev zakonitih predpisov glede nameščanja in premeščanja učiteljstva ter za pridobitev modernega disciplinskega postopka. 5. Vse obremenilne zadeve, ki zadevajo poedinca kot člana ali kateregakoli funkcionarja je treba izročiti stanovskemu razsodišču v razčiščenje, zaradi česar je treba takoj uveljaviti že izdelani pravilnik o stanovskih razsodiščih za centralo, sekcije in vsa sreska društva. 6. V svrho izvedbe gornjih načelnih zahtev je treba sklicati izredno glavno skupščino, ki naj brez osebnih razračunavanj izvede samo gornje načelne zadeve, ter sprejme v skladu z ostalimi stališči, ki jih je sprejel odsek za pravila na letošnji glavni skuščini v Ljubljani, spremembo pravil po gornjih načelih. Te točke naj bi tvorile podlago za ureditev razmer v Udruženju in za sporazum med sekcij ami. Splošne vesti IZVRŠNI IN NADZORNI ODBOR JUU STA DALA SVOJE POLOŽAJE NA RAZPOLAGO GLAVNEMU ODBORU. Na skupni seji izvršnega in nadzornega odbora JUU, ki je bila 25. t. m. v Učiteljskem domu v Beogradu, je bilo po obširni debati ugotovljeno: 1. da neresnično in obrekljivo pisanje opozicije v časopisih proti predsedniku in glavni upravi ubija ugled učiteljskega stanu in učiteljskega udruženja. 2. da je apel opozicije priobčen v časopisih, naj se ne sprejemajo listi udruženja in ne plačuje članarina do zadnjega roka, tako destruktivno delo, da zasluži vso obsodbo. Druge ugotovitve bodo pismeno sporočene glavnemu odboru. Zato sta izvršni in nadzorni odbor soglasno sklenila: a) da dajo vsi člani izvršnega in nadzornega odbora na razpolago svoje položaje, b) da se skliče seja glavnega odbora 19, oktobra 1933., c) da se ne udeleži seje glavnega odbora izvršni odbor, čeprav ima po pravilih pravico do tega in d) da glavni odbor sprejme sklepe, ki bo-bo razčistili položaj. Gornje poročilo je priobčil Slov. Narod, dočim sekcija še ni prejela ofic. poročila. IZJAVA.4 Pošto se moja izjava, koja je pre par dana izašla u dnevnim listovima, na različite načine komentariše, to radi tačnog obavešte-nja zainteresovanih saopštavam sledeče: 1) Povlačim se samo iz aktivnog rada u jugoslovenskom učiteljskom udruženju sve dotle, dokle ovako nezdravo stanje vlada u njemu. 2) Notica, koja je izašla u 12 broju »Narodne Prosvete«, glasila Glavne uprave, a koja govori o uzroku moje ostavke, puštena je bez moga znanja i odobrenja, te nije jedini razlog moga odstupanja. 3) Uzroke moje ostavke treba gledati u raspadanju Glavnog Odbora (pola sekcijskih pretsednika ostupilo je) i u neuspesima -Izvrš-nog Odbora. 4) Korak koji sam učinio, samostalan je i izveden je bez ikakve veze sa vodama opozicije. Uredništvu zahvalan, Isaije Mitrovič. b. član Glavnog Odbora J. U. U. i pretsednik sekcije za Vrbasku banovinu iz Banja Luke. * To izjavo je prejelo uredništvo »Učit. tov.« — Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Mariboru se začno v ponedeljek, dne 6. novembra 1933. ob 8. uri dopoldne. — Kandidat je (-tke) naj vlože pravilno opremljene prošnje za pripust k izpitu uradnim potom (šolsko upraviteljstvo — sresko načel-stvo — banska uprava — učiteljska šola) tako, da bodo najkesneje do dne 31. okt. t. 1. v rokah izpitnega odbora. Prošnje, ki bi dospele po tem roku, se bodo upoštevale šele v sledečem (aprilskem) roku. — Potovanje po Sredozemskem mor ju bo v okrilju Krajevnega odbora Jadranske straže v Novem mestu opisoval učitelj Viktor Pirnat prihodnji teden v veliki dvorani Sokolskega doma v Novem mestu. Predavatelj se je potovanja sam udeležil. V torek 3. oktobra popoldne bo predavanje za novomeško dijaštvo in osnovnošolsko mladino. V četrtek 5. oktobra popoldne pa za mladino okoliških šol. Tudi posebej bodo vabljene sledeče šole: Šmi-hel, deška in dekliška, Birčna vas, Valta vas. Prečna, Št. Peter, Brusnice, Stopiče, Dol. toplice, Črmošnjice, Laze, Trebnje in Št. Lovrenc na Dol. Vabijo se tudi tem potom, da privedejo čim več šolske mladine, ki ji bo predavatelj pokazal in opisal okoli sto izbranih slik tujih krajev in običajev. Za kritje stroškov vstopnina 1 Din po osebi. Radi razporedbe časa in event. potrebnih dveh popoldanskih predavanj naj šolska vodstva takoj javijo Krajevnemu odboru Jadranske straže v Novem mestu število svojih poslušalcev. Oziralo se bo tudi na vozni red. Zvečer 5. oktobra bo predavanje za odrasle. ~žemlJepi~š IN ZGODOVINA cija JUU v Ljubljani napraviti posnetek slik z glavne skupščine v Ljubljani. Dobijo se sledeče slike: 1. Polaganje venca pred spomenikom kralja Petra v Ljubljani. 2. Polaganje venca pred Prešernovim spomenikom. 3. Pohod učiteljstva pred spomenik kralja Petra. 4. Pohod učiteljstva pred Prešernov spomenik. 5. Damnjan Rašič (portret) govori z balkona na mestnem magistratu pred spomenikom kralja Petra. 6. Damnjan Rašič govori pred spomenikom dr. Frana Prešerna. 7. Ko-sta Matijaševič iz Siska govori pred spomenikom kralja Petra. 8. člani glavnega in izvršnega odbora pred Prešernovim spomenikom. Slike so v formatu razglednic in stanejo po Din 5'—. Povečane slike v formatu 18X24 so po Din 20'—. Kdor želi imeti slike, naj to sporoči sekciji Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, ter pošlje znesek za slike v poštnih znamkah. Priložiti je tudi znamke za porto in sicer: do 5 razglednic po Din 1'50, za 12 razglednic Din 2'—, za nadalje Din 3'50. Slike se bodo razposlale na osebno odgovornost naslovniku, ako izrecno ne žele rekomandirano pošiljko ter ne prilože znamk tudi za rekomandacijo. Naslov mora vsakdo točno in čitljivo napisati z zadnjo pošto. — Šolske postaje. Na podlagi zakona o narodnih šolah je predpisal g. prosvetni minister pravila o šolskih postajah. Ako nimajo posamezna naselja predpisanih pogojev za otvoritev redne šole, dasi je tamkaj najmanj 10 za šolanje odraslih otrok, ki pa zaradi terenskih, klimatičnih ali drugih vzrokov ne morejo obiskovati bližnje osnovne šole, lahko prosvetni minister na predlog banske uprave otvori šolsko postajo. Šolska postaja ima prvi in drugi razred. Načrte za te šolske postaje predpiše prosvetni minister. Upravna občina mora preskrbeti svetlo in prostorno sobo za učilnico, najnujnejšo opravo, učna sredstva in sobo za učitelja z najpotrebnejšim pohištvom za prenočišče. Prav tako pa tudi kurjavo, postrežbo in prevozna sredstva za prihod in odhod. Če teh nima, pa mora izplačati učitelju vsak mesec v naprej denarno odškodnino. V I. razred se vpišejo vsi otroci od 7. do 13. leta. Za neredno posečanje šole so odgovorni roditelji ali skrbniki. Učitelje imenuje prosvetni minister. Pouk traja od 1. septembra do konca junija dva ali tri dni tedensko, skupno 10 ur. Šolska postaja spada pod upravo šole, h kateri spada učitelj, ki jo vodi. Učenci, ki so dovršili z uspehom I. in II. razred, morajo kot redni učenci posečati III. in iV. razred najbližje osnovne šole. To pa ne velja za učence, ki jim je najbližja šola oddaljena nad 7 km. Šolske postaje se ukinejo, če nastanejo pogoji za otvoritev ambulantne ali redne šole, ali če upravna občina ne izpolni pogojev. V kratkem izide pravilnik in učni načrt za te šole v posebni knjižici. — Tečaj brezposelnih učiteljskih abitu-rientov. Radi prevelikega števila priglašencev za tečaj, so narasli stroški preko meje. Ker pa je vsota, ki je namenjena za režijo, premajhna. smo morali tečaj preložiti na 16. in 17. oktobra, da se dobi pravočasno znižana vožnja, s čemer bo omogočen poset vsem, ki so se prijavili do 25. septembra. V slučaju, da bi se tečaja kdo ne udeležil, naj sporoči. Odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov pri sekciji JUU za dravsko banovino, ki bo priredil ta tečaj, tvorijo izključno brezposelni učiteljski abiturienti. Odbor. za III. in IV. razred osnovnih šol od J. P o l a k a stane samo 9 ¡Din, odnosno 10 2)in, a Vam zelo olajša pouk, ker Vam ni treba snovi narekovati, si otroci s tem ne kvarijo pisave in ne pravopisa ter pridobite na času. Naročite takoj vse štiri knjižice za38 3)in, odnosno one, kijih potrebujete za sebe ali učence v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali pri podružnici v Mariboru — Tovarišem dolnjelendavskega društva! Po sklepih odborove seje v Dubrovniku z dne 16. sept. t. 1. in radi rednega plačevanja članarine so se določili posamezni poverjeniki, ki bodo pobirali članarino in sicer: Peternei Ludvik za šole: Čentiba. Dolina, Pince, Benica, Petešovci, Dol. Lokoš. Čehovin Rudolf za šole: Gaberje, Kapca, Hotiza, Vel. Polana in Mala Polana. Hvala Anton za šole: Trnje, Žižki, Črensovci, Srednja Bistrica in Odranci. Sko-čir Stanko za šole: Melinci, Beltinci, Ižakovci, Gaučani, Lipovci, Dokležovje. Preininger Janez za šole: Ivanci, Bogojina, Dobrovnik, Mo-tvarjevci in Kobilje. Mlakar Franc za šole: Turnišče, Lipa, Nedelica, Gomolice. Ravbar Hinko za šole: Dol. Lendava, Zamostje, Gen-terovci, Radmožanci. Imenovani poverjeniki bodo pobirali tudi zaostalo članarino. Ta objava siuži obenem tudi kot poverilnica. Odbor. — Vsem ljudskim odrom, igravcem in režiserjem! podlaga uspehu na odru je tehnična izobrazba igravcev in režiserjev v oderskih vprašanjih. Ako se želite izobraziti v igravski, režijski umetnosti, ako želite dobrih ljudskih iger in če želite biti oproščeni avtorskih tan-tijem pri teh igrah, če želite stalnih strokovnih nasvetov o vseh oderskih vprašanjih, če želite biti deležni vSeh številnih ugodnosti (popust na cenah v gledališčih, pri izposojanju kostumov in lasulj itd. in če želite sodelovati pri domačem zvočnem filmu, pišite takoj po informacije na: Založbo »Drama«, Ljubljana, Tržaška cesta 10/1. — Kitajska setev. V dobro obdelano zemljo sadi žito po tri zrnca — tri cm globoko —* v vrste 20 cm vsaksebi. Po štirih tednih razredči rastline; pusti le po eno bilko, ki jih obsuj do 3 cm visoko in to ponovi po nadaljnjih treh tednih. Če ti vreme zabrani še enkratno, tretje prisipanje, stori to spomladi. Ravnaj točno po navodilih. Podrobni opis je bil v »Jutru«, št. 188. z dne 13. avgusta 1933. Dobiš ga v »upravi« za 2 Din. Preskušnjo priporoča J. L. — Gospodinjski koledar za 1.1934. (urednica Utva), ki je izhajal 2 leti v Trstu in 11 let zaporedoma v založbi Jugoslovenske Matice, izide za leto 1934., po enoletnem prestanku, v svojem XIV. letniku početkom novembra, v istem obsegu kakor doslej, s praktičnim tro-škovnikom in z mnogimi tehtnimi gospodinjskimi članki, nasveti in kuharskimi recepti. Cena kakor doslej po Din 20'— za izvod, poštnina 2 Din več. Kdor ga naroči in plača do konca oktobra t. 1., ga dobi po znižani ceni Din 18'—, s poštnino vred za Din 20'—. Današnji številki smo priložili naročilnice za ta priljubljeni koledar. Učiteljski pravnik —§ Očetovo (moževo) ime je rabiti v vlogah v obliki svojilnega pridevnika, kakor to predpisuje § 31. zakona o imenih (Ur. 1. 110/26 iz 1.1929). — Ker je odredilo ministrstvo prosvete, da se mora navesti v vlogah in izvodih iz Uslužb. lista poleg rodbinskega in krstnega imena tudi ime očeta odnosno moža, je izdala kraljevska banska uprava z okrožnim razpisom IV. No. 3071/5-32 o tem točna navodila, katera je upoštevati že pri prvem uradu, ki prične obravnavati vlogo. Pravilna navedba je na pr. »R. Franova Meta« in »K. Ivanova Ana« in ne R. Frana Meta, K. Ivana Ana Glej Ročni Katalog str. 33—40. —§ Priimek se češče rabi v vlogah posebno v podpisih v obliki pridevnika, kar povzroči v več primerih dvom o pravilnem priimku n. pr. Pevčeva, Slavčeva, Koščeva itd. Rabite zato svoje priimke v prvotni _ pravilni obliki na pr. Pevec ali Pevc, Slavec ali Slave itd. —§ Praktični učiteljski izpdt — važna razsodba. — V konkretnem primeru je razsodil Drž. svet z Br. 17.353 z dne 9. jun. 1933, da se računa za »petletni rok« iz § 14/6 urad! zakona čas od 1. aprila 1931. dalje in utemeljuje to nastopno: Propis § 14 (stav. 6) činov, zakona, da se činovnički pripravnik koji ne položi stručni ispit do navršetka pete godii\e pripravne službe mora otpustiti iz pripravne službe dotične struke, nalazi se u opštem delu činov, zakona i odnosi se za buduce, u koliko pa ovaj uslov nije bio predviden po ranijim zakonima. Prema tome ovaj propis ima se primeniti samo na one činovničke pripravnike koji u roku od pet godina pripravne službe, računa-juči ovu od 1. aprila 1931 godine, ne polože stručni ispit. Stoga nema mesta primeni pomenutog propisa jer imenovani nije od 1. aprila 1931 godine, kao dana stupanja na snagu zakona o činovnicima služio pet godina kao pripravnik da bi po § 14 (stav. 6) č. z. morao biti otpušten. Po starom činov, zakonu iz 1923 godine ovakav uslov nije bio izrično predviden, nego je tek u § 77. zakona o srednjim školama od 31. avgusta 1929 godine (stupio na snagu 17. septembra 1929 god.) odnosno u § 72 zakona o narodnim školama od 5. dec 1929 god (stupio na snagu 9. decembra 1929 god.) koja se oba paragrafa nalaze u opštim odredbama pomenutih zakona — odredeno je, da se su-plenti, privremeni učitelji veština i privremeni učitelji narodnih škola. moraju otpustiti iz službe ako u roku od četiri godine ne polože profesorski odnosno praktični učiteljski ispit. Ovaj rok od »četiri« godine povečan je na »pet« godina odredbama novog činov zakona iz 1931 god. odnosno § 29. zakona »o izmenama i dopunama u zakonu o srednjim školama« od 20. jula 1931 god., i ima se računati od 17. septembra 1929 god. odnosno od 9. decembra 1929 god. kad su pomenuti zakoni stupili na snagu. Kako dakle ovaj rok od pet godina nije protekao, računajuči od dana, kad su pomenuti zakoni stupili na snagu pa do dana kad je imenovani položio stručni ispit to sa' izlo-zenog u konkretnom slučaju nema mesta primeni § 14 (tačka 6) činov, zakona. Što se tiče navoda u tužbi da je Državic SV;°um • Iir- ^deljenju presudom br. 23.263/32 odbacio tužbu Glavne kontrole u shenim sporovima sa drugih razloga, to i kad bi se usvojili ti razlozi da upravna vlast ima da odredi rok u kome ovakvi pripravnici treba da polože stručni ispit, ipak tužbeni na vodi nisu osnovani na zakonu sa razloga sto upravna vlast nije u konkretnom slučaju odredila rok, a imenovani je u medu vremenu polozio stručni ispit. Naša gospodarska organizacija —g Članom Učit. samopomoči. V septembru t. 1. nismo imeli nobenega smrtnega slučaja. Zato se je uprava odločila, da predpiše za dva meseca, to je september in oktober t 1 prispevek za podporni sklad v znesku 11 Din (s poštnino), zakonski pari Din 21'— člani ste vplačali v 3 mesecih — junij do avgusta — v podporni sklad Din 33.100'—, vplačati pa je za to dobo še Din 5.400'—. — Naša blagajna ima se izza velikih počitnic dosti in visokih terjatev. V teh dneh je uprava poslala obračune vsem tem zamudnikom. Prosimo, da ne zavržete teh položnic, ampak jih oddaste z denarjem na pristojni pošti. Zadruga US vrši svoje dolžnosti napram članom v polni meri zato se zavedajte svojih dolžnosti tudi člani] zlasti zamudniki. — US ima 2.540 članov. Uprava US. ~g Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani r. z. z o. z. sporoča vsem članom, da je uprava izplačala v mesecu avgustu enemu zavarovancu odpravnino v znesku 2200 Din. Za prihodnji slučaj prejmejo vsi člani položnice, da poravnajo zneske, ki so razvidni iz položnic. Doslej je zadruga izplačala 6480 Din po-smrtnin oziroma odpravnin. Prijavite vse otroke v starosti od 3. do 10. leta zadrugi, da jih zavaruje, da boste vsi deležni dobrot, ki jih nudi zadruga svojim članom. Lavrič Pavel, načelnik. Mladinska matica ......- — ~ —. _ „ t TA TEDEN BODI POSVEČEN NABIRANJU NAROČNIKOV ZA »NAŠ ROD« IN MLADINSKO MATICO! —mm S 3. seje M. M. dne 20. t. m. 1.) Za- sigurali smo se, da bo papir za »Naš rod« v bodoče boljši in skozi vse leto iste kvalitete. 2.) Glede ofert obeh tiskarn se prepusti odločitev zvezi predsednikov v Celju. 3.) Urednik »Književnosti« nas je obvestil, da prinese popravek na neresnične očitke, ki jih je iznesel kritik v zadnji številki imenovane revije. CENJENIM POVERJENIKOM IN VSEMU NAŠEMU UČITELJSTVU! jeniki v posebni okrožnici, ki se je razposlala te dni na vse šole. Ta teden bodi posvečen nabiranju naročnikov za Mladinsko matico. UČITELJSKA TISKARNA LJubljana — Frančiškanska ulica 6 Šest let že vršijo naši cenjeni poverjeniki in vse naše učiteljstvo važno kulturno delo s širjenjem naše dobre mladinske literature med šolsko mladino. Naklada, ki je kljub težkim časom ostala na tako častni višini, vzbuja povsod občudovanje. Znameniti ameriški pisatelj Adamič je rekel, da je za naš mali narod ta naklada pravi čudež, ki jasno govori o organi-začni sposobnosti in inteligenci našega učiteljstva. Naklada tudi letos ne sme pasti! Naš rod izide tudi letos v istem obsegu kot lani. Boljši papir bo celo in bolj pester kot prejšnja leta. Naslovne strani bodo vsak mesec nove. Vsaka številka prinese tudi glasbeno prilogo. Za pravilne rešitve ugank bodo razpisane nagrade, v vrednosti par tisoč dinar jev za ves letnik. Poleg bogato ilustriranega letnika »Našega roda« dobijo naši naročniki še 4 lepe knjige, ki bodo vse bogato ilustrirane, ena izmed teh najbrž v stiribarvnem tisku. Vsak učenec bi moral biti naš naročnik! »Brkonja Čeljustnik« od Bogomira Ma-gajne, ki je izšel letos v naših publikacijah, bo izhajal v srbskem prevodu v letošnjem »Ju-goslovenčetu,« kasneje pa izide v posebni knjigi. Pravljica bo izhajala z originalnimi ilustracijami Božidarja Jakca. »Brkonja Čeljustnik« bo obenem prva knjiga mladinske zbirke, ki jo začne izdajati »Jugoslovenče.« — Lani je izšlo v »JugosJvenčetu« v prevodu šest črtic iz naših »Kresnic«, letošnja prva številka je prinesla krajšo stvar Marije Kmetove, zdaj pa začne izhajati Magajnejevo delo. Na ta način se seznanijo tudi srbski in hrvatski otroci z našimi pisatelji in slikarji. UčH^Hs» oevski zbor JUU —p Pretekli teden se je vršil tridneven pevski tečaj. Otvoril ga je predsednik tov. Dimnik, ki je ugotovil, da se je tečaja udeležilo razveseljivo število pevcev in pevk. To pot in menda prvič odkar zbor obstoja se je odzvalo našemu vabilu več moških kot žensk. S tem ni rečeno, da so naše nad vse disciplinirane pevke odpovedale. Ce bi ne bilo nekaj pevk obolelo, bi bilo razmerje ženskih in moških glasov izenačeno. Da je pevski zbor narastel, se imamo zahvaliti v prvi vrsti našim najmlajšim tovarišem(icam) — abitu-rientom(injam), kateri so prinesli s seboj v zbor novo življenje, sveže glasove in veliko dobre volje. Njihove pevske sposobnosti pa dokazujejo, da so imeli na učiteljišču veščega učitelja glasbe. Prvega dne ni bilo k tečaju tov. dirigenta. Izostal je, ker je bil zadržan pri izpitih v Zagrebu na Glasbeni šoli. Brzojavno se je opravičil. Namesto njega so vadili posamezne glasove korepetitorji zbora. Navzoči so bili pr^tečaju (po glasovih): Soprani: Kneisel, Zebre, Šuštar, Vuk, Senekovič, Kle-menčič-Colnar, Vesel, Slapar, Köchl, Zavrta-nik, Klemene, Bizjan, Traven. Humek in Stritar. Alti: Pire st., Pire ml., Weber, Vremšak, Kulovec, Gajser, Križman, Velna^ Rugelj, Šušteršič, Schubert, Povše in Petrovčič. Tenorji: Andolšek, Lumbar G., Lumbar B., Mar-telanc, Slapar, Jezeršek, Fajon, Tomšič, Bin-ter, Šuligoj, Stritar, Zupančič in Cerut. Basi: Primožič, Korenčan, Klemene, Kotnik, Korošec, Štrukelj, Gabrovec, Novljan, Tavželj, Adamič, Buda, Pertot, Jovan, Žitnik, Dougan in Torelli. Dva naša zvesta pevca sta izostala, ker sta morala k vojakom. Tov. Gruden pa se težko udeležuje pev. tečajev, ker v zimskem KNJIGURNA UČITELJSKE TS/KARNE Ljubijana — Frančiškanska ulica 6 času ne vozi avtobus. Vzroki izostanka so tehtni in bomo skušali ustreči skromnim željam, ki jih imenovani navaja v svojem opravičilu. Zaenkrat ga vabimo, da se udeleži prihodnjega pevskega tečaja, ki se bo vršil 12., 13. in 14. oktobra. Vabimo obenem vse pevce in pevke, ki so se udeležili tečaja v prešnjem tednu, da se tečaja sigurno udeleže; istočasno vabimo tudi one pevce, ki se niso tečaja udele-ležili, to pa zaradi tega, ker je koncert že novembra meseca.