Ponedeljek
Ni še dolgo tega, kar smo kot zmešani kupovali sveče in razmišljali zgolj o boljšem ali slabšem si-stemu redukcij. 2 užitkom sem poslušal učene znanstvene razprave o tem, ali je bolje, če tok odklo-pijopopoldne.zvečerali ponoči. Mamajerekla.dabi bilo najbolje, če ga sploh ne bi. Mislim, da ima prav. Ata se je s sosedom skoraj stepel, ko mu je dokazo-val, katere sveče so najboljše. Rekel je, da tiste, ki dišijo, sosed je pa odvrnil, da dišeče sveče dajejo preveč dima in so slabe. Simpozij o svečah je preki-nilo sporočilo, da so redukcije ukinjene.
Zdaj je zapadel sneg. Veliko snega. Akumulacij-ska jezera se sicer še niso napolnila, pravijo, toda jaz mislim, da smo na najboljši poti. Kajti ko se sneg stopi, nastane voda. Če je veliko snega, je veliko vode — in veliko elektrike. Ko sedaj hodim po neo-čiščenih pločnikih, se vsi razburjajo, meni se pa fino zdi, ker vem, da pravzaprav hodim po bodoči elektri-ki. Vsak kupček pred hišo — ena kilovatna ura. Še kepati si ne upam. Pomislite, lahko bi se zgodilo, da bi kepa zletela v sosedovo okno. Razbila bi se šipa, jaz bi dobil nekaj po riti — pa še četrt kile snega bi šlo v nič. Četrt kile snega pa lahko prinese vsaj kakšno desetinko kilovatne ure. Škoda snega — raje se sploh ne kepam.
Sicer pa je bilo pred našo hišo zelo zanimivo. Imamo trideset stanovalcev, pri akctji čiščenja snega pa se zberejo vedno samo trije ali štirje. Zad-njič so kidali sneg moj ata, Jožkov ata in sosed Ulčar. Sank ekipa, to je res — kidali so pa vseeno. Kake tri ure so lopatali po dvorišču, premetavali sneg, da se je kar kadilo, po treh urah pa se je pripe-Ijal od nekod sosed Medved s svojo volgo ter se za-parkiral na očiščeni prostor. Vljudno je pozdravil šank (pardon, čistilno) ekipo in odšel po stopnicah. Viš jo, kroto, mi čistimo, on pa pride in položi svoje železje na parkirni prostor, so se razburjali. Ko so se docela razkurili, so se spravili vsak na svojo stran volge in odvili ventilčke na gumah. Piskalo je, da je bilo veselje — kot takrat, kadar naša mama v eko-nom loncu kuhafižol. Zjutraj je piskal sosed Medved, ker je moral peš v službo.
Jaz mislim, da v smislu dobrososedskih odnosov na načelih doslednega spoštovanja in nevmešavanja v notranje zadeve zainteresiranih strani (formulacijo sem prepisal iz časopisa) to dejanje ni bilo pametno. Pametno najbrž ne, bilo pa je, kot kaže, učinkovito, kajti prav zdajle je šel mimo našega okna sosed Medved z lopato v rokah. Vljudno čisti pločnik okoli hiše, čemur bi lahko rekli tudi slaba vest. Takšnih je, žal, malo...
Srečko