71, številka. Ljubljana, nedeljo 28. marca. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NflRO Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejentan za a v st r o-oge rs k e dežele za celo leto 16" gl., za pol lota H gl. ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dotu za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na d«>m »e računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih sol" h in s* dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 golti. — Za oznanila se plačuje od ćetiriBtopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tisdia, fi kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole traukirati. - Rokopisi se no vračajo. — U r e d n i št v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 8 .gledališka Btolba". Opravništvo, na katero naj we blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Zaradi velikonočnih praznikov izide prihodnji list v sredo. Vabilo na naroćbo. S koncem tega meseca poteče naročnina za prvo četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovć, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta......6 gld. 50 kr. Za četrt leta.....3 „ 30 „ Za en mesec.....1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta......8 gld. — kr. Za četrt leta.....4 „ — „ Za en mesec.....1 „ 40 „ Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman „ „ 3 „ — „ Probujenje. —!— Kaj pomenja svit rdeče -žolti nad našim obzorjem V Nebo se jasni, čarobna svit-loba plava nad nami; oblački sivi beže pred nenavadno prikaznijo, zvezdice blede male uga sevajo; zabliskne se, neobsežno morje blesteče krasote pade na zemljo: uboga stvar narave, človek, poklekne, pokrije si obraz, boječ se tega, kar pride! Človeštvo, pazi, da ne zgre šiš tega trenotka; opusti strah, vrzi proč od sebe vse predsodke, obrni oči svoje gori v nebo, da se ti privadijo krasne prikazni, sicer te zadene zaslužena kazen! Ćuj! glej! Tam.iz severo-vstoka priplava v krasnem svitu mogočna deva: nje ne spremlja grom in blisk, ona ne nosi meča na ledji preopasanega: ne-izrečna dobrost sije jej na obrazi, neopisna milina služi jej za obleko, v roki nese narodom mir in spravo, svobodo. Nebeško zadovoljstvo razlije se nad zemljo; narodje, preje zatirajoči se, podajo si roke; zavidnost premeni se v ljubezen; bratska ljubav se je mej njimi naselila; poštenost, čast, obe sta dobili zopet veljavo, zmagonosno se je dvignila pravica. Kvišku tedaj narodje, svobodni ste, kvišku na delo! Dvignejo se narodje. Ne mrači več njih očesa sebičnost; očistili so se njihovi nazori in zdaj priznavajo svoje mejusobne pravice. Narodje so se probudili! Sleparstvo in nepoštenost poznajo samo še iz pravljic svojih pradedov, blagostanje jim raste: poljedelcu rodi zemlja vsega obilno, kako z veseljem prime za oralo in koso, roko ima žuljavo, a kaSto ima polno doma. Meseno je socijalno vprašanje in rokodelec kakor bogatin veselita se svojega življenja. Politiška vprašanja razmotravajo se mirno, brezstrastno. Vsakdo uživa mirno svoje pravice, sorodni si narodje stopili so v tesno ZTezo, vsi mej seboj pa so rešili gospodarsko-politiške razmere na podlogi pravice in poštenosti. Narodje so dosegli svojo blaginjo, probudili so se! Ali smo res uže tako daleč? Da, ako je krepost angleška sebičnost, španjska lenoba, vlaško irredentovstvo, turška gnji-lost ter nezvestost, nemška črna nehvalež- nost, avstrijsko „ ustavo verstvo", in — nesloga, ki obsega ves čiharen slovanski rod. Svobode boje se narodje, a oni narodje, ki zdaj nad druzimi gospodujejo, ki imajo na rovaši mnogo grehov, ker občna svoboda bi bila njim v kazen ter mogoče da tudi v — nesvobodo. Boj človeka za svoje pravice zoper druzega, ki mu jih krati, nij še ponehal in ne bode ponehal, dokler hoče biti satno jeden gospodar nad vsemi druzimi, po naravi z njim ravnopravnimi; zato se ne boljša narodovo gospodarstvo, ker mora narod zgubljati svoje najboljše moči v nenaravnem boji; zato je morebiti tudi denes, na dan najvekše cerkvene slovesnosti, na dan vstajenja Kristovoga, ki vzbuja s pomlajajočo se naravo v človeku up in nadeje, morebiti da tudi denes je samo jeden trenotek, ki človeka ublaži, ter mu da milejših čutov. Diugi trenotek nam užc ukazuje: kvišku na delo, kvišku na boj zoper onega neprijatelja, ki nas je v nnšej lastnej hiši zasramoval in zatiral, ki ne pride nigdnr do spoznanja, da je činil krivo. Temu pokažimo zdaj, da smo se resnično probudili in da je bil dan našega probujenja dan zadnje državnozborske volitve za mesto ljubljansko. Takrat je ljubljansko stanovništvo pokazalo svojo samosvest, zbrisalo je deloma madež, ki je skrunil z renegatskimi imeni belo Ljubljano, in volilo je v državni zbor onega moža, katerega so ljubljanskim meščanom priporočili jedini pravi njih prijatelji, in to je: narodna stranka! In zopet je prišel čas, ko ima mesto Ljubljana priliko, da dokaže svoje politiško probujenje, svojo meščansko samosvest, da vrže raz sebe ig tujega robstva, ki sramoti belo slovensko Ljubljano. Listi iz tujine. VIII. Ferrara 12. februarja 1880. Dragi prijatelj! Kavno sta minola dva meseca, odkar bivam tukaj, in pred odhodom svojim naj ti na kratko popišem to simpatično mesto, katero mi ostane vedno v prijetnem spominu zaradi posebue prijaznosti prebivalcev njegovih. Lepa je vožnja iz Milana do semkaj preko Bologne, a ne v zimskem času, kakor je bil izvenredno letos mrzel po vsej Evropi, ko je pokrivala gosta bela odeja vse, kakor daleč je segalo oko. Vozil sem se ravno isti pot pred nekoliko leti o krasnem jesenskem času, in bila mi je res vžitka polna in zanimiva. Letos pa smo sedeli v kupeji pri zamrzne ni h oknih, katere smo sć sapo od taj e-vali, da se je malo videlo ven, ko smo se odpeljali proti poludne iz Milana. Ali zamrzavala so sproti, dokler nij opoludansko solnce nekoliko razgrelo steklenih šip, tako da smo dospevši v L odi, mesto s preko 20.000 dušami, uže bili vsaj toliko na boljem, da naša sapa nij več zamrzovala na oknih, katere smo si bili očistili s papirjem in svojimi žepnimi rutami. Jako interesantna je vožnja do Bologne, kajti skozi in skozi so ob železnici lepa in velika mesta, od katerih naj imenujem le največja, kakor na pr. Piaeenza s 35.000 prebivalci, Parma s 45.000, Regio d'Emilia z okolo 20.000, Moden a z okolo 35.000 (brez okolice). Jjtko obljudena je dakle ta proga, po katerej se vozi malo dlje, kakor iz Ljubljane do Trsta. 0 posameznih teh mestih katera sem videl le mimo vozeč se z brzim blaponom, ne morem ti dati kaj posebnega popisovanja. Po navadi italijanskih mest so večinom utrjena in obdelana z močnimi zidovi in nasipi. Da je jedno ali drugo izgubilo od svojega nekdanjega sijaja, je povsem naravno, odkar so prenehali knezevski dvori. Mene so obhajale različne misli, ko sem v malo urah prehitel del nekdanje Lombardije, vojevodini Parma in Moden a in kosec nekdanje papeževe dežele, dakle štiri pred kratkim še pod različne vladarje spadajoče dežele in to na poti, kakor sem uže rekel, jedino nekoliko ur vožnje na železnici trajajočem. A denes! Kje so vse one različne umeteljno narejene meje? Nij jih, ideja in mogočna volja zavedenega in ne-utrudljivo za svoj ideal borečega se naroda o d p i h a 1 i sta jih kakor meglo, izginile so, kakor da jih nigdar nij bilo! Ko smo dospeli v Bologno, o katerem velikem in krasno ležečem mestu ti hočem pisati prihodnjič, začelo se je uže mračiti, a okna bila so uže zopet vsa zamrznena, tako, Umrli no v I Ju l>l J.i ■■ i: 24. marca: Maks Ori I, trgovcev sin, 4 leta, v Ipitalskih ulicah št 0, za vodenu glavo. 26 marca: Ana fJrabnar, šivilja, 71 let, pred fkotijo it. 21, za starostjo. V dcželuej holniri: 20 marca: Antonija Semen, gostija, 76 let, za starostjo. 22. marca: Janez Lok ar, pisar, 40 let, za jetiko. — Jane/. Šrank, črevljar, 41 let, za (etiko. 2."J. marca: Pran l>rimm-c, delavec, M let, za gnojno mrzlico. Tujci. ' 6. marca: Pri HM t Liil I. p, grof Miinstnr iz Žneberka Mendez i/. Duri., j a Pr Brtiltl Riaschfca. FI i Srh iz D u nitja. Pri hai nrHkeiu tlvorui l.anger iz Ruke. — Žnidaršič iz (iiada 3 zaloga klobukov v Ljubljani, ^ mestni t*"pr* priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato oskrbljeno zalogo vsakih vrst najnovejših -v WtT klobukov za gospode, dečke in otroke, najboljše kvalitete iz prvih najbolj slovečih domačih in tujih tovaren (,21-d po najnižjih cenah. Vnanja naročila se izvršujo točno in ceno. V Avstro-Ogerskej, Nemčiji, Franciji, Angliji, Ku mirniji, Španiji, Holandiji in Fortugaliji branjen Wilhelmov anliartriiiški antirevniatiški kri di^tilni 6aj •(kri čistilen zoper putlko ln trganj« po udih) je za vzpomladno zdravljenje pripo/nan jedinim in gotovo uplivajočim kri Čistilnim Q sredstvom. co .2 &p Dal c o " o § p,— ~ w & X '—** '/. doT0lj8iijoin T I . > T H pa c. kr. ilvor. kunculijo I ( Odločno pOBkunono, ( f NJ. c. kr. Tilod sklepa h ( l činuk ■ijajot), ) f zoper p< Dunaj, 7 decembra i j u h ilvraten. > i nova. '»S«- II 1 I Dunaj, 13 patentom veličanstva ponarejanju iliiiiruviiiiu. 2. maja 1870. Ta čaj sčisti ves organizem; kakor nobeno drugo sredstvo, preiščo to vse delo trupla in odpravi z notranjo uporabo vse nečiste bolezenske tvarino iz njega; tudi učinek je trajen. Temeljito ozdravi putiko, trganje po udih in zastarelo bolezni, zimroiu gnoječe se rano kakor tudi vse spolsko in bolezni na koži. na telesu ali na lici, kilo, sJnUstlska ulesa. Posebno ugoden uspeh ima ta čaj zoper uvred jeter in ledic, kakor tudi zoper ziato žilo, nnenico, liudo bolečine v živcih, kitah in udih, potem zoper bolečine v želodci, pritisk vetrov, zapretje, zapretje vede, polucijo, motko nezmožnost, zoper ženski tok itd. Bolezni, kakor škroplji, oteklina, ee brzo in temeljito ozdrave, ako se uepreuebom pije ta čaj, ker je milo razpuščajoče in vodo odganjajoče sredstvo. Jedino pravi prireja Fran VVilhelm, lekarnar v Neunkirchnu (Dol. Avstr.) Zavitek, razdeljen v W čopkov, prirejen po predpisu zdravnika, z navodom za uporabo v raznih jezicih 1 gld., za kolek in zavoj posebo 10 novč. Svarilo. Varovati seje nakupa ponarejanj, ter naj zatorej vsak zahteva vedno le „Wilhelmov antiartritiški antirevmatiški kri čistilni čaj, ker so priredki, ki sinjo samo pod imenom antiartritiškib antirevmatiških kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni, ter jaz vedno svarim pred nakupovanjem tacih. Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi „Wil-helmov aiiiJitririiisiii »niirevm...i>Ui kri ciatilul eaj tudi v Ljubljani: Peter La»»nlk; Anton Leban. lekar v Postojni; Karel Šavnik, lekar v Krauji; Fr. Waoha, lekar v Metliki; Dom. Rizzoli, lekar v Novem mestu. t&24 —1) ffl^- Zoper j o tili o! Radgostski §*nivew&alni eni pripor -ca s« p -se OiO za vse, tudi za za-starane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za suiico, želodeevo slabost, za splošno slabost čutnic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število prun.uiskih pisem razpolagajo se v prepričanje BI. k lekarnarju J. Nelchertu v Rožnovi. Ker imam mnogo osoh, katero so km nfCno na plučah b ..ne, Va« prosim, da mi i poštnin povzetjem pošj-t« en /ovitek izkušenega radogosrakpga o jučno-pr-mega čaja. kat ri mi je bi' zelo nrijioručnn in ga hočem tudi zdaj sam poskusi i pri svojih bolnikih S postov-njem se priporoča Dr. Joftlp Ši|>«-I*. C. kr. pol cijako-okraj m zdravnik v pokoji. V S vi ta vi, dne 20. duceiobra 1877. Gospodu lekarnarju J. Selchei t u v Rožnovi po eg Radogost <. Mi ne jo bolezen v želodci tako muči a, da srm mal • ne zdvojil. Niti sovetjo zdrav-r ški i>it mazila in balzami Uli »-tis - potnog'i. Izgubil snu vso nadejo, da še ketlaj ozdravim K.t. začnem upotrebljat radog -stski uuivor zani čai, in oj eudosu | vsak dtn sem bil bol Si, in /.iluj upam. da v kratkem pop dnem okicvam Slavni RadogOSt nosi v svojem naročji najzdiaviim-jsih rastlini BI tg-ivolite mi dakle s p št-iim pnveij'uj pos aii tudi za mojega za jetiko hirajofega prijate ja dva zavitka radogostskega čaja in 3 škatljice mahorastlinskih celtličkov. S poštovanjem so beleži (47 1) J. Donat, učitelj. V Sanovici (na C -škrtu; i. dec. 1877. Gospodu lekarnarja J. Neleliertu v Rožnovi Priporočilo svoji ga bi dnina slušajoč, Vas prosim, d i mi s pošm'm povzetjem po-š joto 2 zavitka Klavnega radogontskega uni-»■t r/.aliH-ga čaja. Fran KoMHi|ial9 gozdar. V Zagrebu na Hrvatskem dne . sept. 1877. Od tega po zdiavtnškej ra/.ložbi in predpisih pripravljeni čaj, ve j;i za 11 dnevno rabo pripravljeni paket z n kn/.oui o rabi 1 Kiti. »v. v. Jedna originalna š atlja RužiuivskiIi maho-rastliuskih eelmčkov 5« kr. Za kolek in zavijanje PA 10 kr. posebo IladtfUMtaki uiiiiri/alni ea| iti ICoi-uovNki Hiaho-raHlliuMkl e- lllieki dobi« vam so jetlluo le v ck.irni J. Neleherlas v Ito/novi na Moravskim, in razpošiljajo se lian čila na vse strani proti poštnemu po-vzttju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi za! go sledeči lekani: VV. Mayr v l.j ubijani, W K .in i g v Marihoru. S M i 11 e i bach in J Ccjnok v Zagrebu, R a r m h e r z i go Rrilder in A. Ni •ni . ud v 4.i-TauieU C ari G r a o .i c h e r v >lurau. J. 111 i n tf v Kol -t «ii m a n n. W. Thurnvva d v Celovel. Zaloge napravile 85 bodo v vseh lekarnah in večjih prodajalnioah mah*rijalnega blaga. BbV ltoAiio\MKi cvet. za žiyee9 hitro in trajno dravlja pu ik >, irgauju }io udih in vsake vrste s abost v živcih m kitah, Izvirna sr.lri.ira 70 kr. av. v., /a kolek in zavoj lO kr. več. 1'ravi so dobi hhiuo narav-nosi z lekar e v Rnžnav iM-r vs^a f/tF' Doktorja IIorMta jetliiio prava yo*la zn oei, natančno po »ntn tu po surriu obiteljskom propsu tega vcleslavnega zdravnika tSk oči prirejena je posebno primerna krepljonju in vzdržanju vidno moči in sicer v vsak-j starosti. S to vodo je v kratkem časi in brez o vero v svojem poslu lehko izloči vsak bolnik nove in santa ane očesno vnotice, rožnisko pege, ječmoue, kakor tudi neprijetno solzenje. Jedra originalna steklenica z navodom, kako lok rabiti, stane 70 kr., za kolek in zavoi lO kr. več Prava takšna voda so dobiva samo nepoNrctluo v lekarni rožnovskej. Izdaielj in urednik Maks o Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 71. številka. Ljubljana, nedeljo 28. marca. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NARO Izhaja vsak dan, izvzerufti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman za a v Bt r o-opers k e deželo za celo leto IG gl., za pol leta H gl. «• četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doiu za celo leto 13 ghl, za četrt leta 3 gld. ;0 kr., za en mesec 1 gld. 1U kr. Za pošiljanje na doui ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih 30 kr., po pošti prcjeman za četrt leta ti gold. — Za oznanila »e plačuje od četiristopne petit-vrste G kr., če Be oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole irankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — U r e «1 n i št v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovoj hiši št. .'< ..gledališka stolba". 0 p r a v n i s t v o, na katero naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narndncj tiskarni" v Kolnianovej hiši. Zaradi velikonočnih praznikov iiide j prihodnji list v sredo. Vabilo na naroćbo. S koncem toga meseca poteče naročnina za prvo četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponove*, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta......6 gld. 50 kr. Za četrt leta.....3 „ 30 „ Za en mesec.....1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta......8 gld. — kr. Za četrt leta.....4 „ — „ Za en mesec.....1 „ 40 „ Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejemali „ „ 3 „ — „ Probujenje. —!— Kaj pomenja svit rdeče-žolti nad našim obzorjem? Nebo se jasni, čarobna svit-loba plava nad nami; oblački sivi beže pred nenavadno prikaznijo, zvezdice blede male uga sevajo; zabliskne se, neobsežno morje blesteče krasote pade na zemljo: uboga stvar narave, človek, poklekne, pokrije si obraz, boječ se tega, kar pride! Človeštvo, pazi, da ne zgre čiš tega trenotka; opusti strah, vrzi proč od Listi iz tujine. VIII. Ferrara 12. februarja 1880. Dragi prijatelj! Itavno sta minola dva meseca, odkar bivam tukaj, in pred odhodom svojim naj ti na kratko popišem to simpatično mesto, katero mi ostane vedno v prijetnem spominu zaradi posebne prijaznosti prebivalcev njegovih. Lepa je vožnja iz Milana do semkaj preko Bologne, a ne v zimskem času, kakor je bil izvenredno letos mrzel po vsej Evropi, ko je pokrivala gosta bela odeja vse, kakor daleč je segalo oko. Vozil sem se ravno isti pot pred nekoliko leti o krasnem jesenskem času, in bila mi je res vžitka polna in zanimiva. Letos pa smo sedeli v kupeji pri za-mrznenih oknih, katere smo se sapo odtaje-vali, da se je malo videlo ven, ko smo se sebe vse predsodke, obrni oči svoje gori v nebo, da se ti privadijo krasne prikazni, sicer te zadene zaslužena kazen! Čuj 1 glej! Turni/ severo-vstoka priplava v krasnem svitu mogočna deva: nje ne spremlja grom in blisk, ona ne nosi meča na ledji preopasanega: ne-, izrecna dobrost sije jej na obrazi, neopisna milina služi jej za obleko, v roki nese narodom mir in spravo, svobodo. Nebeško zadovoljstvo razlije se nad zemljo; narodje, preje zatirajoči se, podajo si roke; zavidnost premeni se v ljubezen; bratska ljubav se je mej njimi naselila; poštenost, čast, obe sta dobili zopet veljavo, zmagonosno se je dvignila pravica. Kvišku tedaj narodje, svobodni ste, kvišku na delo! Dvignejo se narodje. Ne mrači več njih očesa sebičnost; očistili so se njihovi nazori in zdaj priznavajo svoje mejusobne pravice. Narodje so se probudili! Sleparstvo in nepoštenost poznajo samo še iz pravljic svojih pradedov, blagostanje jim raste: poljedelcu rodi zemlja vsega obilno, kako z veseljem prime za oralo in koso, roko ima žuljavo, a kasto ima polno doma. Hešeno je socijalno vprašanje in rokodelec kakor bogatin veselita se svojega življenja. Politiška vprašanja razmotravajo se mirno, brezstrastno. Vsakdo uživa mirno svoje pravice, sorodni si narodje stopili so v tesno zvezo, vsi mej seboj pa so rešili gospodarsko-politiške razmere na podlogi pravice in poštenosti. Narodje so dosegli svojo blaginjo, probudili so se! Ali smo res uže tako daleč? Da, ako je krepost angleška sebičnost, španjska lenoba, vlaško irredentovstvo, turška gnji-lost ter nezvestost, nemška črpa nohvalež- odpeljali proti poludne iz Milana. Ali zamrzavala so sproti, dokler nij opoludunsko solnce nekoliko razgrelo steklenih šip, tako da smo dospevši v Lodi, mesto s preko 20.000 dušami, uže bili vsaj toliko na boljem, da naša sapa nij več zamrzovala na oknih, katere smo si bili očistili s papirjem in svojimi žepnimi rutami. Jako interesantna je vožnja do Bologne, kajti skozi in skozi so ob železnici lepa in velika mesta, od katerih naj imenujem le največja, kakor na pr. Piacenza s 35.000 prebivalci, Parma s 45.000, Regio d'Emilia z okolo 20.000, Moden a z okolo 35.000 (brez okolice). Jako obljudena je dakle ta proga, po katerej se vozi malo dlje, kakor iz Ljubljane do Trsta. 0 posameznih teh mestih katera sem videl le mimo vozeč se z brzim hlaponom, ne morem ti dati kaj posebnega popisovanja. Po navadi italijanskih mest so većinom utrjena in obdelana z močnimi zidovi nost, avstrijsko „ustavoverstvo", in — nesloga, ki obsega ves čiharen slovanski rod. Svobode boje se narodje, a oni narodje, ki zdaj nad druzimi gospodujejo, ki imajo na rovaši mnogo grehov, ker občna svoboda bi bila njim v kazen ter mogoče da tudi v — nesvobodo. Boj človeka za svoje pravice zoper druzega, ki mu jih krati, nij še ponehal in ne bode ponehal, dokler hoče biti samo jeden gospodar nad vsemi druzimi, po naravi z njim ravnopravnimi; zato se ne boljša narodovo gospodarstvo, ker mora narod zgubljati svoje najboljše moči v nenaravnem boji; zato je morebiti tudi denes, na dan uajvekše cerkvene slovesnosti, nn dan vstajenja Kristo-vega, ki vzbuja s pomlajajočo se naravo v Človeku up in nadeje, morebiti da tudi denes je samo jeden trenotek, ki človeka ublaži, ter mu d a milejših čutov. Diugi trenotek nam uže ukazuje: kvišku na delo, kvišku na boj zoper onega neprijatelja, ki nas je v našej lastnej hiši zasramoval in zatiral, ki ne pride nigdnr do spoznanja, da je činil krivo. Temu pokažimo zdaj, da smo se resnično probudili in da je bil dan našega probujenja dan zadnje državnozborske volitve za mesto ljubljansko. Takrat je ljubljansko stanovništvo pokazalo svojo samosvest, zbrisalo je deloma madež, ki je skrunil z renegatskimi imeni belo Ljubljano, in volilo je v državni zbor onega moža, katerega so ljubljanskim meščanom priporočili jedini pravi njih prijatelji, in to je: narodna stranka! In zopet je prišel čas, ko ima mesto Ljubljana priliko, da dokaže svoje politiško probujenje, svojo meščansko samosvest, da vrže raz sebe ig tujega robstva, ki sramoti belo slovensko Liubljano. - r in nasipi. Da je jedno ali drugo izgubilo od svojega nekdanjega sijaja, je povsem naravno, odkar so prenehali kneževski dvori. Mene so obhajale različne misli, ko sem v malo urah prehitel del nekdanje Lombardije, vojevodini Parma in Moden a in kosec nekdanje papeževe dežele, dakle štiri pred kratkim še pod različne vladarje spadajoče dežele in to na poti, kakor sem uže rekel, jedino nekoliko ur vožnje na železnici trajajočem. A denes! Kje so vse one različne unieteljno narejene meje? Nij jih, ideja in mogočna volja zavedenega in ne-utrudljivo za svoj ideal borečega se naroda o d p i h a 1 i sta jih kakor meglo, izginile so, kakor da jih nigdar nij bilo! Ko smo dospeli v Bologno, o katerem velikem in krasno ležečem mestu ti hočem pisati prihodnjič, začelo se je uže mračiti, a okna bila so uže zopet vsa zamrznena, tako, I m 1*11 Ao ▼ I |iil>l Iti ■■ I: 24. marca: Maka G ril, trgovčev sin, 4 leta, v fpitalskih ulicah št 9, za vodeno glavo. 26 marca: Ana Hrabnar, šivilja, 71 let, pred ikoHjo št. 'JI, za starostjo. V dežetnej bolnici : 20. marca: Antonija Semen, gostija, 76 let, za starostjo. BlMrail Janez Lokar, pisar, 40 let, za jetiko. Janez Šrank, črcvljar, 41 let, za (etiko. marca: Fran I >riin>n-c, delavee, 26 let, HI gnojno mrzlico. Tujci. i 6. marca: Pri Nloiin i Ridlo, jjrof Miinatnr iz Sniberka. Mendez i/. Dim..j a Pr< MhIUI: B'»sch>a. Hi sob iz Diiti»ji. Pri Imvaritkeiii ali oru : l.anger iz K ke. — /h nI n - i- iz (jiaii .t 31 zaloga klobukov v Ljubljani, J* mrsi ii i 1- priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato oskrbljeno zalogo vsakih vrst najnovejših klobukov za gospode, dečke in otroke, j| najboljše kvalitete iz prvih najbolj slovečih domaćih in tujih tovaren (l2i-i) po najnižjih cenah. Vnanja naročila se izvrsujo točno in ceno. V Avstro-Ogerskej, Nemčiji, Franciji, Angliji, Rumuniji, Španiji, Ilolandiji in Tortugaliji branjen Wilhelmov ftntiartiitiški antirevmatiški (kri čistilen zoper putlko ln trganje po udih) ^ je za U vzpomladno zdravljenje pripoznan jedinim in gotovo uplivajočim kri čistilnim Q sredstvom. o s Odločno poskiiHono, Ućinok lijajon, Uspeli izvrsten. 8 patentom j Nj. c. kr. vclii-unstv.i zoper ponarejanju ob varovmio. Dunaj, 13. maja 1K70 Ta čaj sčisti ves organizem; kakor nobeno drugo sredstvov preišče to vse dele trupla in odpravi z notranjo uporabo vse nečisto bolezenske tvarino iz njega; tudi učinek je trajen. Temeljito ozdravi putiko, trganje po udih in zastarele bolezni, znnroui gnoječe se rane kakor tudi vse spolskc in bolezni na koži. na telesu ali na lici, kite, sifdistUka ulesa. Posebno ugoden aspeh ima ta čaj zoper uvred jeter in ledic, kakor tudi zoper stato žilo, imenico, hude bolečine v živcih, kitali in udih, potem zoper bolečine v želodci, pritisk vetrov, zapretje, zapretje vode, polucijo, možko nezmožnost, zoper ženski tok itd. Bolezni, kakor škroplji, oteklina, se brzo in temeljito ozdravč, ako bc nepreuehoui pije ta čaj, ker je milo razpuščajoče in vodo odganjajoče sredstvo. Jedino pra*>i prireja Fran VVilhelm, lekarnar v Neunkirchnu (Dol. Avstr.) Zavitek, razdeljen v h Nopkuv, prirejen po predpisu zdravnika, z navodom za uporabo v raznih jezicih 1 gld., za kolek in zavoj posebo 10 novč. Svarilo. Varovati se je nakupa ponarejanj, ter naj zatorej vsak zahteva vedno le „Wilhelmov antiartritiški antirevmatiški kri čistilni čaj, ker so priredki, ki slujo samo pod imenom antiartritiških antirevmatiških kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni, ter jaz vedno svarim pred nakupovanjem taclb. Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi ,,U'il-helmov antlurfrltiAkl aullrev m*u*ki kri ciatilul eaj tudi v LJubljani: Peter La»«iiik; Anton Leban, lekar v Postojni; Karel Šavnik, lekar v Kranj i; Fr. Waoha, lekar v Metliki; Dom. Rlzzoll, lekar v Novem mestu. v524 — 1; tz~i ooooooooooooooooooooooo o " o g Sef & 0 o 3 SI 1 r—i .=* O S 2 •r 02 «8 >o o !S3 S O- S ca - *—* o > S=S Zoper jetil^o! Radgostski nnivcf&arni čaj in rožnovski maho-rasilinski celtlički, pri\>.....a so p ■■*>■ " o za vso, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za suiito, želodčevo slabost, za splošno slabost čutnic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število pri/.n.mskih pisem razpolagajo se v prepričanje BI. j? lekarnarju .1. Kelcliertu v Rožnovi. Ker imam mno^o nsoh, katero so kronično na pluč.ih h •ne, Vas prosim, da mi a poštnim povzetjem posj"to on zavitek izkušenega railogosisketja ojiično - pranega čaja, kat ri mi je bi' zelo prijioroćaii in ga hočem tudi zdaj sam plnem okicvam Blavul liao kr. Za kolek in zavijanje pa IO kr. i-osobe lta«l-t>NlsUi u n i \ vrt:u I ni euj in Itoi-uoiNki iiinlio-rHNiliuMkl «■ Itlleki dobi* vam so jedino le v ckumi J. S«-i« lierlu v Itii/iuoi na Moravski m , m razpošiljajo so naučila na vse stiani proti poštnemu po-vzttju. Da je pa p. n. občinstvu bolj pnročno, imajo t tuli zal go sledeči ickani: VV. M a y r v i .j it l» 1 jitui, \V Ktinig v 9lHriboru9 8 M 111 u i h h c h in j Cejbok v Zagrebu, B a r m h orz i g o llrllder in A. NoUVeit v <«i*aili i, A. M a re k in J K u p t •« rs e h ni ie d v i *-y\i- 0. K u h h h e i in v l.i|>iiicl. C ari Grao.icher v Nurau, J. litini; v Itot-l«-iititiimi. W. T h ur n w a d v Celovei. Zaloge napravile st bodo v veieti lekarnah in večjih prodajalnicah mat'rija.ne^a blaga. f/SjT Itožuoi siti evet zu žir<*e9 hitro in trajno dravlja pu ik •, irgaujo po intih in vsake vrsto s ab..s; v živcih m kitah, Izvirna Bklenica 70 kr. »v. v., /a kolek in zavoj IO kr. več. 1'ravl sh dobi nhiuo nuruv-nosi i lekar o v IJ.'/.nav m* tako mnogobrojno udeležili pogreba gospoda Frana 0 mah na, inzenerfa, ter s tem ncpozabljivemu ranieemu nkazali zadnjo čast, izreka presrčno zahvalo (i2r,) žalujoča rodbina. V Zatičini dne 2o. marca 1*80. V najem se daje zavoljo rodbinskih razmer prav dobra štacuna z mešanim blagom na jako pripravnem tržner»> prostoru v nekem živahnem trgu 11» spodnjem Štajerskem, v katerem j« c. kr. okrajna aoduija, davkarija, žandarmeriju iti de* kanija. '88 — 3) Pismena vprašanja naj ne pobijajo opravnifttvu „Slovenskoga Naroda" pod It. 1O0. Ljubljanski lozi. .000 po igra »k V letu trikrat cročkanjo. ] (davni dobitki gl. 35.000, 25.000, 20 i98—10) i. t. d. Najmanjši dobitek ao gld. a. v prodajamo »amo po gld. 25 v pet četrtletnih obrokih7 gld. 5. Užo ko plača prvi obrok 5 gld., kupec pri prvem aročkanjl dne 2. aprila 1880 tega po realnoj kreditnej bank t prevzetega lo-terijnega posojila 9 tzrvifnitn foz-o/ra a //!<#. SI. Te loze, ki se odlikujejo po hrezuvetnej varčnosti in izvrstnem igralnem Srbeli, prodaja menjalnic i aclui nihlracijc Dmaj, „MERCUR" Dunaj, \\ o 11 /. e 111 e 1$, Ok. dbnn H ollzrille 13, in v vseh večjih bankah in menjalnicah. Družbe za srečke in druge korporacije imajo posebne prednosti. skega dvora. Lope so dvorane v gorenjem delu kaštela, ki dandenes služi upravnim urad-nijam in telegrafu. Kolika izprememba! Zanimiva je zbirka slik v „ Atenco ci-vico", in starinski krasen dom se svojo impozantno fanulo, katerega zgradba sega v začetek 12. stoletja. Vsak dan sem imel priliko ogledovati za res umeteljniško izdelani hram božji, kajti stanoval sem mu ravno nasproti, na najživahnej-šem trgu vsega mesta, in užival krasen razgled na glavna dva trga, ki se tukaj združil-jeta. Tu je bilo vedno vse živo ljudij, in sko raj ne verjel bi človek, da je mesto v družili dvojih partijah tako tiho in mrtvo, ker je, kakor sem uže omenjal, v primeri sč svojo velikostjo jako malo obljudeno in so velike in Široke stranske ulice videti zelo prazne. V nekaterem oziru spominjal sem se na naš gorenje-avstrijski Linz, ki se mi je svoje dni tudi zdel nekako posebno mimo in tiho mesto. Drugih posebnih znamenitosti] ne bi vedel, omenjati hočem še lepe cerkve sv. Frančiška, v katerej se čuje jek, ki se več nego 20krat zapored ponavlja tako, da če n. pr ploskne.š z roko, čuješ dolgo ponavljajoče se ploskanje, kakor v kacem gledališči, kadar je občinstvo dobre volje. Isto tako zanimivo je ponavljanje glasu ali udarec z nogo ob kameniti tlak. Dolgo se nijsem mogel ločiti od te u m c tel j ne, na malem prostoru se nahajajoče akustične prikazni, katerej jednako naravno sem tolikrat občudoval v gorenjskih naših planinah, posebno pa na bohinjskem jezeru Kar* me je posebno veselilo in zanimalo bilo je, da sem v Ferrari našel mnogo osob, katere so slovanščino po nekoliko razumele, tako ri. pr. nekega inženčrja, ki je bil več let na Hrvatskem, in druge nekatere osobe, ki so innele slovenski, ker so baje potovale po naših deželah, govoril sem tudi z neko hrvatsko go-stilničarico, Slavonko. V obče moram priznati, da do zdaj nijsem še nikjer našel mej Italijani, da bi imeli kako sovraštvo do Slovanov, to je pač res, da so jim naše razmere malo poznane, iti — napačno. A temu se nij čuditi, kajti kakšni so nemški viri, iz katerih večjidel zajemajo njih novine, to žalibože predobro vemo vsi. Ako ti končno Še pristavim, da se res težko ločim od prijaznega občinstva tukajšnjega, katero me je tako častno odlikovalo ves čas mojega bivanja, a posebno še pri mojej benefici, mislim, da sem ti povedal, kar bi te utegnilo zanimati. V malo dneh zapojera Ipavčevo: „Denes tukaj, jutri tam, drugi kraji druga mesta" itd., a brz) vlak popelje me v H o 1 o g n o, kjer bodeni pel v T ea tro B r u netti do velike noči, potem pa zopet: Naprej! Da si mi zdrav ti in vsi prijatelji moji, kateri se me ae spominjajo. Ves tvoj stari prijatelj Josip N o 11 i. Pri prihodnjih dopolnilnih volitvah pokažimo, da smo vredni boljše bodočnosti, s tem, da vržemo dno moro, ki tlači uže toliko let lepo mesto ljubljansko. To bodi letos naše velikonočno probujenje, ter spominajmo se lepih besedij, ki jih je dne 16. aprila vlan-skega leta zapisala v svoj predal največja sovražnica Slovanom, dunajska „Neue Freie Presse", rekoč: „kjer je slovansko prebivalstvo, bodi slovanski zastopano, a kjer je stanovništvo nemško, bodi zastopano nemški!" Od onega dne minolo je uže skoraj jedno leto, naši nasprotniki so postali še bolj zagrizeni in nespravljivi, oslepeli so, odprimo jim oči s prihodnjimi volitvami, da bodo videli, da je Ljubljana slovensko mesto, zato pa zahteva tudi slovenskih svojih zastopnikov. Politični razgled« V Ljubljani 27. marca. Poročilo I»u«l|retii«:*jr» odseka dr- žavnozborskega o finančnem zakonu in državnem proračunu za 1. 18S0 seje izdalo včeraj. V tem poročilu se odločujejo vsi državni troškovi za letošnje leto s 422.860.802 gold., prijemki pa s 348,251.756 gold., je tedaj primankljaj 24,609-046 gold., za katerega pokritje se je uže finančnemu ministru dovolilo izdanje 20 milijonov zlate rente. V Pragi nekaj časa izhajajoča „Epoche" je prenehala. Stara je bila jedva poldrugo leto, a uredoval jo je g. Skrejšovski. Nij škoda, da je zamrl ta hst; ne imejoč nobene stranke za soboj, je samo zabavljal na vse in grdil svoj rod pred tujci. V ii.»ii I«* tlržtftv«-. Ud gradski uradni list javlja, da načrt železniškej pogodbi mej Srbijo in Avstrijo, kakeršni je naznanila ondan „N. Fr. Pr.u nij avtentičen. — Ker nijsmo dobili ob onej prilici nobenega poročila z Dunaja, verjeli smo tudi mi dunajskega lista lažnjivo vest; tem bolj se pa veselimo belgradskega glasu, ker s tem še upanje ostaje, da se bode priklopljenje srbskih železnic z avstrijskimi vendar drugače zvršilo, nego bi si Magjari želeli na škodo Avstriji. Dvakrat smo uže omenjali Gladstonejevih napadov na Avstrijo ; akopram vsi mirni žele, da bi zmogel pri prihodnjih ;»m»Iesliili volitvah v parlament se svojo stranko, vendar pa se veselimo tem bolj, kolikor bolj on zabavlja na Avstrijo, kajti s tem se onemogoči kaka bodoča avstro-angleška zveza. Sicer je pa angleški poslanik na Dunaji sir Elliot preklical celo izjavo Gladstonejevo, ter je tega postavil na laž. Anglešk list poroča, da so se vsi afgra-■ilNtaitski vojaki v Turkestanu pridružili znanemu Abdurahmanu, sovražniku Angležev; turke.stanski guverner, udan Angležem, je ubežal. i)opisi. ■z Zatlčiite 25. marca. [Izv. dopis.] Narodni naš boj ima v novejšej dobi dosti temnih, a dosti tudi svetlih stranij. Mej slednjimi je pač najlepša ta, da vsa inteligentnejša mladež slovenska hrani gorko srce svojemu malemu narodu. Tuje univerze so ognjišča navdušenega slovenskega domoljubja, in marsikateri naših vseučiliščnikov je tudi pozneje v praktičnem delu ostal veren svojim idealom dijaškim. Dne 25. t. m. smo v Zatičini pokopali v hladno zemljo tako pošteno slovensko srce, — inženerja Frana O mah na. Navdušeno so se pokojniku vselej žarile oči, če je šlo kaj sto riti za teptano slovensko ljudstvo. Deloval je za domovino, ko je bil še tehnik in ud društvu „Triglavu" v Gradci. Po dovršenih študijah si je novih zaslug pridobival na Dolenjskem , organizujoč pevski zbor v Krškem. Omuhen je bil dober prijatelj Kocijančičev, in kakor poslednji je bil tudi on pevec „z dušo in telom" — in vrl poznavatelj slovenske pevske literature. Lepše je morebiti kodi barito-nist pel solo KocijanČičevega „Oblačku", ali z globokejšim čutom, nego li pokojni Omahen, ne vem da bi bil to storil kdo. Slovenci smo nesrečniki. Kocijančič, Ilaj-drih in druge rahlo čuteče dušice, kako hitro oropala nam jih je smrt! Isto tako nam je nemila osoda ugrabila tudi druge ljube, vsem simpatične osobe — mej temi Frana Omahna, ki je bil ljub prijatelj, miren človek in marljiv, ali energičen, če ga je ideja klicala na delo. Imel je jedva 26 let. Slovenci v Gradci ter na Dolenjskem se ga dobro spominjajo. Bodi mu drag spomin! Dr. S - c. ■z Dobo|a v Bosni 22. marca. [Izvir, dop.] Kakor v Istri ter v Kranjcih Notranjcem se tudi tukaj v Bosni — in v bližnjej Hercegovini — ljudstvu sploh slabo godi. Vsak toži o slabih časih. V Mostaru, n posebno v Sara-jevem obrtnija vidno peša. Dan za dnevom so javne dražbe. Prodajalnico za prodajalnico zapirajo in gostilno za gostilno V Sarajevem so krčmarji večinom Avstrijci, kateri so si za 'okupacije zdatno opomogli, — a zadnje čase gre vse rakov pot; kakor bi z njih rezal, so vse izgubili, in potem jim preti nesrečni — boben. Dela črez zimo do sedaj nij bilo dobiti nikjer, a delavcev je cele gromade. Videl si često v mrazu trepetati Italijana, videl si Slovana in Švaba v Sarajevom. Vsi so prišli v obljubljeno deželo iskat kruha, a žalibog — prišli so z dežja pod kap. — Doma po zimi nij povsod zaslužka, za to si marljivi ljudje pomagajo dalje; drugi zopet, ker se jim ne godi, kakor bi hoteli, lehkomiseljno ostavjjajo svoj mili dom, misleči: hajdimo, drugje bode boljše! Ali letos je ono „drugje", marsikomu ohladilo dušo. — Na stotine ljudij je vso zimo križem držalo roke, ter sčernjevali so siromaki za mrazom in gladom. Ali teh milovanja vrednih ljudij nijsta poganjala zgolj zima in glad, nego tudi policija. Lovili so jih kakor pse, in kdor jim je prišel v pest, potirali so ga domov. Se ve, da so se ti delavci brez posla skrivali kolikor mogoče, ker nadejali so se, da dobodo delo na vzpomlad, in nobeden — imejoč količkaj poštenja v sebi — nij hotel iti rrzcapan in gladen, ter s praznimi rokami domov, in to kakor potiranec! — Kdo je kriv takej bedi? — Vsak sam! — Dobro je. če gre Človek na tuje kjer si more več pridobiti, nego doma, toda vselej je treba premisliti, ter iti na gotovo, kajti upanje, Če se ne uresniči, je človeku šiba! Zatorej vas svarim, dragi rojaci, ne hodite nikakor v tujino, dokler nijste dela gotovi, kajti zgoditi bi se znalo z vami kakor se je s tolikimi nesrečniki v baš minolej dobi. — Govori in obljubuje se, da bodo vzpomladi več poslopij zidali v Sarajevem, tudi je bilo čuti o železnici, katera ima nadaljevati črto Prod-Zenica do Sarajeva, a vse je dozdaj še negotovo, in vprašanje prihodnjesti. Domače stvari. — (G.Jurčič) poroča iz Benetek v privatnem pismu, da se mu zdravje zdatno boljša, osobito da je Črez 6 mesecev zdaj spet prišel do zdravega spanja. Vreme je tam zdaj slabše nego v Gorici, solnce je sicer vsak dan, a vendar piha zmirom mrzla sapa. — (Iz Gradca) se nam piše: Bivši kostanjeviški kaplan g. Jos. Marinko je na našem vseučilišči dne" 17. t. m. izvrstno opravil zadnjo rigorozno skušinjo in je prejel diplomo doktorja bogoslovja. Od tod gre za duh. pomočnika v Cerklje. — G. Jan. Svetina, kateri je kaplanoval v Idriji, je te dni v Gradci dovršil izpit za učiteljstvo v matematiki in fiziki na srednjih šolah. — (Vreme v Ljubljani) imamo prav krasno. Solnce je prijaznjivo začelo ogrevati zemljo. Mraz je tudi uže precej odnehal. Obče upamo imeti lepe velikonočne praznike. — (Pomoči zoper oderuhe) prosijo pri državnem zboru okrajni zastopniki v OrmoŽi, Šmariji, Brežicah, Ivniku, Radgoni, Šoštanji in Ar veži. da nemam do Ferrare omenjati nič posebnega. Ferrara, imenovana „la civile**, zavolio posebne uljudnosti prebivalcev njenih, je mesto jako obširno in veliko, broječe dandenes z okolico okolo 70.000 duš, a mesto, kar ga je mej obzidjem, broji k večjemu kacih 35.<>00 duš, akoravno jih je nekdaj štelo mnogo več. Lega mesta je jako nizka, kajti površje reke Po, ki teče dobro uro severno od mesta, je ob navadnem stanu vode za cel meter višie nego je glavni trg v Ferrari, in okolica trpi mnogo o povodnjih. Da nij mesto obdano z močnimi nasipi, moglo bi se, kadar naraste To, voziti v ladijah po velikem trgu. Zaradi te lege ima pa tudi vlažen in po leti časih nezdrav zrak, a letošnjo žitno, moram reči da sem se počutil prav izvrstno, akoravno sem Časih prav pošteno zmrzoval pri zakurjenem Jkamini, kakor je to uže navada v Italiji, kar jo je na severu Apenin. Toda o tem drugi pot kaj več. Mesto je deloma jako starinsko, kajti njega ustanovitev sega v peto stoletje. V največjem cvetu je bilo stolica vojevod E s t e n skih, od konca 12. do konca 16. stoletja. Na sijajnem dvoru vojevod, posebno Alfonsa in njegove soproge L uc režije Borgie (historično znanih osob) združevale so najznamenitejši umeteljniki tedanjega časa, od katerih naj navedem le A rio s t a, stvaritelja pesniškemu delu „Orlando furioso" in slikarja T i z ia n a. Hišo Ariostovo, v katerej je umrl 1. 1533, je mesto 1. 1811 kupilo, ter se vidi še dandenes pesnikova delovna soba. Zadnji vojevoda je bil Alfonso II., kateri je slavnega pesnika Torquato Ta s so, ljubljenca svojega in kras knežcvskemu dvoru, poznejše kakor blaznika dal zapreti v bolnici sv. Ane. Se dandenes se kaže soba, kjer je pesnik pre- živel sedem dolgih let, (od 1. 1579—1585) češ, da je blazen! Po smrti Alfonsa II. je propadalo mesto čedalje bolj in ubožalo je posebno nižje ljudstvo, kar se čuti še dandenes, kajti broj pro-sjakov je primerno velik. Mesto pak je prišlo nazaj pod oblast papežev, dokler nij bilo utelešeno v kraljestvo italijansko. Pogosto je imela Ferrara tudi avstrijske posadke, n. p. 1. 1815 in pozneje v letih italijanskih bojev do 1. 1860, kadar je bila stara tvrdnjava po nekoliko razruščena, posebno pa citadola. Starinski kas tel, nekdanja stolica voje-vodam v sredi mesta, je jedna najmogočnejših /gradeb te vrste; obdan je okolo in okolo sč širokim vodnim jarkom in štirimi stolpi. Znamenite so posebno podzemske uječe, v katerih sta bila zatvorjena in ob glavo dejana 1. 1425. Pa r i s i n a, soproga vojevode Nikole III. in sin njegov Ugo, nesrečni Don Carlos Esten-