vi'; $>; ,;v -V • • I $$$& ■ ?&&&ssibi ' s » ■ -•■• i. .. . ,, J smJH.. .'v •si -f' • - ■ v , - p .. . J-.-- ■ . . . ■■ • ■■■'-'■ •" J? • . Kcrilianikt katolfhki nauk *s? otrokej ki fe perpravljajo k’ fvetimu obhajilu./*^g f Spifal FRANZ VERITI, fajiuafhter v’ Horjulu. V’ IJiitoljaiii. Natifnil J.oshef B1 a 3 nii«, 1836 . >a prodaj per Janecu Kle.meusu, liukvovou. V’ natif teh Tiukev fo miloftivi Firflit, GOSPOD GOSPOD MTOI AlOJS, Ljublianfki tSlikof, dovolili 5. kosoperfka i856. \Pj- G Ik Od kerllianfkiga nauka Iploh. Kaj je kerfhanfki nauk? Kerfhanfki nauk je poduzhenje is naukov Jesufovih. Kaj naf uzhi kerfhanfki nauk? Kerfhanfki nauk naf uzhi Boga fposnali, in mu prav flushiti, tle hi Lili svelizhani. Ali nam je slo potrebno vedili ker¬ fhanfki nauk ? Slo nam je potrebno, ker naf je Bog sato uftvaril, de bi ga posnali, mu flushili in bili svelizhani, kar nam 1 * — 4 — je pa nemogozhe, zhe ne vemo nau¬ kov Jesufovih. Ali je she sadojti, de le vemo, kar je Jesiif nzhil? Ni fhe to sadofti, ampak mora¬ mo tudi koriti s’ pomozhjo gnade Bosh- je, kar Jesuf uzhi. Koliko poglavitnih delov ima kerfhan- fki nauk? Kerfhanfki nauk ima pet pogla¬ vitnih delov: vero, upanje, ljubesen, fvete sakramente in kerl hanfko pravizo. 5 PERVI DEL. Od kerlkanlke katolilikc vere. Kaj je vera katolfhkiga krijtjana ? Vera katolfhkiga krilljana je fo- febni dar Boshji, zliesnatorna luzh, od Boga dana zhednoft, s’ ktero veruje vfe, kar je Bog rasodel, in kar ka- ► tolfhka zerkev verovati sapoveduje, naj ho v’ fvetim pifmu sapifano ali ne. Saliaj pravimo, de je vera fofebni dar Boshji? Sato, ker bres prave vere ni sve- 6 lizhanja, in ker jo je nam Bog dal bres nafhiga saflushenja. Sakaj pravimo, de je vera zhesnator- na lazh? Sato, ker po nji fposnamo v’sve- lizhanje potrebne refnize, kterih bi s’ fvojo pametjo ne bili nikoli fposnali. Sakaj pravimo. de je vera od Boga dana zhednoft? Sato, ker Bog daje s’ fvojo gnado zhloveku, de Je veri podvershe, in de terdno veruje refnize, ktere je on ra- sodel. Iiaj je po kerfhanfko katolf/iko ve¬ rovati ? Po kerfhanfko katolfhko verovati je terdno verovati vfe refnize, ktex - e je Bog rasodel in jih zerkev uzhi, naj fo v’ fvetim pifmu sapifane ali ne. Sakaj moramo vfe terdno verovali, kar je Bog rasodel? Sato, ker je Bog vezhna refniza in modroft, ki ne more ne golufati, ne golufan biti. 7 Saka j fmo dolshni v je verovali , kar kalolfhka zerkev nzhi? Salo, ker fe katolfhka zerkev ni¬ koli ne smo ti v’ refnizah fvete vere: ona je fteber refnize, ker Jesuf je s’ njo, in jo fveti Duh votli. sili je kalolfhka vera v’ svelizhanje potrebna ? Katolfhka vera je vfakimu odra- fhenimu umnimu zhloveku v’ sveli¬ zhanje potrebna, ker bres nje je ne- mogozhe Bogu dopalli. sili je v' svelizhanje sadojti, de kri/t- jan le terdno veruje v je rasodele rejnize? To fhe ni sadofti, temuzh kriJtjan mora tudi: 1) po veri shiveti, 2) kar v’ ferzu veruje, rasodeti in fkasati ozhit- 110, kader je savoljo Boshje zhafti, ali savtiljo svelizhanja blishnjiga treba. sili je lahko shiveti po katolfhki veri? Ni lahko, ampak teshko je shiveti po nji; pa mogozhe je vender s’ po- mozhjo gnade Boshje. 8 Koliko je poglavitnih refniz kalolfhke vere , ki jih vj'ak mora vedili in verovali ? Poglavitnih refniz katolfhke vere je fheft. Vfak umen krifljan je dol- shen verovati : 1 ) De je en Bog. 2 ) De je Bog pravizhen fodnik, ki dobro s’ dobrim, in hudo s’ hu¬ dim plazhuje. 3) De fo tri Boshje Perfhone eniga bitja in ene nature: Ozhe, t Sin in f. Duh. 4) De fe je Bog t Sin, druga Per- fhona fvete Trojize, vzhlovezhil, in naf je odrefhil s’ fvojo /meri¬ jo na krishi. 5) De zhlovefhka dufha ne umerje. 6) De bres pomozhi gnade Boshje ni dobriga safluslienja perBogu. Sakaj fe lete refnize poglavitne ime¬ nujejo ? Sato, ker fo nar potrebnifhi: kdor jih ne ve ali ne veruje, ne bo sveli- zhan. 9 Kaj je vjakimu sapovedano snati? Vfakimu je sapovedano snati 1 ) Apoftoljfko vero. 2 ) Gofpodovo molitev ali ozhenafh. 3) Defet Boshjih in pet zerkvenih sapoved. 4) 4 Sedem fvetih sakramentov. 5) Kerfhanfko pravizo. Kje fo jCofebno sapopadene kerfhan- Jke rejhize P V’ apoftoljfki veri, ktera fe tako glafi: Verujem v’ Boga Ozheta, vfiga- * mogozhniga Itvarnika nebef in semlje. In v’ Jesufa Kriftufa, ( Sina njegoviga ediniga, Gofpoda nafhiga. Kteri je fpozliet od fvetiga Duha, rojen is Ma¬ rije devize. Terpel pod Ponzjem Pi¬ li tam , krithan Lil, umeri in. v’ grob poloshen. Doli je fhel v’ pred pekel, tretji dan od fmerti vftal. Gori je fheJ v’ nebela, fedi na defnizi Baga Ozhe¬ ta vligamogozhniga. Od ondod bo pri- fhel fodit shive in mertve. Verujem v’ fvetiga Duha. Eno, fveto, katolfhko G -it 10 zerker, gmajno fvetnikov. Odpufhe- nje grehov. Vftajenje mela. In vezimo shivljenje. Amen. Koliko delov ali zhlenov ima apojtolj- fka vera? Apoftoljfka vera ima dvanajft de¬ lov ali zhlenov. Od perviga zhlena apoftoljfke vere. Verujem v’Boga Ozheta, vfiga- mogozhniga ftvarnika nebef in sem 1 je. Od Boga. Kaj je Bog? Bog je nar popolnifhi bitje, sgol duh , ftvarnik in gofpod vlih resshi, pfazhevavez dobrih in hudih. — 11 - Saka j pravimo, de je Bog nar popol¬ ni fhi bitje? Sato, ker fo v’ njem vfe dobre laftnofti popolnama. Koliko je lajinojt Boshjih, in ktere jo? Laftnoft Boshjih je dvanajft, in fo te: 1) Bog je vezhen. 2) Bog je sgol duh. 3 ) Bog je vfigaveden. 4) Bog je nar modrejfhi. 5 ) Bog je vtigamogozhen. 6') Bog je povfod prizhijozh. 7) Bog je nar fvetejfhi. 8) Bog je nar refnizhnifhi in svc- ftejfhi. 9) Bog je nefpremenljiv. 10) Bog je nar boljfhi in nar bolji voljo ima. j j) Bog je nar miloftljivfhi. 12 ) Bog je nar pravizhnifhi. Kaj naf perva lajinojt Boshja, Bog je vezhen, uzhi? Naf uzhi, de Bog je bil in bo od vekomaj: de terdno upajmo va-nj, ne 12 — pa v’ ljudi, ki umerjejo , in de fe nam ni bati, de bi Boga, fvojiga dobriga Ozheta sgubili. Kaj naf druga lajinoji Bosh/a, Bog je s gol duh, uzhi? JVaf uzhi, de Bog nima telefa, ne telefnih potreb, ali flaboft: de mora¬ mo sheleti in ftoriti, kar dufha ve, de je prav, ne pa po fpazhenim po- sheljenji fvojiga flabiga mefa. Kaj naf tretja lajinoji Boshja, Bog je vfigaveden, uzhi? JVaf uzhi, de je Bogu pretezhe- no, sdajno in prihodno odkrito; de vfaka mifel, ali befeda, in vfako delo mu je snano: varovajmo fe tedaj kaj hudiga mifliti, ali ftoriti; sakaj, zhe ravno ljudje ne vidijo, Bog ve. Kaj naf zheterta lajinoji Boshja, Bog je nar modrejfhi, uzhi? JVaf uzhi, de fe Bog smotili ne more, in de on vfe ftvari obrazka po fvoji ljubesni in pravizi: bodimo tedaj njegovi ljubesnivi in pravizhni modro- fti pokorni, deli ne umemo saka j naf tako rodi. Kaj naf peta lajtnojt Boshja , Bog je vfigamogozhen, uzhi ? Naf uzhi, de Bog lahko flori, kar hozhe, in de mu ni nohena rezil ne- mogozha ali teshka: upajmo tedaj v’ njegovo vligamogozhnoft, in varovaj- mo fe, kar ga shali, sakaj tako nam nihzhe fhkodovati ne more. Kaj naj fhejta lajtnojt Boslija , Bog je povfod prizhijozh, uzhi? Naf uzhi, de je Bog v’ nebelih, na semlji in povfod: bodimo tedaj vfe- lej fveti in pravizhni vprizho Boga, in njegove prizhnofti ne posabimo nik¬ dar, de ne grefhimo ne s’ miflijo, ne s’ befedo, ne s’ djanjem, zhe ravno naf ljudje ne vidijo, ali ne svedo na- fhih del. Kaj naf fedma lajtnojt Boshja, Bog je nar fvetejfhi, uzhi? Naf uzhi, de Bog ljubi in sapo- veduje dobro, fovrasbi in prepoveduje 14 hudo; tudi, de je vfa fvetoft is njega in de ni nihzhe fvet, zhe mu Bog ne da fvetimu hiti: delajmo tedaj dohro, in varovajmo le hudiga, de hoino fveti. Kaj naf ofma lajtnoft Boshja , Bog je nar refnizhnifhi in sveftej- fhij uzhi? Naf uzhi , de Bog ne more laga¬ ti, ali fe smotiti; de je refnizhno vfe, har nam je osnanil, in de fe refnizh¬ no godi, har obljubi ali shuga: vero- vajmo tedaj terdno v’ Boshjo hefedo, perzhahujmo verno, har je obljubil, in bojmo fe, har je shugal, her bo gotovo. Kaj naf deveta lajtnojt Boshja, Bog je nefprem eni jiv, uzhi? Naf uzhi, de on je in ho veho- maj smiraj enah, in de fe ne hefa: ne pohujfhajmo fe tedaj nad hudobnimi ljudmi, her je smiraj dobro, har nam je Bog sapovedal, in smiraj hudo, har nam je on prepovedal; shivimo tedaj po sapovedih. 15 Kaj najdefeta laftnoji Boshja, Bog je nar b o 1 j f h i, in nar b o 1 j i voljo ima, uzhi? Naf uzhi, de Bog naf ljubi, in nam pomaga de dofeshemo zhafno in vezimo frezho: upajmo tedaj v’ fvoji- ga dobriga Ozheta, in ljubimo ga is vliga ferza. Kaj 7iaf enajfia laftnoji Boshja, Bog je nar miloftljivfhi, uzhi? Naf uzhi, de Bog rad odpufha grehe savoljo pokore: profimo ga te¬ daj , de hi nam dal fvojo gnado, fpo- korimo fe, in nam bodo grehi odpu- fheni. Kaj naf dvanajfia laftnoji Boshja, Bog je nar pravizhnifhi, uzhi? Naf uzhi, de on nizh dobriga bres plazhila, in nizh hudiga bres pokor- jenja ne pufti: ftorimo tedaj dobro, in varujmo fe hudiga, ker ho gotovo povernjenje dohrimu in hudimu. 16 Od Boga ediniga v’ natori in trojniga r’ perfhonali. Koliko je Bogov? En farni Bog je, kteri ima vfe dobre laftnofti, ki je nebo, semljo in vfe uliva ril. Koliko je Boslijih Perfhon? Tri Boshje Perfhone fo, Ozhe, Sin in f. Duh. Klere dela fe fofebno Jleherni Boshji Perfhoni pofehej perlajiujejo ? Te le: Ozhetu kvarjenje, Sinu odre- fhenje, fvetimu Duhu pofvezhevanje. Ali nijo te tri Boshje Perfhone enake? Enake fo, ker vfaka ima vfe Bosh¬ je lahnofti od vekomaj. Koliko nalor ima Bog Ozhe? Bog Ozhe ima le eno natoro Boshjo. Koliko nalor ima Bog fin ? Bog Sin ima dve natori, Boshjo in zlilovefhko. 17 Koliko naior ima J. Dah? Bog f. Duh ima le eno notoro Boshjo. Ker vfaka Perfhona ima Boshjo na- toro , in je Bog, ali Jo tedaj trije Bogovi ?- Ne, ampak en Bog je, ker vfe tri Perfhone imajo le eno naloro Boshjo. Od kod je Bog Ozke ? BogOzheje fam is fehe od vekomaj. Od kod je Bog J in po Boshji natori? Bog Sin je rojen is Boga Ozheta od vekomaj. Od hod je Bog J in po zhlovefhki natori? Rojen je is devize Marije oh zhafu. Od kod je Jveti Dah ? §,veti Duh fe is-haja is Boga Ozhe- ta in is Boga Sina od vekomaj. Kako Je imenujejo tri Boshje Per¬ fhone s ’ eno hejedo ? Sveta Trojiza. — 18 — S’ zhem fposna katolfhki kriftjan f've¬ to Trojizo ? Katolfhki kriftjan fposna fveto Tro¬ jizo s’ snamnjem fvetiga krisha, ker takrat vfako Boshjo Perfhono pofebej imenuje, kadar krish dela. Kaj drusiga fhe katolfhki hrijijan fposna s' snamnjem fvetiga krisha ? Sposna fhe, de naf je Jesuf Kri- ftuf odrefhil s’ fvojo fmertjo na krishi. •Na kaj naj fe katolfhki kriftjan f pomni, ko fe sasnamnja s' f velim krishem ? Naj fe fpomni, de je bil ker- fhen v’ imenu Ozheta, Sina in fveti¬ ga Duha: tudi, de je Jesuf sa-nj u- merel na krishi, de naj Bogu svefto flushi, de naj ho Jesufu hvaleshen, in de naj raji umerje, ko grefhiti. Ali je dobro fe vezhkrat sasnamnja- ii s’ J velim krishem ? Dobro in pomagljivo je to, fo- febno pred in po molitvi, preden gre- mo lezh in bersh ko vftanemo, v’ka¬ ki nevarnolli, ali v’ fkufhnjavi, in r’ drusih perloshnoftih. Od dvarjenja. j Kdo je vfe nftvarilP Bog je nebo, in semljo in vfe nftvaril. Is koga je Bog vje ji /i varil P Is nizh je Bog vfe udvaril. Kako je Bog is nizh vfe vjivaril? S’ fvojo vligamogozhno voljo. Sakaj je Bog nebo, semljo in vfe n- fivaril P Bog je nebo, semljo in vfe udva- ril, de je rasodel fvojo ljubesen , vli- gamogozhnod in modrod, de bi ljudje njega ljubili, molili in mu flushili. jmemo mi vshivati Jtvarjene rezhi? §merno, kar je prav, ne pa ne- smerno ali hudobno vshivati, kar je 20 Bog uftvaril. Bog je vfe uliva ril Tebi v’ zhaft, de bi ga mi fposnali, in inu flushili, ne pa , de bi shiveli v’ napu¬ hu, in v’ nesmeri. Od angel j e v. Ktere fo nar imenitnifhi Jtvari? Angelji in zhloveki fo nar ime- nitnifhi ilvari. Kaj fo angelji? Angelji fo sgol duhovi: imajo um, voljo in fpomin, lelefa pa nimajo. Sakaj zhlovek angelje febi enake po- dobljuje ? Sato, ker je zhlovek sa angelji nar imenitnifhi Hvar. Sakaj angeljev podobe imajo perulnize? Sato, ker perutnize pomenijo njih hitroll v’ dopolnjenji volje Boshje v’ nafho pomozh. 21 Sakaj je Bog angelje ujivaril? Bog je angelje uftvaril, de ga ljubijo, molijo, mu flushijo, in lju¬ di varujejo. Kaj dobriga nam angelji Jiore? Angelji naf ljubijo, prolijo Boga sa naf, naf varujejo v’ nefrezho ali v’ greh, in naf perganjajo v’ dobro, de bi dofegli svelizhanje. Kakofhne dolshnojii imamo do an- geljev ? Dolshni fmo jih ljubiti, zhaftiti, fe jim perporozhati, de bi profili Boga sa naf, jih poflufhati in bogati. Kakofhne je Bog angelje ujivaril? Bog je angelje v’ fvoji gnadi u- ftvaril, in jih s’ velikimi darmi napolnil. Ali Jo v Ji angelji v' gnadi ojiali? Ne vfi, ampak veliko njih je gna- do *’ greham napuha sgubilo. Kako jim je bilo mogozhe gref'hiti? Grefhili fo lahko, ker nifo fhe bili v’ gnadi vterjeni. — 22 — Kdo je bil poglavar napnhnjenih an- geljev ? ~ Poglavar napuhnjenih angeljev je Luzifer hil. Luzifer pomeni fvetlobo Boshjo, in to ime mu je oftalo v’ vezimo saframovanje. Kdo je bil poglavar svejtih angeljev ? Poglavar svetlih angeljev je Mihael hil: Mihael pa pomeni m o z h Bo s h j o. Kako fo fe dobri in hudi angelji voj- fkovali? Vojfkovali fo fe s’ dohro in hu¬ do voljo. Dohri angelji fo hvalili Bo¬ ga savoh’ > prejetih darov, hudi ange¬ lji fo fe napihovali s’ prejetimi darmi. Kako je Bog pokoril napuhnjene an¬ gel je? Ohfodil jih je v’ vezhni ogenj, vterjeni fo hili v’ hudim, in fe savo- ljo tega imenujejo hudizhi. Kako je Rogpoplazhalsvejie angelje? Bog jih je svelizhal, in v’ gnadi vterdil. 23 Kuj dobri in hudi angelji uzhe? Oni uzhe, de ponishnoft lilno do- pade Bogu, napuh pa ga lilno rasshali. Kakoflini fo hudi duhovi do naf? Oni naf fovrashijo, in fkufhajo , ne samorejo pa ftoriti, kar hozhejo, in fe jim lahko vllavljamo s’ pomozh- jo gnade Boshje. Od z h 1 o v e k a. Kiere Jo sa angelji nar imenitnifhi Jtvari ? Ljudje fo sa angelji nar imenil- nifhi ftvari. Kaj je zhlovek ? Zhlovek je umna livar is neumer- jozhe dufhe in umerjozhiga telefa. Po zhiga podobi je zhlovek ? Zhlovek je po Boshji podobi. — 24 — Kaj je po Boshji podobi, dufha ali telo P Dufha je po Boshji podobi; telo ni po Boshji podobi, her Bog nima telefa. V ’ zliem /e zhlovef/ika dufha po Bosh¬ ji podobi? V’ tem, her je duh, je neumer- j o zli a , ima um, profto voljo in fpomin. Kaj je vrednifhi, dufha ali telo P Dufha je vrednifhi, her je po Boshji podobi. Saka j je Bog ujivaril zhloveka? Bog je zhloveha uftvaril, de bi ga lposnal, mu flushil in svelizhan bil. Kako zhlovek fposna Boga? Zhloveh fposna Boga po ftvarjc- nih rezheh, po fvoji velti in po veri. Ftako fposnamo Boga po Jtvarjenih rezheh P §posnamo Boga po Itvarjenih re¬ zheh, her fo lepe, zhudne in dobre. 25 One osnanujcjo vligamogozhnoft, mo- droft in ljubesen Bosbjo do naf, in pomagajo fposnati, moliti in ljubiti Boga. Kako fposnamo Boga^ in njegovo fve¬ lo voljo po vejti? Sposnamo to po velli, ker naf ona opominja v’ dobro, hvali dobre dela, in fvari, ako ftorimo hudo; veleli naf, ako dopademo Bogu, in naf fvari, zhe ga skalimo. Samoremo Boga po Jtvarjenih rezheh in po vejti prav fposnati? Tega ne samoremo, zhe nam fve- ta vera ne pomaga. Sveta vera daje pravo fposnanje Boshje, de vemo nje¬ gove laitnoifi, in naf uzhi po njegovi fveti volji dopadljivo shiveti. Kako Jlushimo Bogu? Slushimo Bogu, ko s’ pomozhjo njegove gnade po vlili njegovih sapo- vedih shivimo. 2 2G Kakofhno plazhilo daje Bog tiftim , ki mn svejto Jlnshijo ? Daje jim vezimo svelizhanje, kjer bodo vefeli vekomaj. Kako Bog pokori nepokorne? Bog pokori nepokorne s’ vezhnim pogubljenjem. Od pervih ftarfhev. Kteri ljudje Jo bili nar prej njlvarjeni? Bog je nar prej uftvaril Adama in potlej Evo. Kteri dan je Bog uftvaril Adama in Evo? Bog je Adama in Evo flielti dan uftvaril. On je nar prej uftvaril nebo, semljo in vfe, kar je na njih v’ fheftih dneh; h’ konzu fheftiga dneva pa je zhloveka uftvaril. Bog je fedmi dan pofvetil, de bi ga ljudje pofvezhevali s’ dobrimi deli. v — 27 — Kakoffini fo bili nafhi pervi Jiarfhi njtvarjeni ? V’ gnadi Boshji in nedolshnolli. Bili fa tudi po telefu neumerjozhi; njih dufha je hila rasfvetljena in polna lju- hesni do fvojiga Stvarnika: bili fo bres budiga posbeljenja ; telo je bilo dufhi, dufha pa Bogu pokorna. Kam je Bog iljal Udarna? V’ lep vert, kterimu fe raj ali pa- radish pravi. Ondi je bila Eva, nje¬ gova tovarfhiza uftvarjena. Kaj je Bog Adamu in Evi s a povedal? Sapovedal jima je, de ne fmeta jefti fadu drevefa snanja dobriga in budiga, ktero je bilo v’ fredi verta, in je rekel, de zhe ga bolta jedla, bota fmerti podvershena. ,So bili nafhi pervi Jiarfhi Bogu po¬ korni? Nifo bili, ampak fo jedli prepo¬ vedani fad, in fo grefhili. 28 Kdo je sapeljal nafhe perve Jtarfhe ? Hudizh v’ podobi kazhe jih je sa- peljal. Nevofhljiv je bil njih frezhi, in jih je sa lega voljo napeljal v’ greh , de bi bili nefrezhni , kakor je on sa- voljo nepokorfhine nefrezhen. Kako je hudizh sapeljal najhe perve Jtarfhe? Rekel je Evi, in po nji Adamu, de ne bota umerla, de bota ko bogo¬ vi , in vedila dobro in hudo. ylli je greh pervih Jiarfhev velik ? Njih greh je filno velik: 1) ker jim je bil fad ojftro prepovedan, 2) ker bi bili lahko pokorni Bogu, 3 ) ker fo is napuha grefhili. Kaj je greh nepokorfhine pervim Jiar- f/tem fhkodval ? Greh nepokorfhine jim je grosno fhkodval, ker fo po njem 1) Gnado Boshjo in nedolshnofl sgu- bili. 2) Njih um je otemnel, njih du- 29 fha in telo fta Lila k’ hudimu nagnjena. 3) Is verta fo Lili isgnani 4) K’ velikimu terplenju, k ? zhafni in vezLni fmerti fo Lili oLfojeni. Ali je ta greh farno Adamu in Evi fhkodval? Jima in nam vlim je fhkodval, ker grefLili Im o v’ njiL, in poerLamo toraj njiL greh, in vfe kar ta greh saflushi: tesliave, fpazhnoft, zhafno in vezhno fmert. Ali je tudi Krijtuf , ko zhlovek, ta greh poerbal? Vera uzhi, in frno dolshni vero¬ vati , de ga ni poerbal. Ali ga je deviza Marija poerbala ? SpodoLi fe mifliti, de ga ni po- erhala. Kaj naf preprizha , de fmo v fi greh poerbali? Preprizhata naf fveta vera, in hu¬ do posheljenje, ki ga imamo, ktero ne more Liti is Boga. — 30 — Kje je poerbam greh krijtjanam is- hrif in P Isbrifan jim je poerbam greh per f. berilu. Ali fo jim tudi fhtrafenge isbrifane P Vfe fhtrafenge fo jim isbrifane, klere bi mogli prellati po fmerti; nad¬ loge , hudo posheljenje in zhafna fmert pa ollane. Kaj f mo s a tega voljo dolshni? Dolshni fmo, 1) sahvaliti Boga, ki nam je odpuftil greh in vezhno po¬ gubljenje: 2) moramo vfe nadloge in fmert voljno preterpeti: 3 ) fe mora¬ mo s’ gnade pomozhjo vojfkovati so- per hudo posheljenje. 51 Od drusiga zhlena apoftoJjfke vere. Inv’ Jesufa Kriftufa, t Sinu njego- viga ediniga, Gofpodanafhiga. Ali je Bog ljudi , ko napuhnjene an- gelje, vekomaj savergel? Ne, ampak ufmiljeni Bog je per- vim ftarfhem hersh po grehu obljubil Odrefhenika. Kadaj je obljubljeni Odrefhenik pri- fhel? Prifhel je fbtiri tavshent lel po grebu nafliih pervih ftarfhev. Ali je bil Odrejhenik potreben? Odrefhenik je hil potreben, de naf je odrefhil od vezhniga pogublje¬ nja , ter nam gnado in pravizhnoft sa- flu silil. 52 Kako fe imenuje Odreflienik , kteriga je Bog zhloveku obljubit in dal ? Jesuf Kriftuf fe imenuje. Kdo je JesuJ Kri/inf? Jesuf Kriftuf je edinorojeni Sin Boga Ozheta, in §in devize Marije, rojen ob zhafu, nafh gofpod, sapo- vedovavez, uzhenik, svelizhar in odre- flienik. Koliko perfhon je v' Kriftuja Jesuf a? V’ Kriftufu Jesufu je ena perfho- na, ker fe je Boshja nabora sdrushila s’ zhlovefhko. Koliko nator ima Jesuf Kriftuf? Jesuf Kriftuf ima dve nabori, Bosh- jo in zhlovefhko. Ktera nator a je imenitnifhi? Boshja, ker po Boshji natori je od vekomaj, je viigamogozhen, povfod prizhijozh, in vfe druge laftnofti ima. Kakofhnct je njegova zhlovefhka na- tora ? Sveta, zlij fta , brc s hudiga poshe- ljenja in bres vliga greha. Kaj pomeni ime Jesuf? Ime Jesuf pomeni svelizhar, ali odrefhenik. Kdaj je bil on Jesuf imenovan ? Perobresi, kakor je Bog sapovedal. Kaj pomeni bejeda Krijtuf? Kriftuf fe pravi masiljenz, to je. S gnado napolnjen. Ktero natoro pomeni ime Jesuf? Pomeni obe natori, Boshjo in zhlovefhko, ker je on po obeh nafh odrefhenik. Ktero natoro pomeni bejeda Krijtuf? Pomeni zhlovefhko natoro, ker zhlovefhka natora je bila s’ gnado na¬ polnjena. ■Ali ima Jesuf Krijtuf dufho? Jesuf Kriftuf ima dufho zhlovefh- 2 ** 54 ko; ako ne, bi on zhlovek ne bil. Dufha in telo-je zhlovek, Bog In zhlo¬ vek pa je Jesuf Kriftuf. Od tretjiga zhlena apoftoljfke vere. t Spozhet od f. Duha, rojen is Marije devize. Kako fe je Bog Sin vzhlovezhil? S’ mozhjo fvetiga Duha, v’ zhb Ilim telefu devize. Marije. Sakaj fe je Bog jSin vzhlovezhil ? Is ljubešni do ljudi, de je ljudi od- refhil od vezhniga pogubljenja. Ali fe je Bog L Sin le salo vzhlovezhil , de je ljudi odrefhil od vezhniga po¬ gubljenja ? Tudi, de naf je uzhil, nam do- — 55 —■ ber sgled dajal, in de je fvete sakra- mente poltavil. Ali ima Jesuf ozheta? Jesuf po Boshji natori ima Ozhe¬ ta, to je, Ozheta nebefhkiga: po zhlo- vefhki natori nima ozheta. Ali ni bil fveli Joshef ozhe Jesafov? Ni bil, ampak le varh in rednik njegov. Ali ima Jesuf mater? Jesuf po Boshji natori nima ma¬ tere , temuzh po zhlovefhki natori ima mater. Klero mater ima Jesuf po zhlovefh¬ ki natori? Devizo Marijo, rodovine Davido¬ ve, zhifto nevefto fvetiga Joshefa. Sakajfe Marija maliBoshja imenuje? Sato , kerjeJesufa, Boga in zhlo- reka rodila. Ali ima deviza Marija Boshjo natoro? Ne, ampak le zhlovefhko. Koliko je Marija deviza fveta? Deviza Marija je nar fvetejflii ftvar. Ali je deviza Marija farna is febe toliko fvela P Ne, ampak Bog jo je s’ gnado napolnil. Kdo je fvele jfhi, Jesuf ali IM arija? Jesuf je nar fvetejflii, ker je Bog in zlilovek. Kje in kadaj je deviza Marija rodi¬ la Jesnja? Ona ga je rodila v 5 majhnim me- llu Betlehemu, bliso Jerusalema, v’ revni fhtalizi, v’ fredi sime, o polnozhi. Kako je io , de je Marija Jesufa v' Betlehemu rodila, ko je prebivala v' Nazaretu. Sgodilo fe je to , ker je is Naza¬ reta fhla v’ Betlehem savoljo napove- daniga popifovanja, in ondi je Jesufa rodila. 57 liako /e je s godilo, de je Marija Je- suj a v' Jhlalizi rodila? Sgodilo fe je to, ker je bilo me- fto Betlehem polno ljudi savoljo popi- fovanja; Marija in fveti Joshef pa fta bila uboga , in nifta bila savoljo ubosh- tva pod ftreho vseta : fhla fta is me¬ tla, nafhla revno fbtalizo, va-njo fhla; in ondi je bil Jesuf rojen. Sakaj je Jesuf hoiel u’ nezhedni Jhla¬ lizi na Jvel priti? Sato, de nat uzhi pokorjenje, po¬ ji ishe vanje in sanizhevanje jjrasne zhafti. Ali Jo ljudje svedili, de je Odrejhe- nik rojen ? Eni fo svedili, vezhi del ljudi pa fo bili v’ nevednofti. Kleri Jo nar prej svedili, de je Odre- Jhenik rojen? Paftirji, ki fo bili na ftrashah per tvoji zhedi bliso Betlehema, fo nar prej to svedili. —- 58 — Kdo je pajtirjem povedal, de je Odre - fhenik rojen? Angelj jim je Odrefhenikovo roj- ftvo osnanil: oni pa fo bei-sh flili, in ga molili. Kleri fo fhesvedili, de je Odrefhenik rojen ? Modri fo fvedili njegovo rojftvo po novi svesdi, in po Boshjim rasfvetlje- nji: po njih fo svedili kralj Herod in pifmouki. Kaj Jo modri darovali Jesn/a ? Modri, ko fo ga nafhli, fo ga molili, in mu darovali slata, kadila in mire : potlej fo fhli po drugi poti v’ fvojo deshelo nasaj. Ali ni bil Jesuf obresan? Bil je obresan ofem dni po roj- llvu: salo je perviga dne leta, ofem dni po Boshizhi, fpomin njegove obre- se. Obresan je bil, de je fkasal pokor- fhino Bogu, in ljudi uzbil pokorjenje. Sr 59 Kakojhno ime fo mu dali per obresi? Imenovali fo ga Jesuf, ali Odre- fhenik. Ali ni bil Jesuf darovan v' lempeljnu? Bil je fhtirdefet dni po rojftvu. Kdo ga je takrat fposnal? Sposnala lla ga pravizhni Simeon in prerokina Ana j ktera fta drugim pravila od njega. Kam Jia Marija in jbeti Joshef pot¬ lej fhla s ’ Jesufam ? Sbeshala lla potlej s’ njim v’ Egipt, ker ga je Herod umoriti hoteL Saka j ga je kralj Herod umoriti hotel? Salo, ker je neumno miflil, de mu bo odvs.el kraljekvo. Koliko zhafa je bil Jesuf vi Egiptu? Bil je tam okoli eniga Iefa: pot¬ lej je fhel sopet na Israelfko, ker fo kralj Herod in njegovi prijatli pomerli. 40 Kaj to uzhi P Uzhi voljno terpeti preganjanje, in varovati fe krivize, ktera safluslii nefrezhno fniert. e Kje je JesuJ potlej prebival ? V’Nazaretu per fvoji materi, de¬ viz! Marii, in per Jfvojim redniku, fvetim Joshefu do tridefetiga leta. Kaj vemo fofebniga od JesuJove mla- dojti? Od Jesufove rnladofti vemo: 1) De, ko je bil dVanajfl. let kar, je fhel s’ Marijo in fvetim Jo- shefam v’ Jerusalem, in de j« oftal v’ tempeljnu. 2 ) De je bil Marii in fvetimu Jo^ shefu pokoren. 3) De je raftel v’ ftarofti, modrofti in gnadi per Bogu in per ljudeh. Sakaj je Jesuf, ko je bil dvanajji let Jtar, fhel v , Jerusalem? Shel je v’ tempelj ozbitno mo¬ lit fvojiga Ozheta, in naf je uzlnl, de tudi mi radi hodimo v’ zerker. 41 Saka j je Jesnf ojial u’ iempeljnu? Oflal je med uzheniki, de jih je poflufhal, in poprafheval, in naf je s’ tim uzhil, de radi pofiufhajmo fve- te nauke. Sakaj je bil Jesnf pokoren P De je otroke in druge uzhil shi- veti v’ pokorfhini. Sakaj je sapifano, de je rafiel v' Jia- rojii, modrojii in gnadi? Sato, de mi fkerbimo zhedalje umnifhi in fvelejfhi prihajati. Kaj vemo od Jesnf a preden je uzhiti sazhel P Vemo, de je hil kerfhen , po ker- hu je fhel v’ pufhavo, in je ondi fku- fhan hil. Kdo je Jesuja kerjiil? Janes ga je kerftil v’ Jordanu vpri- zho veliko ljudi. Sakaj fe je Jesnf dal kerjtili? Jesnf fe je dal kerftiti greflmikam / 42 v’ sgled de naj fe ponishujejo, in fe podvershejo pokori. Ali je bil Janesov kerji v' odpufhe- nje grehov? Ne , ampak je bil snamnje pokore. Kaj fe je sgodilo ob Jesufovim kerjin? Nebefa fo fe nad njim odperle, fveti Duh je vidno prifhel, in nad njim oftal v’ podobi goloba, in ne- befhki Ozhe ga je fvojiga §ina ime¬ noval. Sakaj fe je to sgodilo ? Sato, de bi fe ljudftvo ne po- hujfhalo nad njegovim ponishevanjem, in de bi vedilo, kdo de je on. Kam je Jesuf fliel po kerftu? §veti Duh ga je peljal v’ pufha- vo, de fe je v’ pufhavi poftil, de je molil in fkufhan bil. Ali je. bil Jesuf potreben pojta in mo¬ litve? < Ne, temuzh je naf s’ tem uzhil — 43 — kako moramo sliiveti, in fkufhnjave premagovati. Kdo je Jesiif a fknf hal ? Hudizh ga je fkufhal de bi sve- dil, zhe je ali ni §in Boshji. Kaj fe je sgodilo, ho je Jesiif Jindi- zha premagal? Angelji fo prifhli k’ njemu, in mu ponislino ftregli. Koliko zhafa je bil JesuJ' u’ pufhavi? §htirdefet dni, in ni tiki zhaf ne jedel, ne pil. V’ fpomin Jesufoviga poka je fhtirdefetdanfki pok pred ve- likonozhjo sapovedan. Koliko je bil Jesuf Jtar , ko je uzhi- ti sazhel? Jesuf je bil tridefet let kar, ko je uzhiti sazhel. Kaj Jofebniga vemo od Jesiif a , ko je uzhiti sazhel do njegove Jmerti? Uzhil je on povfod, fi dvanajke- re apokeljne isvolil, grefhnike vabil, 44 k’ pokori , in delal velike zhudeshe , de ki ljudje va-nj verovali. Koliko zliaja je Jesuf nzhil? Tri leta je uzhil. Kako Je njegovi nauki imenujejo ? Sveti evangeli, to je, vefelo osna- nilo. Sakaj fe njegovi Jveii nauki evange- li imenujejo P Sato, ker uzhe po volji Boshji shiveti, in svelizhanje dofezhi. ( Smo dolshni po evangelii shiveti? Dolshni fmo vli, in kdor ne shi- vi po fvetim evangelii, ne bo svelizhan. Kako je JesuJ'fvoje shivljenje fklenil? Umerel je na kriški, de je ljudi odrefliil od vezhniga pogubljenja. 45 Zheterti zhlen apoftoljfke vere. Terpel je pod Ponzjern Pilatam, krishan bil, umerel in v’ grob poloshen. Ali je bil Jesuf terplenju podvershen ? Jesuf ko zhlovek je bil terplenju podvershen, ker je lam lebe terplenju podvergel, de naf je odrefhil. Po hleri natori naf je Jesuf odrefhil? Po Boshji in po zhlovefhki: po zhlovefhki je terpel, po Boshji je pa fvojimu terplenju nefkonzhno saflushe- nje dal. Kaj je Jesuf terpel? Terpel je veliko sanizhevanja, la¬ kote , sheje , in drusiga hudiga ; potlej je umerel na krishi med dvema hu- dodelnikama. 46 Kdo je obfodil Jesnfa? Obfodil ga je Ponzi Pilat, deshcl- ni poglavar v’ Judeji. Sakaj je Pilat Jesn/a obfodil? Is lirah u do nevofhljivih Judov: obfodil ga je, deli je vedil, de je ne- dolshen. ' fj. Kje je bil Jesuf krishan P Na hribu mertvafhkih glav bliso Jeruzalema. Sakaj je Jesuf umerel na krishi ? Umerel je na krishi, ker je ho¬ tel; de bi nam fkasal fvojo veliko ljubesen, in de bi fposnali greha hu¬ dobo , ter fe ga varovali. Kteri dan je Jesuf umerel? Jesuf je v’ petik pred velikonozh- jo ob treh popoldne umerel. Koliko je bil Jesuf Jiar, ko je ume¬ rel na krishi? Tri in tridefet let. 47 KajJe je sgodilo, ob Jesufovi fmerii? Veliki zhudeshi fo fe godili: foln- ze je otemnelo, sagrinjalo pred fve- tifhem v’ tempeljnu fe je pretergalo, semlja fe je potrefla in grobi pravizh- nih fo fe odperali. Saka j fo bili ti zhudeshi ob Jesufo- vi fmerti? Sato, de bi njega fposnali Odre- fhenika vliga fveta. Set ktere ljudi je Jesuf umerel? Sa vfe ljudi, de bi bili po njem svelizhani. sili pa tudi bodo vji ljudje po njem svelizhani? Bodo refnizhno, zhe va-nj veru¬ jejo , fvete sakramente prejemajo in po njegovih fvetih nlftkih shive; zhe ne , pa ne bodo. Kadaj in kam je pokopano bilo Je¬ sufovo telo ? She tifli dan svezher je bilo po¬ kopano v’ nov grob is fkale isfekan. 48 Kdo je pokopal Jesufovo telo ? Joslief is in el ta Arimateje in Ni- kodem, oba Jesufova uzhenza, fta ga zliaftilo pokopala. Peti zhlen apofloljfke vere* Doli je fhel v’ predpekel, tretji dan od fmerti vftal. Kam je fhla Jesufova dnfha po fmerti? Shla je v’ predpekel‘Aare ozhake rasvefelit in refhit. Ali je tudi Boshja natora fhla s ’ da- fho v ’ predpekel? Boshja natora je oftala per trup¬ lu, in pa tudi per dufhi, in je fhla s’ njo v’ predpekel. Kdo fo bili Jtari ozhaki? Bili fo vli, kteri fo pred Jesufovo 49 fmertjo va-nj verovali, pravizhno slii- veli in v’ gnadi Boshji umerli. Ali, Jo Jiari ozhaki ha j ter peli? Nizh nifo terpeli, ampak fo bili v’ mirnim meftu, kjer fo zhakali ob- ljubljeniga Odrefhenika. Sahaj njo Jiari ozhahi mogli v' nebeja? Salo, ker Jesuf ni bil fhe fvela odrefhil innebef odperels’ fvojo fmertjo. Alijo Jiari ozhahi vedili , de bo Odre- fhenih fkoraj prijhcl jih refhil? Vedili fo, ker preroki fo bili per njih: pravizhni Simeon, prerokina Ana, fveti Janes kerftnik, fveti Joshef in drugi fo bili v’ predpeklu, kteri fo Jesufa odrefhenika s’ fvojimi ozhmi vidili. Koliko fo bili Jtari ozhahi Jesufovi- ga prihoda vejeli? Neisrezheno fo ga bili vefeli. Alijo Jtari ozhahi bersh fhliv ’ nebeja? Ne, ampak potlej, ko je Jesuf fhel v’ nebefa. 3 Kadtaj je Jesnf od fmerii vjial? V’ nedeljo sgodaj: vftal je neu- merjozh in zhaftitljiv is laftne mozhi. Ali nifo bili varhiper njegovim grobu? Bili fo, ker fo le kali, de bi nje¬ govi uzhenzi ne vseli njegoviga telefa, in ne rekli, de je vftal. Kdo je varhe djal k ’ Jesujovimu grobu ? Judje, ki fo bili njegovi fovrashniki. Kaj fe je sgodilo, ko je Jesuf vftal? Ko je Jesuf vftal, je velik potref bil, angelj je odvalil veliki kamen od groba, in varhi fo fe preftrafhili in sbeshali. Ali fo uzhenzi Jesuf ovi svedili, de je vjial? Vidili fo ga shiviga, ko fe jim je velikokrat perkasoval; ljudem fo to ref- nizo prizhevali, in tudi umerli sa-njo. Saka j je Jesuf vftal? Jesuf je vftal od fmerti, 51 1) De fe je dopolnilo, kar Tveto piTmo govori, in kar je on go¬ voril , de bo refnizhno vilah 2 ) De je Tvoje uzhenze vterdil v’ veri, in po njih fvet preprizhal, de je on vliga Tveta Odrefhenik. 3) De naf je v’ veri in upanji po- terdil, de bomo tudi mi vdali. 4 Shefti zhlen apoftoljfke vere. Gori je fhcl v’ nebefa, fedi na defnizi Boga Ozheta vligamo- gozhniga. Ali je Jesnf po f voj im vjtajenji bersh Jiiel v' nebeja? Ne, ampak on je The bil na Tve- tu fhtirdefet dni po Tvojim vftajenji. Saka j je JesnJ f/ie le fhtirdefet dni po fvojim vjtajenji n’ nebefa fhel? Sato, de Te je Tvojim uzhenzam 5 * 52 perkasoval, jih preprizhal de shivi, in de jih je uzhil. Kdo je Jesufa vidil v’ nebej'a iti ? Vidili fo ga njegovi uzhenzi in prijatli, ko fo fhli sa njim na Oljfko goro. Sakaj je Jesuf v ’ prhko njih v’ ne- befa fhel? Sato, de jih je v’veri vlcrdil, de hi ferzhneje terpeli savoljo njegoviga imena. Kdo je sa Jesufam v' nebefa fhel? Shli fo sa njim vfi pravizhni ka¬ re savese, ktere je refhil is predpekla. Kaj naj vnebohod Jesufov uzhi? Naf uzhi, de imejmo Tvoje mifli v’ nebelih, kjer je Jesuf, in de persa- devajmo ii po njegovih naukih shive- ti, de gori pridemo. Kaj to pomeni: ,Sedi na defnizi Bo¬ ga Ozheta vfigamogozhniga? Pomeni, de Jesuf ima enako ob¬ lak in zhak, ko Bog Ozhe. 55 { Sedmi zhlen apofloljfke vere. Od ondod bo prifhel fodit shive in mertve. Bo Jesnf sopel prifhel na Jvel? Prifhel bo s’ veliko oblaftjo in zhaftjo fodit shive in mertve, to je , pravizhne in nepravizhne, Kolikohrat bo vfak zhlovek fojen ? Dvakrat: enkrat bersh ko umer- je, vdrugizh ob konzhanji fveta. Kako Je perva fodba imenuje? Pofebna fe imenuje, ker bo vfak zhlovek pofebej fojen. Kam pojde dufha po pervi Jodbi? Kamor li je saflushila; v’nebefa, zbe je popolnama zhifta 5 v’ vize , oko ima majhno sadolsbenje; v’ pekel, zbe ima velik greh. 51 Klera Je pojlednja fodba imenuje? Tifia, ktera bo ob konzhanji fve- ta, per kteri bodo vli ljudje lojeni. Sakaj jo imenujemo pojlednjo ? Sato, ker po nji druge ne bo. Ofmi zhlen apoftoljfke vere* Verujem v’ fvetiga Duha. j Kdo je j'jeti Duh ? Sveti Duh je tretja perfhona fve- te Trojize. Koliko nat or ima Jveti Duh? Sveti Duh ima eno natoro , Bosh- j jo, in je torai pravi Bog', Ozhetu in Sinu enak. .1 Od kod je fveti Duh? Sveti Duh fe is-haja is Boga Ozhe- ta in is Boga Sina od vekomaj. Kaj nam dobriga Jiori Jveli Duh? Pofvezhuje naf per Ive lih sakra- mentih. S' zhem naf Jveli Duh pojvezhuje ? S’ fvojo gnado, ktero nam je Je- suf saflushil. Ali naj Jveli Duh Jamo per vrednim prejemanji Jvelih sakramentov po¬ jvezhuje ? Tudi, ko fmo perpravljeni, ter shelimo pa ne moremo fvetih sakra¬ mentov prejeti. Kaj fhe dela Jveli Duh s ’ fvojo gnado v ’ naj? Rasfvetljuje nafh um, de dobro fposnamo , in mozhno flori naflio vo¬ ljo, de dobro delamo, ali delati sa- moremo. Ali je dobro sa/lushenje per Bogu bres pomozhi gnade Jvetiga Duha? Kar koli ftorimo bres pomozhi gnade fvetiga Duha, nima dobriga sa- flushenja per Bogu. 5G t Smo dolshni projiti fveliga Duha , de bi nam s ’ Jvojo gnado pomagal? Dolshni fmo vedno profiti, de hi nam pomagal, ker fmo smiraj potreb¬ ni gnade, in ker bres nje ne bomo svelizhani. Deveti zhlen apoftoljfke vere. Eno, fveto, katolfhko zerkev, gmajno fvetnikov. Kje in badaj fo apojteljni f. Duha prejeli ? Prejeli fo ga v’ Jernsalemu, biif- kufhtno nedeljo, defet dni po vnebo¬ hodu Jesufovim. Kaj je Jtoril J. Duh n’ apojieljnih ? Dal jim je modroft, ferzhnoft, dar jesikov, in druge darove, de fo ferzhno osnanovali fveti evangeli, in sa-nj umerli. , — 57 — Kaj fo apojteljni ftorili po prejetim Jvelim Duhu? Evangeli fo osnanovali Judam in neverzam, fpreobernjene kerfhevali, in perdrushevali vifhimu paftirju, Je- sufu Kriftufu. Kadaj je zerkev Jesufova perzhetik imela ? Kader fo fe ljudje dali kerlliti, in fo fe apofteljnam perdrushili. Kaj je kalolfhka zerkev? Vidni sbor viih pravovernih hrid- janov, pod .nevidnim poglavarjem Je- sufam, in pod vidnim poglavarjem Rimfkim papeshem ter drugimi paftir- ji, ki vli imajo eno vero, ene nauke in ene sakramente. Ali fe samore vfa zerkev smoliti? Vfa zerkev fe smotiti ne more v’ rasodetih refnizah, ker fveti Duh je s' njo. Koliko zhafa bo zerkev Jesufova? Zerkev Jesufova ho do konza fveta. 58 Alije svelizhanje sunaj zerkve Jesufove? Sunaj zerkve Jesufove ni sveli- zhanja. Bodo vf udje zerkve Jesufove sveli- zhani? Ne vfi, temuzh le tifti, kteri fo ji pokorni, tle shive po njenih naukih. Po kterili snamnjih j'e Jesufova zer- kev posna ? Po teh: 1) cle je edina, 2) fveta, 3) katolfhka, ali povfotna, 4) apoftoljfka. Kako je Jesufova zer kev edina? Edina je, ker ima eniga pogla-- varja , en nauk in ene sakramente. Kako je Jesufova zerkev fveta ? Sveta je’, ker je Jesuf nje pogla¬ var fvet, njen nauk fvet, sakramenti fveti, vli nje pomozhki v’ fvetoft, in ker fo vedno fvetniki v’ nji. Kako je Jesujova zerkev katolfhka , ali povfotna ? Katolfhka ali povfotna je, ker je sa vfe zhafe, sa vfe ljudi in sa vfe kraje. 59 Kako je Jesnfova zerkev apoftoljfka? Apoftoljfka je , ker veruje in uzhi, kar fo apofteljni verovali in uzhili, in ker fo njeni fhkofje naftopniki apo- fteljnov. Kaj J'mo mi dolshni, ker j/no v' Je- sufovi zerkvi? Dolshni fmo sahvaliti Jesufa sa- voljo te fofebne milofti , moliti in fker- heti sa povifhanje in rasfhirjanje ka- tolflike zerkve, in pokorni biti njenim fvetim naukam, de dofeshemo sveli- zhanje. Kaj te befede apojioljfke vere, Gmaj¬ na jvetnikov, pomenijo? Te befede pomenijo sveso in sdrush- bo, ki jo vli pravoverniki imajo med feboj, de fo duhovnih darov in dobrot zerkve delesbni. Kleri fo duhovni darovi, kterih fo udje zerkve deleshni? So saflushenje Jesufove fmerti, nje- 60 go vi fveti nauki, fveti sakramenti, fo- febno pa Treta mafha, darovi fvetiga Duha , molitve in dobre dela vlih ver¬ nikov. , Kteri udje zerkve imajo med feboj gmajno ali sdrushbo P Vli pravoverniki na semlji, fvet- niki v’ nebelih, in dufhe v’ vizah. Kakoflino sdrushbo imajo pravover¬ niki na semlji med feboj P De njih molitve in dobre dela drugim pomagajo. Kakofhno sdrushbo imajo shivi verni s ’ fvetniki? To, de shivi verni fvetnike zha- 11 e in Te jim perporozhajo, fvetniki pa sa-nje Boga prolijo. Kakofhno sdrushbo imajo shivi ver¬ ni s' dufhami v' vizah P Shivi verni prolijo Boga sa-nje, in mu darujejo Tvoje dobre dela njim v’ pomozh, dufhe v’ vizah pa To jim hva- leshne in prolijo Boga sa nje. Gl Defeti zhlen apoftoljfke vere. Odpufhenje grehov. Kje fe dobiva odpufhenje grehov ? V’ katolfhki zerkvi. Kdo je zerkvi to oblaji dal? Jesuf Kriftuf preden je v’ nehefa fhel. Kdo ima v' katolfhki zerkvi oblaji odpufhali grehe? §hkofje in mafhniki. Imajo fhkofje in mafhniki oblaji od- pufhati grehe komur hozhejo ? Ne, ampak le sgrevanim in /po¬ kornim grefhnikam. Per kterih sakrameniih fe dobiva od¬ pufhenje grehov ? Per sakramentu- fvetiga kerka in IVete pokore. 62 Enajfti zhlen apofloljfke vere. Vftajenje mefa. Kaj befede apofioljfke vere , Vftaje- nje mefa, verovati uJtas/iejo ? To, de bodo trupla mertvih shi- ve vftale. Sakaj bo Bog naj/ie telefa obudil? Ker je prarizhen, de bo dufhi in telefu povernil, kar fia dobriga ali hudiga delala. Kakojhne bodo telefa pravizhnih? One bodo neftrohljive, neumer- jozhe in zhaftitljive po podobi Jesufa, kleri je sshaftitljiv vdal. Kakoj/me bodo telefa hudobnih ? One bodo izer neftrohljive in ne- umerjozhe, pa oftudne, po oftudnofti hudobne dufhe. Kako je mogozhe, de bodo telefa mert- vih vjtale? Vligamogozhni Bog jih bo obudil. Koliko zhafa bo obadeno telo sdru- sheno s' dafho ? Vekomaj. Kadaj bodo mertvi vjtali? V’ dan poflednje fodbe. Kakoflini bodimo fvojimatelefu , ko ve¬ rujemo de bo vjialo in vezimo shivelo? Pokorimo ga, in ne dovolimo v’ njegove hude shelje, de ne bo ta oba, dufha in telo nefrezhna vekomaj. 64 Dvanajfti zhlen apoftoljfke vere. In vezhno shivljenje. Kaj nam dvanajjii zhlen apojioljfke vere ukashe verovati? Nam ukashe verovati, de bo po tem shivljenji drugo, namrezh vezhno shivljenje. Po klerim vezhnim shivljenji moramo hrepeneti ? Po vezhnim shivljenji, ki ga bo¬ mo v’ nebelih imeli, ako prav shivimo. Ali ho tudi «’ peklu vezhno shivljenje? Tudi, de ho pogubljenim v’ vezh¬ no fhtrafengo. Sakaj apojioljfko vero fklenemo s' hejedo Amen ? De poterdimo refnize v’ nji sa- popadene. >©©©< 65 DRUGI DEL, Od upanja. Is koga je upanje? Upanje je is vere, ker vera uzhi, de je Bog vligamogozhen, miloftiv in sveft. Kaj je kerfhanfko upanje ? Kerfhanfko upanje je velik dar Boshji, od Boga zhloveku dana zhed- noft, s’ ktero lerdno upa dobiti, kar je Bog obljubil. G6 Ali ima vfak prava upanje ? Ne vfak, ker eni premalo, eni prevezh ali predersno upajo. Kieri zhlovek ima pravo upanje? Pravo upanje ima tifti, kteri terd- no upa v’ Boga, in pridno dela, kar mu Bog sapoveduje. Kieri ima Jlabo upanje? Slabo upanje ima tifti, kteri upa v’ Boga, in ftorili nozhe, kar mu sa¬ poveduje. t Smejo veliki grefhnikiupali v' Boga? Smejo upali, in prav upajo, zhe 11 persadevajo fpokoriti fe. Od koga upamo vfe ? Od Boga. Ali ne prejemamo veliko dob riga tu¬ di od ljudi? Veliko dobriga prejemamo fzer od ljudi, vfe je pa od Boga, ker bi nam ljudje ne dajali, ako bi jim Bog ne dajal. 67 ušli Bog nam cla kar koli skelimo P Ne, temuzh, kar potrebujemo, in kar nam fluslu v’ svelizhanje. Kaj upamo od Boga P Upamo dobiti vfe, kar dufha in telo potrebujeta. Kaj JoJebniga upamo dobili od Boga P Sofebno upamo gnado, odpufhe- nje grehov, in vezhno svelizhanje, ker nam je to nar potrebnifhi. t Smo vredni, de bi nam Bog to dal? Nifmo vredni, in saflushiti tega ne moremo po vrednofti. Zhe kri/tjan prav profi, fe fpokori in po ker f kan f ko shivi, ali ni vre¬ den gnade , odpufhenja grehov in vezhniga svelizhanja P Prejel bo vfe to, pa vender ni vreden fam is febe. Sakajnam Bog daje kar potrebujemo? Sato, ker je vligamogozhen , mi- loftiv in sveft v’ fvojih obljubah. 68 Ali nam Bog lahko pomaga ? Lahko , ker je vfigamogozhen. sili nam Bog rad pomaga? Rad, ker je nefkonzlino dobrotljiv. Ali nam Bogre/nizhno pomaga? Refnizhno, ker je to obljubil, in ker je svefi; v’ fvojih obljubah. Po kom upamo od Boga vfe potrebne dobrote dobiti? Po velikim saflushenji Jesufovim. S' zhem krijijan kashe fvoje upanje v' Boga ? S’molitvijo, s’ ktero fe perblisha fedeshu njegove milobi, de bi dobil kar potrebuje v’ svelizhanje. Od molitve. Kaj je molitev ? Molitev je povsdigovanje ferza k’ Bogu. 69 Je molitev potrebna? Molitev je vfakimu odrafhenimu iimnimu zhloveku potrebna v’ sveli- zlianje. Saba j je molitev potrebna? Molitev je potrebna : 1 ) De po dolshnolli zhaftimo Boga. 2 ) De ga profimo dufhnih in te¬ lebnili dobrot, sa-fe in sa druge. 3) De Boga sahvalimo sa prejete dobrote. Je sadojti s ’ befedo molili? Ni sadolli, ampak moramo tudi is ferza. Je sadojti v' J er zn molili? Tudi ne, temuzh moramo tudi s’ befedo ozbitno moliti, de drugim dober sgled dajemo. Sa boga fmo dolshni moliti? Sa-fe, sa ftarfhe, sa duhovno in deshelfko gofpofko in sa vfe ljudi. ■Ali Bog aflijhuje nafhe molitve? Uflifbuje jfh, zhe fo prav oprav- 70 ljcne, in zhe profimo dobrot v’ sveli- 7,banje pomagljivih. Hlere lajinojti ima dobro opravljena molitev ? Mora bili: i) fpremifhljena, 2 ) ponishna, 3) refnizlma , 4) upljiva , 5) ftanovitna, 6) v’ imenu Jesufa. Kaj fe pravi fpremifhljeno molih ? Se pravi is ferza isgnali vfe ne- polrebne fkerbi, in Tvoje niifJi v’ Bo¬ gu imeli. Kdor proftovoljno srnoten moli, ne moli, ampak shali Boga. Kaj J'e pravi ponishno molili? To pomeni, de fe vprizho Boga ponishujemo, ker Trno potrebni in ne¬ vredni vfiga dobriga. Ponishnoft bodi v’ ferzu, in is nje bodi tudi unanja ponishnoft. Kaj fe pravi refnizhno molili? §e pravi, de is ferza skelimo do¬ bili , kar profimo. Telefnih dobrot vfak sbeli, potrebnifhi pa To dufhne dobrote, in po njih mora vfak sdi- bovati, de bo svelizhan. 71 Kaj fe pravi tipljivo moliti? §e pravi, de profimo Boga is tr¬ panja v’ njegovo nefkonzlmo miloft, in v’ saflushenje fmerti Jesufove. Kaj fe pravi dano vit n o moliti? §e pravi pogofto molili , vfe fvo- je opravite darovati Bogu, in ftano- vitno voljo imeti mu v’ vlim dopafli. Kaj Je pravi v’ imenu Jesufa moliti? Se pravi, de molimo s’ upanjem v’ nefkonzlmo saflushenje Jesufovo , in de profimo rezhi njegovi fveti volji dopadljivih. Kakofhna bodi nafha molitev sjulrej? Sahvalimo Boga, ki naf je ohra¬ nil , profimo ga gnade in pomozhi, terdno obljubimo fe varovati greha, in delati vfe njemu v’ zhaft, febi pa v’ svelizhanje. Kakofhni hodimo zhes dan? Pogofto fe fpomnimo Boga, Jesu¬ fa Kriftufa , prejetih dobrot, nebef , pekla, in kar obudr.je v’ naf dobre nufli, de bomo nedolshno shiveli. 72 Kakoflma bodi nctfha molitev svezher? Sahvalimo Boga sa vfe dobrote, premiflimo fvoje shivljenje, shalovaj- mo nad grehi, obljubimo fkerbneje shiveti, profimo Boga, de nam odpu- fti vfe grehe, nam da frojo gnado, in naf vfiga hudiga obvaruje. V kteri molitvi najdemo vje, kar je treba profili? V’ Ozhenafhi. Kdo je uzhil Ozhenajh? Jesuf Kriftuf, in fe ravno salo Gofpodova molitev imenuje. Od Ozhenafha. Kakofhna je molitev Ozhenafh ? Molitev Ozhenafh je ta: Ozhenafh, kteri ii v’ nebelih. Po- fvezheno bodi tvoje ime. Pridi k’ nam tvoje kraljellvo. Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih, tako na senilji. Daj 75 nam danf nafh rfakdanji kruh. In odpufti nam nafhe dolge , kakor tudi mi odpufhamo Tvojim dolshnikam. In naf ne vpelji v’ fkuflanjavo. Temuzh refhi naf od hudiga. Amen. Ali je Ozhenafh lepa in Bogu dopad¬ ljiva molitev? Ozhenafh je nar lepfhi in Bogu nar dopadljivih! molitev,, ker jo je Je- suf uzhil, ker sapopade vfe potrebne profhnje, in ker naf uzlii miflili in shiveti po volji Boshji. Je dalshnoji snati molitev Ozhenafh? Dolshnofl; je, jo snati, in pa tu¬ di umeti, miHiti in ftoriti po Ozhe- nafhi. Koliko profhenj ima Ozhenafh ? Ozhenafh ima en ogovor, in fe- dem profhenj.' Kakfhin je ogovor? Ta je: Ozhe nafh, kteri fi v’ nebelih. 4 74 V Saka/ perzhnemo Gospodovo molitev j’ to bejedo Ozhe? De upanje obudimo v’ Boga, bi naf, fvoje otroke, ljubi. Sakaj pravimo Ozhe naf h. 3 Sato, ker je Bog Ozhe vfih lju¬ di, in de s’ tem kashemo, de ga pro¬ limo sa-fe, in sa vfe ljudi. Saka/ pravimo, kteri fi v’ nebefihP Sato, de povsdignemo fvoje mifli v’ nebefa, kjer Bog rasodeva fvojo zhaft, in de prolimo sato, de bi prifhli v’ nebefa. Ktera /e perva prof linja GoJ podove molitve? Ta je : Pofvezheno bodi tvoje ime. Kaj projimo s’’ pervo profhrijo ? Prolimo, de bi mi, in vil ljudje shiveli Bogu v’ zhaft, de bi fe fpo- korili, in varovali vliga, kar shali in sanizhuje Boga. — 75 — Ktera je druga projhnja Gojpodove molitve? Ta je: Pridi k’ nam tvoje kra- Ijellvo. Kaj pro fimo s' drugo profhnjo ? Prolimo Boga, de ki kraljeval v’ naf vlili s’ Tvojo gnado, de ki kili njemu, fvojimu kralju, podversheni in pokorni, in de bi prifhli v’ njegovo kraljeftvo. Ktera je tretja projhnja Gojpodove molitve ? Ta je: Sgodi Te tvoja volja, ka¬ kor v’ nekelih , tako na semlji. Kaj proJuno s' tretjo profhnjo ? Prolimo, de ki Bog naf ho Tlako voljo Troji fveti volji podvergel, in de ki ftorili vfelej kar mu dopade , kakor lo mu angelji in fvetniki pokorni. -1 76 Ktera je zhelerta proflmja Gofpodo- ve molitve ? Ta je: Daj nam danf nafh vfak- danji kruh. Kaj prof mo s' zheterio prof hrt) o ? Profimo, de hi Bog nam in vfim dal danf, vfak dan in smiraj, kar du- fha in telo potrebujeta. Ktera je pela proflmja Go/podove molitve ? Ta je: Odpiifti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpufhamo fvojim dolsh- nikam. Kaj prof mo s' peto pro/hnjo? Proiimo, de hi Bog dal nam in vfim ljudem gnado prave pokore, po kteri fo grehi odpufheni. Obljubimo pa, de hozhemo vfako rasshaljenje, in vfako krivizo fvojim sopernikam od- puftiti. Ktera je fhejta profhnja Gofpodove molitve ? Taje : Ne vpelji naf v’ fkufhnjavo. Kaj profimo s' fhejto pr oj Im jo? ^ Profimo , de bi Bog nam in vlim ljudem odvrazbal nevarne fkufhnjave, in pomagal jih premagovati, ktere nam napadejo. Ktera je Jedrna profhnja Gofpodove molitve ? Ta je: Temuzh refhi naf od hu¬ diga. Kaj prof mo s ’ fedmo profhnjo ? Profimo, de bi naf Bog refhil od telefniga hudiga, bi nafhi dufhifhko- duje , in slafti od dufhniga hudiga in vezhniga pogubljenja. Kaj pomeni befeda udmen? Befeda Amen poterdi kar fmo prej profili, kakor bi rekli: Sgodi fe nam, kakor fmo profili. 78 Od angeljeviga zhefhenja. Klero molitev navadno perdrushuje- mo k ’ Ozhenafhu? Angeljevo zhefhenje. Kakojhno je angeljevo zhefhenjeP Angeljevo zheflienje je tako: Zhefhena fi, Marija, gnade pol¬ na, Gofpod je s’ teboj. Shegnana fi med shenami, in shegnan je fad tvo- jiga telefa, Jesuf. §veta Marija, mati Boshja , profi sa naf grefhnike, sdaj in v’ nafho fmertno uro. Amen. Sakaj molimo angeljevo zhefhenje ? Sato, de devizo Marija zhaltimo, in fe ji perporozliamo, de bi ona pro¬ fila Boga sa naf. Is koliko delov je angeljevo zhe¬ flienje ? Is treh: is posdravljenja angelja Gabrijela, ki ga je Marii govoril ; is posdravljenja fvete Elisabete, kader jo je Marija obifkala, in is befed, ki jih je zerkev perila vila. — 79 — Kako je angelj Gabriel Marijo pos- dravil P Posdravil jo- je , rekozh: Zhefhe- na fi Marija! gnade polna, Gofpod je s’ teboj, shegnana fi med sHenami* Kako je J'vela Elisabeta Marijo po- sdravila P Rekla ji je : Shegnana fi med she- nami, in shegnan je fad tvojiga telefa. Ktere befede je zerkev perjiavila? Perftavila je: Jesuf. Sveta jVTarija, mati Boshja, proli sa naf grefhnike sdaj, in v’ nafho sadnjo uro. Amen. sili je sadofti, de Marijo zhajiimo , in Je ji perporozhamo P Ni farno to sadofti, ampak mora¬ mo po njenih sgledih shiveti, de Je- sufu dopademo. Kadaj je vernim navadno zhajtiti Marijo s ’ angeljevim zhefhenjem? Sveto navado imajo verni, Marijo zhaftiti s’ angeljevim zhefhenjem, ka¬ der svoni sjutraj, opoldne in svezher. Saka j angeljevimu zhefhenjn perjtav- Ijamo fkrivnojt nafhiga odrefhe- nja ? Sato, de hvalimo Sinu Boshjiga, kteri je po devizi Marii na fvel pri- fhel v’ nafhe odrefhenje. 81 TRETJI DEL. Od Ij»besni. l\aj je krijljanfka Ijiibesen ? Kriftjanfka ljubesen je velik dar Boshji, in od Boga zhloveku dana zhednoft, s’ ktero ljubimo Boga zhes vfe drugo, in blishniga ko febe savo- ljo Boga. Saka/ Je pravi, de ljubesen je velik dar Boshji? Sato , ker je nar potrebnifhi. Ve¬ ra , upanje, sakramenti in vfe drugo ne pomaga bres ljubesni. 4 ** 82 S akcij pravimo , de Ijnhesen je oci Bo¬ ga zli lov eku dana zhednoft? Sato, ker fveta, kerfhanfka in Bo¬ gu dopadljiva ljubesen je is nekef po gnadi fvetiga Duha. fmo dolshni ljubiti Boga ? Dolshni fmo: perva in nar vifhi sapoved je to. Koliko fmo dolshni Boga ljubiti? Dolshni fmo Boga ljubiti is vfiga ferza, bolj ko fehe in zlies vfe drugo. Kadaj ljubimo Boga zhes vfe drugo ? Ljubimo Boga zhes vfe drugo, ko svefto slavimo po njegovih sapove- dih, de raji terpimo in sgubimo vfe, ko ga rasshaliti. Kaj kashe , de krijtjan refnizhno lju¬ bi Boga ? Veliko snamenj je, fofebno pa, zhe kriftjan zhuti dojiadajenje nad Bo- gam in nad Boshjimi rezhmi, zhe vedno sheli in fkerbi, de bi mu dopa- del; zhe fe is ljubesni do njega sder- 85 sim j e od grefhnih dopadljivih rezili, in sopernofti voljno preterpi. S aha j fmo dalshni Boga ljubiliP Dolshni fmo Boga ljubiti: 1) Ker ima on vfp popolnamodi, in je vfe Ijubesni, hvale in ziiafti vreden. 2) Ker je nam in vfim neisrezheno dobrotljiv. Kaj je Jlehernimu ftoriti, de Ijubesen obuduje , in v’ nji rafte P Pogoflo naj premifhljuje Boshje popolnamofti, prejete dobrote , vzhlo- vezhenje in terplenje Sinu Boshjiga: ftanovitno naj proti Boga de bi ga ljubesnijo zhedalje bolj napolnil, in naj v’ Ijubesni pogoflo prejema fvete sa- bramente. Kaj pomanjfha v 7 zhlovehu Ijubesen do Boga P Majhin greh. Kaj preshene is zhlovekoviga Jer za Ijubesen do Boga P Velik greh. 84 ,Smo dolshni blishniga ljubili? Dolshni fmo, ker Bog to sapove. Kdo je naj h blishni? Nafh blishni je vlak zhlovek , pri- jatel, sopernik, snani , nesnani, ver¬ nik , nevernik, dobri in hudobni. Kako moramo blishniga ljubiti? De mu vfe dobro shelimo in po mozhi ftorimo , kar mu flushi v’ do¬ bro in svelizhanje. Sakaj fmo dolshni blishniga ljubili? Savoljo Boga, kteri to sapove. Koliko fmo dolshni blishniga ljubiti? Kakor febe ; to pa savoljo Boga, ne savoljo fvojiga vefelja, ali dobizli- ka, ali drusiga. Kdo Jebe prav ljubi? Tifti, kteri ljubi Boga is vliga ferza, fe greha varuje, in fkcrbi sre- lizbanje dofezhi. Kdo febe flabo ljubi? Tifti, kteri Boga ne ljubi, in fe greha ne varuje. — 85 — Kdo ljubi blishniga ko Jebe savoljo Boga ? Tifli, kleri Boga is vfe dufhe in febe ljubi savoljo njega. Kdor tega ne flori, ne ljubi ne Boga, ne febe, ne blishniga. Kdo ne ljubi prav J'vojiga blishniga? Tilli, kteri ga ljubi savoljo fvo- jiga dobizhka, ali vefelja, ali mu da perloshnoft v’ greh. ^Smo dolshni Jovraslmike ljubili? Dolshni fmo, ker Bog to sapove. jSmo dolshni grej/mike ljubili? Dolshni fmo jih ljubiti, in jim pomagati, de fe boljfhajo, njih gre¬ hov pa fe ne fmemo vdeleshili, in fe jih moramo varovati, de fe nad nji¬ mi ne pohujfhamo. Kli je Ijubesen potrebna ? Ljubesen do Boga in do blishni¬ ga je potrebna v’ svelizhanje. 86 Kje je sapopadena Ijubesen do Boga in do blishniga? V’ xlefetih Boslijih sapovedih. Od defet Boslijih sapoved fploh. Ktere Jo Boshje sapovedi? So lete : 1) Jeft fim Gofpod tvoj Bog. Vero- vaj v’ mene famiga. 2) Ne imenuj po nevredno imena Gofpoda fvojiga Boga. 3 ) Spomni fe, de bofh prašnik po- • fvezhval. 4) Spofhtuj ozheta fvojiga in mater fvojo, de bofh dolgo sili vel, in ti bo dobro na semlji. 3 ) Ne ubijaj. 6) Ne prefheftuj. 7) Ne kradi. 8) Ne prizhaj po krivim. 9) Ne skeli fvojiga blishniga shene. 10) Ne slieli fvojiga blishniga blaga. — 87 — Po kom in komu je Bog ie sapovedi osnanil ? Bog jih je osnanil po fvojim flu- shabniku Mojsefu, Israelfkimu ljudftvu v’ pufhavi, petdefet dni po odhodu is Egiptovfke flushnofti. Ali nifo ljudje pred Mojsefam imeli sapoved? Ozhitnih sapoved Boslijih nifo lju¬ dje imeli, in fo shiveli po fvojim na¬ lomim umu in fvoji vehi; sa tega voljo pa fo fploh hudobno shiveli. Kako je Bog dal defel sapoved? Dal jih je na gori Sinaj Mojsefu na dve kamnitne tabli sapifane: osna¬ nil jih je Bog s’ ftrafhnim gromenjem in trefkanjem. Sakaj jih je Bog osnanil j’ grome¬ njem in trefkanjem? Salo, de hi fe ljudftvo vfigamo- gozhnofli Boshje halo, in bilo nag¬ njeno po osnanjenih sapovedih shiveli. — 88 — Sakaj fo bile sapovedi na hamnitne tabli sapifane P V’ snamnje tle bodo smiraj, in de ne bodo nikoli overshene. Koliko sapoved je bilo sapifanih na eno , in koliko na drugo tablo P Na eno fo bile sapifane perve tri sapovedi, v’ kterih je ljubesen do Bo¬ ga sapovedana; na drugo tablo fo bi¬ le sapifane druge fedmire, v’ kterih je sapopadena ljubesen do blishniga. t Sle bile dve tabli vfaka pofebej? Podobo fte imele, de je rfaka pofe¬ bej, in de fte dve, pa fte bile sdrushene. Sakaj to P . Sato, ker dve sapovedi, Boga in blishniga ljubiti, fte sdrushene, in kdor ene ne fpolnuje, tudi druge ne. klijmo tudi mi krijijani dolshni de- fet sapoved fpolnovali? Tudi, ker fo one raslaga poftave natore, ali sapoved, ktere je Bog v’ nafhe ferza sapifal: tudi sato, ker jih je Jesuf poterdil in raslagal. 89 j Smemo k dej savol/o f'vojiga J indiga po- sheljtnja kako sapoved prejtopiti? Ne fmemo, ker fino Bogu popol¬ noma pokorfhino dolshni: Tvojo voljo moramo njegovi podvrezhi. ( Smemo kdej savoljo ljudi, jtrahova- nja , J'hkode ali dobizhka kako sa¬ poved prejtopiti? Ne fmemo, ker fmo dolshni raji terpeti vfe hudo, in tudi shivljenje dati, ko preftopiti eno sapoved Boshjo. JSamoremo is fvoj e mozhi sapovedi dopolnili ? Ne, ampak s’ pomozhjo gnade Boshje samoremo. Ha j Bog da ti/iim, kleri njegove sa¬ povedi fpolnujejo? Da jim fvojo prijaš no It, mir ve¬ ki in vezhno svelizhanje. Kako Bog pokori nepokorne? Bog jih pokori s’ f lepo to, in s’ vezlinim pogubljenjem. 90 Od Boshjih sapoved pofebej. I. Sapoved. Sakaj Je perva sapoved Boshja perzh- ne s' temi bejedami: J e ft fim Go- fpod tvoj Bog? Bog naf s’ temi befedami opom¬ ni, de ima vfo oblaft nad nami, in de fmo dolshni lpolnovati njegove sa- Kaj nam sapoveduje perva sapoved? Nam sapoveduje v’ eniga famiga, praviga Boga verovati, va-nj upati, ga zhes vfe ljubiti, mu flusbiti, ga moliti in hvaliti. Je vfaka vera Bogu vjkezh? Ne vlaka, temuzh le ta, ktero je on rasodel, in ktero fveta katolfhka zerkev uzhi. 91 t i5 'mo dolslini v’ Boga upati? Smo, ker on je nafh vfigamogozh- ni Gofpocl, in ufmiljeni ozhe. .Smo dolshni Boga zhes v/e ljubiti? Dolslini fmo savoljo njegove po- polnamofti in njegovega ufmiljenja. j$mo dolshni Bogu Jlushiti? Dolshni fmo , ker on je nafh go- fpod, in mi njegovi podloshni. ,Smo dolshni Boga molili in hvaliti? Dolslini fmo, ker Bogu vfa hva¬ la gre. Kaj je v' pervi sapovedi prepoveda¬ nega ? Prepovedana je nevera, kriva ve¬ ra , vrasli e , sanizhevanje Boshje , in Boshjiga, riesaupljivoft, predersno u- panje, in vezli drusiga. Ali ni soper pervo sapoved, de an- gelje in fvetnike zhajtimo in jih n’ pomozh hlizhemo? Ne, ampak to je fpodobno, do- 92 Jjro in pomagljivo, ker jih je Bog poviflial, in fo nafhi prijatli. Ali je sadojii , de zhafiimo fveinike? 3Ni fhe to sadofti, ampak mora¬ mo tudi po njih sgledu shiveti, de po Kriftufu shivimo, po klerim fo oni shiveli. O. Sapoved. Kaj je w’ drugi sapovedi prepoveda- niga? Prepovedano je Boshjimu imenu nezhaft ftorili. Kako fe Boshjimu imenu nezhaji dela? Boshjimu imenu fe mnogo nezhaft dela. Kdor Boga, ali Jesufa, ali fvete sakramente, ali fvetnike, ali drugo Boshje malopridno ali nezhaftito ime¬ nuje: kdor hvali greh, ali kerfhanfke zhednofti sanizhuje, kdor nepotrebno ali zlo pokrivo perfeshe, ali ne do- 95 polni, kar je Bogu obljubil, ta Bosh- jinni imenu nezhall dela. Je dolshnoji Boshje ime zhajtili? Vlaka umna livarje dolslina Bosh- je ime zhaltiti, barje fvetiga ipofhto- vati, Bogu v’ zbali shiveti, drugim braniti grefhiti, odvrazhati poliujfha- nje, in vedno fkerbeti sa povifhanje Bosbje zhalli. III. Sapored. Kaj iretja sapoved sapove? Sapove prašnik, to je, nedeljo pofvezhevati. Sakaj je Bog en dan vfakiga ledna pofvezhevali sapovedal? §ofebno sato , de njegovi verniki per ozhitni Boshji flushbi ozbitno mo¬ lijo in hvalijo njega, llvarnika in go- fpoda nebef in semlje. 94 Kakofhne dobre dela fo o’ nedeljo , ali prašnik sapovedane? Sapovedano je premifhljevanje fve- tih rezhi, obilna molitev, flifhanje fvete mafhe, poflufhanje befedeBosh- je, in druge dobre dela, jktere fo Bo¬ gu v’ zhaft. Je kri/ijanu sadojti, de je v' nedeljo ali prašnik per fueti mafhi? Premalo je to : dolsben je fveto mafho s’ fpodobno zhaftjo flifbati, in pa tudi Boshjo befedo svefto poflufha- ti, per popoldanfbi Bošhji flushbi bi¬ ti , in drugo dobro delati. Kaj je v' tretji sapovedi prepovedaniga? Prepovedano je delati, in tudi kar koli kriftjanu brani prašnik pofve- zhevati. Klere dela Jo prepovedane? Prepovedane fo hlapzhevfke dela, in druge, ktere fe bres velike fhkode lahko odloshe. Kaj je fhe v' nedeljo ali prašnik pre- povedaniga P Prepovedano je pofvetno vefelje, plef, in kar koli kriAjana smoli ali sadershi, de prašnika ne pofvezhuje. Greli, ki fe v’ nedeljo ali prašnik sgo- di, ima fofelino hudobo per Bogu. Kaj Bog sTmga iijiitn, hi prašnik sanizhajejo P Sliuga, de jih ho konzhal. IV. Sapoved. Kaj otrokam zhelerla sapoved sapove? Sapove jim /Voj e ftarfhe fpofhto- vati. Kako kashejo otrozi fpojhtovanje do Jvojih Jtdrfhev ? S’ tem, de s’ njimi in od njih fpofhtljivo govore, fkerbe sa njih do¬ bro ime , njih flaboft ne rasnafhajo , temuzh jih voljno in ponishno preterpe. — 96 — Kaj fo Jhe oirozi Jvojim Jtarfhem dolshni ? Dolshni fo jih ljubiti, jiin pokor¬ ni bili, njih dufhi in lelefu pomaga¬ ti s’ molitvijo, s’ delam in s’ vfiin. Kakfhin mora biti otrok, ki Jtoriii ne more, karma Jtarfhi akashejo ? Shaloften naj ho in naj ponishno isgovori Tvojo nesmoshnoft. Kaj naj /ton' otrok, zhe Jtoriii ne J me, kar mn Jtarifhi ukasliejo? Povedati je dolshen , de ne fme, de je greh, in naj o liane sveft Bogu, kteri je gofpod vdih. Je oirokam pokor fhina potrebna ? Refnizhno, de bodo dobri kriftja- ni , in pridni zhloveki. Nevedni in Ba¬ bi fo oni, in gorje bi jim bilo, ako bi ne sliiveli v’ pokorfhini. Kaj Bog obljubi otrokom, kteri fpo- fhiujejo in bogajo Jvoje Jiarjhe ? Bog jim obljubi frezhno in dol¬ go shivljenje. Dobri oirozi bodo frezh- — 97 — no skiveli, in tudi dofegli vezhno sve- lizhanje. Kaj je v ’ zhelerti sapovedi oiroham prepovedaniga ? Prepovedano jim je ftarfhe sani- zhevati, skalili, sapuftili, jim kaj od- vseti, in kar je laziga. Kako bo Bog nepokorne otroke po¬ koril P Ojftro jih ko pokoril na tem fve- tu in na unim: nefrezhni kodo tukaj, prekleti kodo v’ vezknoili. Kako morajo bratje in JeJire med fe- boj shiveti ? Se morajo ljubiti, in eden drusi- mu pomagati: morajo eden drugiga voljno preterpeti, in eden drusimu po- magati v’ dokro. Kakofhne dolshnofti imajo otrozi do dragih ljudi? Otrozi Jo fofekno dolskni dukov- ne in deshelne oklaltnike fpofhtovali in sanje moliti. Dolslmi fo tudi fpofhto- 5 vati in bogati Tvoje botre, slilahto in tiare ljudi, in morajo biti vlim po vo¬ lji Boshji, in po berThanTbi ljubesni pravi zh ni in dobri. Kahofhni morajo hiti olrozi, zhe Jlii' silijo ? Zbe otrozi flushijo, morajo biti gofpodarju in gofpodinji. bo ozlietu in materi, poborni, bogljivi in svetli v’ vlim savoljo Boga, in ber imajo plazbilo. V. Sapoved. Kaj prepove peta sapoved? Prepove ubijanje. Silno velik greli je to. .Sme zhloveh febe umoriti? Ne fme, ber ni on gofpodar fvo- jiga shivljenja, ampak Bog: kdor Te protlovoljno umori, neisrezheno gre- Thi. 99 Sme zhloveh v ’ telesno nevarnoft ili? Ne fme, zhe ga kaka fofebna dolsh- noft ne veshe , de bi refhil kakiga zhlo- veka, ali bolnikam ftregel, ali varoval desbelo po ukasu deshelfke oblafti. 'me zhlovek Juojimu telefu fliho do¬ voli? Ne fme, ker je vfak dolshen fvo- je sdravje ohraniti. Kahfhin greh je ho ga umorili? Proftovoljno ubijanje je iilno ve¬ lik greh, ki v’ nebo vpije. udli je tudi prepovedano telo blishniga pofhhodovati? Tudi, in nihzhe ne fme koga pofhkodovali na telefu s’ tepenjem, ali drugazhi. Je tudi prepovedano homa fmert vo- fhiii? Prepovedano je tudi komu vofhi- ti fmert, bolesen, in kar telefu fhko- duje. 100 Kaj peia sapoved sapoveduje? Sapoveduje Tvoje in blishniga telo varovati fhkode, bolesni in fnierti; in pomagati teleTu, de sdravje sadobi. Kaj je fhe n’ peti sapovedi prepove- daniga ? Prepovedano je pohujfhanje in napeljevanje v 5 greli, ker je to dufhno ubijanje. Kaj je zhloveku ftorili, kleri je blish- niga na telejn pofhkodoval? Popraviti in poverniti mora, ko¬ likor mu je mogozhe. Kaj je zhloveku Jtorili, k ter i je Jvo- jiga blishniga pohujfhal? Boga mora profiti sa-fe, in sa-nj, ga odvernili od greha, mu dober sgled dati, in mu drugazhi pomagati, ko¬ likor mu je mogozhe. 101 VI. Sapoved. Kaj je v' fhejti sapovedi prepoveda- niga ? V’ fhefti sapovedi je prepovedana vfa nezhiftoft, in kar va-njo napelju¬ je , to je neframni pogledi, oftudne kefede, nevarne perloshnolli in proflo- voljno dopadajenje do ofludniga dja- nja ali oftudnih mifel. ,Se je greha nezhijtojti slo bati? Refnizhno, ker je zhlovefhka na- tora slo nagnjena k’ njemu, in ker fe teshko opulii. Ali je nezhijtofi velika pregreha? Velika, kakor fveto pifmo prizhu- je. ■V’ kriftjanu je nezhiftoft oiludnifhi, ker je pofvezhen ud Jesufov. jo tudi nezhijte mi/li prepovedane? Tudi fo prepovedane, in nihzhe ne fme proitovoljno s’ dopadenjem mi- fliti ali sheleti, kar mu Bog koriti prepoveduje. / 102 Je dolshnojt varovati Je tega , kar napeljuje v' nezhijtojt? DolshnoA je. V’ nezhiAoA nape¬ ljuje neframna nofha, lenoba , nesme- ra v’ jedi in pijazhi, plef, rasujsdani jJOgledi , gerde befede in drugo. sili veliko hudiga is nezhijiojii is v ir a? Veliko , fofebno pa dufhna flepo- ta, fhpot, zhafne in vezhne fhtrafenge. Kaj je v' fhejii sapovedi sapovedaniga? Sapovedana je zhiAoA, in kar jo ohrani, io je, Arah Boshji, framosh- IjiroA, beg od hudih perloshnoA, in vezh taziga. Koliko je zhijti krijijan vfhezh Bogu? ZhiAi kriAjan je fofebni prijatel Boshji, in Bog ga ho rsel v’ Tvoje kraljeAvo. 105 VII. Sapoved. Kaj je v' Jedmi sapovedi prepoveda¬ ni g a ? V’ fedmi sapovedi je prepovedana tatvina, golufija, in vfali mu s’ fvojo gnado pomagal po sapovedih slii- veti, in florili vfe, kar v’ njem ohra- nuje gnado Boshjo. Od fvetiga refhnjiga Telefa. Kaj je sakrament fvetiga refhnjiga Telrfa P Nar fvetejfhi sakrament je to pra- viga telefa in prave kervi Gofpoda Je- sufa Krillufa v’ pododah kruha in vina. Kdaj je Jesuf ta fveti sakrament po¬ ji avil? Jesuf ga je poftavil per sadnji re- ztterji, ko je s’ fvojo vfigamogozhno hefedo pofvetil kruh in vino, in dal oboje fvojim uzhenzam vshivati. Kdo sdaj pofvezhuje kruh in vino, in j premeni te dari v' teto in kri Jesuf ovo P Mafhniki, ko po sapovedi in ob- lafti Jesufovi isreko befede njegove, 135 nad bruham: To je moje telo, in nad rinam: Ta je moja kri. Ko je mafhnik isrekel befede Jesufo- ve nad kruham in vinam, ali je fhe kruh in vino ? Ne, ampak le podoba kruha in vina: potlej je pravo telo in prava kri Jesufova. Ali je v ’ podobi kruha farno fveto telo Jesufovo in n’ podobi vina fa¬ rno njegova fvela kri? V’ podobi kruha ni le telo Jesu- foro, ampak tudi njegova kri; v’ po¬ dolji vina ni le kri Jesufova, ampak tudi njegovo fveto telo. Saka j je Jesuf pofebej kruh , in po- febej vino pofvetil, zhe v ’ v jaki podobi je njegovo telo in njegova kri? Sato, de je s’ tem osnanil fvojo fmert, to je, de fe bo njegova kri "odlozhila, in istekla is njegoviga telefa. — 156 Sakaj po pofvezhenji ojtanele podobe kruha in vina ? Salo, de lahko vshivamo ta fveti sakrament; kar bi ne mogli, ako hi vi- dili mefo in kri. Ali je v' veliki in n’ majhni podobi vej JesuJ' KriJtuJ? Refnizhno, de je v’ vlaki nar ma- nji podobi vef Jesul' Kriftuf. Z.he fe podoba kruha prelomi, ali Je tildi JesuJ' prelomi? Ne, ampak vef oilane v’ nar ma- nji drobtinici. Ktera natora Jesujova je n’ tem sa- kramenta ? Obe, Boshja in zhlovefhka, to je, Jesuf Bog in zhlovek, s’ dufbo in s’ telefam, s’ kervjo in s’ mefam. Sakaj je Jesuf ta fveti sakramenl po- Jtavil? Is rezh namenov : 1) V’ fpomin fvoje ljubesni, fvojiga terplenja in fvoje fmerti. 157 2 ) De l>i Lil on daritev Ozheta, in jed nafhim dufham v’ vezhno svelizhanje. 3) De je s’ Tvojo zerkvijo do konza Tveta , ne le s’ Tvojo pomozhjo, ampak tudi s’ Tvojo reTnizlmo prizhnoftjo. hrijtjani dolshni sahrament foe- tiga rej knjiga Telefa prejemati? Dolshni To, ker je JesuT to sapo- vedal, in savoljo gnad, ktere dobe v’ tem Tvetim sakramentu. Kadaj Jo hrijtjani dolshni sahrament fvetiga ref knjiga Telefa prejemati? Dolshni To enkrat v’ letu o veli- konozhnim zhaTu, in v’ nevarni bo- lesni. Zerkev pa sheli, de hi Te kriftjani vezhkrat perpravljali, in prejemali ta Tveti sakrament. Per hahofhni JiaroJti fo dolshni oirci¬ zi pervo obhajilo prejeti? Okoli deTetiga, enajftiga, ali dva- najfliga leta To dolshni; ItarThi pa in duhovni nar bolj vedo, kadaj je otrok — 158 — umen in poduzhen, de l>i pervo Tveto obhajilo opravil. Kakofhne gnade dobe krijijani per vrednim obhajilu ? Vredno obhajilo 1) Sklene kriftjana s’ Jesufam. 2 ) Gnado Boshjo v’ njem povifha. 3) Mu hudo posheljenje pomanjfha. 4) Mu da saftavo zhaftitljiviga vfta- jenja. Koliko zhafa oftane Jesuf v ’ krijija¬ mi, ki ga je prejel? S’ Tvojo prizhnoftjo oftane okoli pol ure, s’ Tvojo gnado pa oftane, dokler Tmertno ne greThi. Od perpravljanja k’ fvetimu ob¬ hajilu in prejemanja fvetiga refhnjiga Telefa. Ali fme krijtjan neperpravljen ili k ’ fvetimu obhajilu ? Ne Trne, ker Tveto reThnje telo je nar Tvetejfhi sakrament. 159 Ali je kak krijijan fvetiga obhajila popolnoma vreden ? Nihzhe ni fvetiga obhajila popol- nama vreden; vreden je le po Boshji milofti, kdor je prav perpravljen. Ali je velika pregreha Jesufa nevred¬ no prejeti P Velika, in fe Boshji rop, to je, Boshje sanizhevanje imenuje. Kteri nevredno prejmejo fveto obhajilo P Tifti, ki fo v’ velikim grehu, naj vedo, ali ne vedo, de fo v’ njem. Ktere fo navadne fhtrcfenge nevred- niga obhajila P Dufhna flepota , Boshje sapufhe- nje, terdovratnoft ferza in pogubljenje. Ali fe dobi odpufhenje tega veliziga greha P Odpufhenje fe dobi, zhe je s’ po- mozhjo gnade pravo fpreobernjenje ali prava pokora. — 140 — # Kolikero je perpravljanje k ’ fvelimu obhajilu ? Trojno je, daljno in blishno per¬ pravljanje dufhe, in perpravljanje telefa. Klero je daljno perpravljanje dufhe? To je, de rooramo biti: 1) V’ gnadi Boshji, ali bres velizi- ga greha. 2 ) Bres ljuhesni do maliga greha. 3. Sheleti moramo Jesufa prejeti. Sakaj fe lo daljno perpravljanje ime¬ nuje? Sato, her je kriftjan dolsben smi- raj tako biti perpravljen, de, zhe nag¬ lo sboli, vredno prejme fvelo refhnje Telo. Klero je blishno perpravljanje k' fve- timu obhajilu ? Blishno perpravljanje je andoht (poboshnofk) ferza ; de kriftjan preden je obhajan, obuduje vero, lirah, upa¬ nje, ljubesen , shaloll nad grehi, fldep ne vezh grefhiti, in hvaleshnoll. 141 Kaliofhno vero naj krijtjan obadi pred Jvelim obhajilom ? Terdno vero naj oLudi, de bo refnizhno prejel Jesufa Kriftufa, Boga in zhloveka, kakorfhen je bil rojen is devize Marije, in ledi na defnizi Boga Ozlieta. Kakfhin ftrah naj obudi? Strah, ki je is vere in is fposna- nja fvoje nevrcdnofli, de le globoko ponishuje. Kakofhno upanje naj obudi? Upanje, de mu je ufmiljeni Je- suf vfe grehe odpuftil, in de ga bo v’ fvoje svelizhanje prejel v’ tem fve- tim sakramentu. Kako naj obudi ljubesen ? Naj premifli prezhudno ljubesen Jesufovo, is ktere je ta prefveti sa- krament pollavil, de v’ fvojim ferzu obudi veliko ljubesen do njega. Saka j mora grevengo nad grehi, in fklep ne vezh grejhiti obudili? Sato, ker noben zhlovek ni po- 142 polnama zhift. Bodi pa to is ljubesni do ljubesniviga Jesufa, de mu potlej ftanovitno fluslii. Šaha j mora hvaleshnojt obuditi? Sato, ker je Jesuf vfe hvale in hva- leshnofti vreden, hi fe vshivati daje. Kako naj fe hriftjan Jkn bolj per- pravlja hi fvelima obhajilu ? IS a j fe vfaj poprejfhni dan sazbe- nja perpravljati s’ obilno molitvijo, s’ branjem fvetih bukev, s’ drusimi do¬ brimi tleli, in tudi s’ sdershevanjem od perpufheniga vefelja, dp obilnifbi gnado prejme. Kakofhno je perpravljanje telefa? Perpravljanje telefa je to, de, krift- jan h’ fvetimu obhajilu namenjen, mo¬ ra biti od polnozhi tefh, zhe ni ne¬ varno bolan ; in de fpodobno pa ven- der ponishno oblezhen li’ Boshji miši p er fl opi. Kaj mora ftorili hriftjan , ho perjtopi h'fvetimu obhajilu , in hoje obhajan? Kriftjan mora s’ velikim fpofhto- 145 vanjem perkopiti k’Bosliji miši in po- nislmo pokleknili. Ko mafhnik rezke: Glejte Jagnje Boshje, ki grehe fveta odjemi j e, naj krakoma po¬ gleda fveto hollijo, in naj moli Jesu- fa. — Mafhnik v’ njegovim imenu trikrat rezhe: Gofpod! nifim vre¬ den, de grefh pod mojo Itreho, temuzh rezi s’ hefedo, in moja dufha ho osdravljena: naj obha- janz liho rezhe to s’ mafhnikam, naj refnizhno mifli, de je nevreden, in naj fe trikrat na per/i vdari. Deti to refnizhno mifli, naj vender upanje obudi v’ milok Jesufovo. — Kader mafh¬ nik fveto hollijo poda, mora obhajana glavo vsdigniti, uka zhedno odpreti, jesik na fpodni shnabel poloshiti, in fpofhtljivo prejeti fveto refhnje Telo. Ko ga je prejel, ne fme fvete hokije svezhiti, ne nalafh v’ ukih perderslie- vati, temuzh jo bersh savski ti. Ako fe fveta hokija njegovih uk prime, jene fme s’ perkam, ampak s’ jesikam od- lozhiti, de jo savshije. 144 Kaj mora Jtorili krijtjan bersh po /velim obhajila ? Bersh, ko je obhajan MI, naj nagne fvojo glavo; naj gre na Hran pokleknit, de moli, in naj fe okoli pol ure sdershi, de ne plune, in naj ne gre bersh is zerkve. Kaj naj krijtjan moli in premif klju¬ je po J'velim obhajilu ? Naj sahvali Jesufa, de mu je to fofebno milolt fkasal; naj ponavlja lju- besen do njega, shaloft nad Tvojimi po- prejfhnimi grehi, in fklep ne vezh grefhili: gorezhe naj ga proli, de bi mu obilno gnado dal, de bi fe s’ njo varoval vlili grehov, fofebno pa flaboil in fkufh- njav savoljo kterih nar lashje greflii. Sakaj mora krijtjan s 1 zhijto vejijo in s ’ Jkerbnim perpravljanjem per- Jtopali k ’ Boshji miši? Sato, de fe fkerbno varuje ne- vredniga obhajila, kar je velika nefre- zha; in de velike gnade 2J re j ema s ’ vrednim obhajilam. 145 Kako fe mora krijtjan v' dan fveli- ga obhajila sadershali ? Se mora varovati poftopanja, po- fvetniga hruma in vefelja: mora obil¬ no moliti, Jesufa vezhkrat sahvaliti, in profiti, de hi ga ne sapuilil. Tilli dan in potlej naj gorezhe fkerbi, de s’ Jesufam fhlenjen oftane. sili fe mora tudi bolnik tako perprav- Ijati U fvetimu obhajilu ? AI — 219 — in nikdar ne bodo odftopili od fvoje hudobne volje. Kakofhna mora biti nam shivim vezh- noft? Vezhnoft mora biti nam shivim v’ fpodbod, de fkerbno flushimo Bo¬ gu , in preterpimo nadloge, de v’ vezh- no vefelje pridemo. Kakofhna je vezhnojt obfojenim v' pekla ? Jim je neisrezheno ftrafhna, ker bodo shiveli v’ terplenji vekomaj. V ! Ilrafhnim terplenji fo bres vfiga upa¬ nja kake pomozhi, ali prememhe, ali konza, ali fmerti, in neisrezheno ter- pe smiraj, ker vedo, de bodo terpeli vekomaj. Kakofhna je vezhnojt angel jem in Jvelnikam v' nebeji/i? Jim je neisrezheno vefela, ker mir, zhall in vefelje, kteriga vshivajo, bo¬ do vshivali vekomaj. 10 * Kaftofhni moramo biti, de pridemo u’ frezhno vezhnojt? De pridemo v’ frezhno vezhnoft, jo imejmo smiraj pred ozhmi, shivi- mo po sapovedih, fovrashimo in opu- ftimo fvoje grehe, preterpimo voljno vfe nadloge, in vedno prolimo ufmi- ljeniga Boga po Jesufu Krillufu, de nam da pravizhno shiveti, frezhno um¬ reti in v’ nebefa priti. Amen. K A S A L O