9H771 31 8
607007
...

primorski u¥p
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER
Avgust 2008 LctO 14 Številka 174 CENA 0^90 EUR IZHAJA l l. V ME<§1 A L /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
ATELJE KEUMiKE
izeu	^
»DLičENMčSI tZDEUN NAKhr IZ KEMJillKE IN STEKU TEK DtU&l prh novemu
ATEUE KEUliKE
unsut
izeu
Popolna oskrba vida.
Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Opravljen tehnični pregled.
Otvoritev seotembra.
'r\
.cS0! Kar je čisto
,^\L°V in jasno C\ je resnično!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500
Izola
Ribiški praznik
22. in 23. avgusta
Palače in park obdaja ograja
Nekaj bralcev seje obrnilo na nas z vprašanji kaj pomeni kovinska ograja, ki jo postavljajo okrog parka pred prenovljenim Palače hotelom v Portorožu, ki naj bi ga odprli že sredi septembra.
Podpisana pogodba za izgradnjo garažne hiše na Fornačah
Proslava
Priključitev
Primorske
v Kopru v nedeljo, 14. septembra 2008. Boris Popovič: "Nisem nasprotoval proslavi." Stran 3.
Volitve v DZ 21. septembra
Vlada bi še en mandat
Kaj napoveduje vedeževalec, stran 6.
Tradicionalni ribiški praznik v Izoli bo spet pritegnil veliko obiskovalcev. Če bo dober ulov, bodo na ribiškem prazniku prodajali celo ribe.
FOTO COLOR LABORATORIJ
Obala 7. (
[il

Za prenos totogiat"V\e s CD, diskete Smod tfledia, Covnpact Fiash iz digitalnega totoaparata na totogiatski popit
TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
SIMRLV CLEVER
ŠkodaOctavia
Active in Business

že od
14.854 EUR

•i<7
Active: bogata oprema Classic ter dodatno daljinsko centralno zaklepanje in aluminijasta platišča 15".
Business: bogata oprema Ambiente ter dodatno usnjen volan z malim usnjenim paketom in aluminijasta platišča 16".
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03
Enajstega avgusta 2008 sta župan Občine Piran Tomaž Gantar in glavni direktor Kraškega zidarja Radoš Tipanje v Piranu podpisala pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice za izgradnjo garažne hiše na Fomačah. Kraški zidar je bil izbran kot najugodnejši ponudnik na podlagi javnega poziva za oddajo ponudb za pridobitev stavbne pravice za izvedbo projekta.
S pogodbo seje Kraški zidar obvezal, da bo zgradil parkirišče s sedmimi etažami in 840 parkirnimi mesti v skladu z že pridobljenim gradbenim dovoljenjem. Pogodbeno predviden rok izgradnje je 30. 06. 2009.
Pripravljalna dela na 8 milijonov evrov vredni investiciji se bodo pričela v naslednjih dneh in bodo potekala vzporedno z deli na centralni čistilni napravi, ki bo zrasla v neposredni bližini mestne garaže. Intenzivneje se bodo dela nadaljevala po zaključku turistične sezone.
Župan Tomaž Gantarje ob podpisu pogodbe povedal, da pomeni ta garažna hiša resničen začetek reševanja prometnih zagat v Piranu, obenem pa Občina v sklopu priprav na izdelavo OPN (občinskega prostorskega načrta) že pripravlja nove predloge prometne ureditve, ki bodo občanom predstavljeni še pred koncem letošnjega leta.	Služba za odnose z javnostmi
Dragonja
Prizadevanja za obvoznico
i	i*i	i
Dela na obvoznici, ki bo vodila mimo vasi Dragonja, so se že začela. Naložba je vredna blizu 6 milijonov evrov - in če držijo obljube bo obvoznica, ki bo povezana z bodočo hitro cesto Koper-Dragonja, končana do konca leta 2008. Naložba j e večpomenska, saj bodo tako rešili tamkajšnje krajane večnih težav, ki jih imajo zaradi gostote prometa skozi vas in z vključevanjem na glavno cesto. Da so se stvari vendarle pomaknile nekoliko naprej gre tudi pripisati celotnemu odboru civilne pobude, katerega predsednica j e Ingrid Mahnič.
Vse moč n '
i MOREM ATO <^jj)
, W
primorski ufr'p
Američani ne živijo več tako dobro
Milijardni stroški za vojno v Iraku in Afganistanu, nepremičninska kriza, ki se vleče od julija letos, vse dražje gorivo, 5-odstotna inflacija in povečana brezposelnost rahljajo temelje najmočnejše gospodarske in vojaške sile na svetu.
Povprečni Američan živi slabše kot pred leti in mora dobro premisliti kako bo porabil skromno plačo. Ne vozi se več po cestah z velikim požrešnim avtomobilom in če le more si kupi manjšega. 5-odstotna inflacija na letni ravni mu vztrajno najeda osebni standard. Ce k temu prištejemo oslabeli dolar, težave v uvoznih poslih zaradi dragega evra in Jena, drage zdravstvene storitve in brezposelnost, ni daleč od ugotovitve, da bo ZDA zajela recesija. Nepremičninska kriza zaradi tako imenovanih drugorazrednih hipotekarnih kreditov, kiji številni Američani sedaj niso sposobni več vračati, je tudi naredila svoje, na srečo pa ni zamajala evropskih bank. Američani kajpak znajo povedati, daje za njihove težave kriva sedanja administracija z odhajajočim predsednikom Bushem na čelu. Še vedno pa v ZDA cveti vojna industrija, ki jo v bistvu v precejšnjem delu posredno plačujejo davkoplačevalci.
RIM
Vladni ukrep - vojaki v mesta!
3000 vojakov že patruljira po nekaterih italijanskih mestih, z namenom, da bi sprostili določeno število policistov za druge potrebne naloge, morda na vzhodni meji?
V prejšnji številki smo pisali, da rimska vlada ne bo poslala vojaških sil na vzhodno mejo s Slovenijo, da bi zaščitila državo pred nezakonitim i „množičnimi“ priseljenci z vzhoda. Res jih ni poslala na mejo ampak v nekatera mesta. Tako od 4. avgusta 2008 približno tri tisoč vojakov že patruljira po večjih italijanskih mestih in kot kaže vojaki prevzemajo nekatere pristojnosti policistov. Kam bodo poslali „sproščene“ policiste, ni znano. Morda gre ob tem tudi za prefinjen ukrep pošiljanja policijskih patrulj v bližino vzhodne meje s Slovenijo? V Furlaniji-Julijski krajini vojaki stražijo le sprejemni center za nezakonite priseljence v Gradišču ob Soči, da bi tako sprostili policiste za opravljanje drugih nalog. Tržaški dnevnik piše, da so ljudje v mestih ugodno sprejeli vojake. Tudi v Rimu, kjer je župan Gianni Alemanno sprva nasprotoval prihodu vojakov, potem pa jih je sprejel pod pogojem, da se bodo kar se da izogibali zgodovinskem jedru prestolnice, na primer Koloseja. Vojaki so sedaj že vsepovsod, v Palermu, Neaplju, patruljirajo tudi na železniški postaji v Milanu. Obrambni minister La Russa je zadovoljen. Stranke koalicije pozdravljajo začetek izvajanja vladnega odloka, medtem ko so v levičarskih strankah kritični, ker menijo, da ta ukrep spominja na policijsko oziroma vojaško državo.
TRST
Kakšna bo usoda Primorskega dnevnika?
Medtem, ko se v Sloveniji bije boj med plačljivimi in trendovsko brezplačnimi časopisi, država pa stoji ob strani, v Italiji ukinjajo podporo manjšinskemu tisku.
Usoda Primorskega dnevnika, ki je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945 (njegov predhodnik je Partizanski dnevnik, ki je začel izhajati 26. novembra 1943), je spet vprašljiva. Zadruga Primorski dnevnik, v kateri so organizirani člani-naročniki časopisa, izraža resno zaskrbljenost zaradi krčenja podpor novinarskim zadrugam, političnim glasilom in manjšinskim časopisom, med katerimi je tudi Primorski dnevnik. Berlusconije vlada je v okviru sprejetega zakona o stabilizaciji javnih izdatkov zmanjšala podporo tudi Primorskemu dnevniku. Za razumevanje sistema sofinanciranja medijev naj povemo, da je bilo nekaj podobnega tudi pri nas v bivši Jugoslaviji, ki pa je bilo leta 1990 tako rekoč ukinjeno in mediji (razen javne RTV) so se morali v celoti podati na tržišče.
Kaj se v tej luči nakazuje Primorskemu dnevniku, se sprašujejo v Zadrugi. V najboljšem primeru bodo potrebna dodatna krčenja števila strani, kar bi močno prizadelo kakovost in obseg časopisa, ki ga lahko kupujemo tudi pri nas. Ne nazadnje gre za edinstveni slovenski dnevnik, ki izhaja v Italiji vse povojno obdobje. Skrajno skrčen časopis pa lahko zdrkne tudi v zaprtje, piše v komentarju predsednik Zadruge Primorski dnevnik Ace Mermolja in dodaja, da ni treba posebej opozarjati, da namenja zaščitni zakon za Slovence v Italiji št. 38 posebno pozornost tisku. Ista pozornost je zapisana v zakonu za manjšinske jezike št. 482. Ukinitev časopisa bi bil tudi hud udarec za vso slovensko manjšino v Italiji, zato bo že septembra potrebna široka mobilizacija sil in tudi ustrezna reakcija pristojnih slovenskih institucij, da bi zagotovili nadaljnje redno izhajanje tega zanimivega zamejskega časopisa.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski uVp ^©m^j
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
10 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Karadžič proučuje obtožnico
Tudi, če mu bodo dokazali največjo krivdo o zločinih v Srebrenici, mu smrtne kazni ne morejo izreči, pač pa morda le dosmrtni zapor.
Poleg generala Ratka Mladiča je Radovan Karadžič verjetno najbolj odgovorna oseba za obleganje Sarajeva in pokole v Srebrenici, kjer so srbske paravojaške sile kruto umorile okoli 8000 Bošnjakov, med njimi celo okoli 200 bolnikov. Kaj takega je bil sposoben le Hitler. Karadžiča, ki se je uspešno skrival (in tudi javno pojavljal) za imenom in likom Petra Glumca, so neuspešno iskali kar 13 let. Aretirali so ga, kje drugje kot v Srbiji, 18. julija 2008, pred haaški tribunal za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je stopil 31. julija 2008, ko mu je predsedujoči senata sodnik Alphons Orieja še isti dan popoldne prebral obtožnico, ki ga bremeni genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov proti nesrbskemu prebivalstvu med vojno v BiH v letih 1992 - 1995. Na slovenski TV smo lahko večkrat videli kako sta se v BiH družila general JNA Mladič in voditelj bosanskih Srbov Karadžič, niti najbolj črnogledi pa si niso mogli predstavljati, da so ti ljudje bili sposobni storiti ali naročiti tolikšno krvavo hudodelstvo v naši nekdanji skupni domovini, kjer smo petdeset
let gojili bratstvo in enotnost. Karadžič je pesnik in psihiater, izdajal pa se je tudi za zdravilca. Po krvavi drami v Srebrenici leta 1995 je poniknil. Vsi so vedeli zanj, nihče ga ni aretiral, kajti za Srbe je heroj, saj naj bi šlo le za nekakšno „osveto“, ker naj bi pred tragedijo v Srebrenici Bošnjaki pobili okoli 1900 Srbov. O tem se ne govori. Karadžič je drugačen od Slobodana Miloševiča. Slednji se je v Haagu branil sam in je umrl v zaporu še pred izrekom sodbe. Karadžič ima sedaj 30 dni časa (do 29. avgusta), da se izjasni glede obtožnice. Verjetno bo rekel, da ni kriv, ne pa tega, da ne prizna sodišča kot je dejal Miloševič. Protesti v srbskem glavnem mestu so se medtem že umirili. Če bo obtožnica obveljala se mu ne bo treba več skrivati naokoli, pač pa bodo zanj do konca življenja skrbeli kar v zaporu. Smrtne kazni v Evropi namreč ni mogoče izreči, tudi če gre za največje zločine. Nekdanja generalna tožilka Carla Del Ponte (sedaj švicarska veleposlanica v Argentini) je zadovoljna in upa, da bodo srbske varnostne sile kmalu izsledile tudi generala Mladiča, ki naj bi ga uspešno ščitila vojska? Nevarno
Z naslovnice beograjske revije Vreme: Človek, ki je ubil Sarajevo.
Bosanska tragedija je zahtevala več kot 100.000 življenj, samo v Srebrenici okoli 8.000, veliko žrtev pa so Bosanski Srbi povzročili tudi z obleganjem Sarajeva. Svetovna javnost se je zganila šele, ko je na tržnici zaradi eksplozije granate umro več kot 60 ljudi.
je namreč, da bi general znal kaj povedati ali je pri masakrih v BiH na kakšen način sodelovala tudi bivša JNA ali redna srbska vojska.
Okrogle obletnice
Tokyo
- Druga svetovna vojna se je končala šele avgusta in ne 8. maja.
Dokončali so jo v bistvu Američani, ki so 6. avgusta 1945 odvrgli na japonsko mesto Hirošimo s 507.000 prebivalci prvo atomsko bombo. Takoj je bilo ubitih 80.000 ljudi, okoli 200.000 pa jih je umrlo pozneje za posledicami sevanja. Uničeno je bilo 60% mesta. Tri dni pozneje, 9. avgusta 1945 so odvrgli atomsko bombo na mesto Nagasaki. Takoj je bilo mrtvih 75.000 ljudi. Zakaj je bilo treba ubiti toliko civilistov, če pa so bili vojaki na bojišči, še danes ni
odgovora. Američani odgovarjajo, da so s tem preprečili še mnogo več žrtev, predvsem njihovih, na bojiščih. Enako bi se lahko vprašali zakaj je bilo potrebno do tal porušiti nemški Dresden?
Avnoj
-	Letos mineva 65 let od prvega zasedanja Avnoja - Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije. Zgodovinsko zasedanje je bilo 29. in 30. novembra 1943 v osvobojenem Jajcu (BiH).
Kočevje
-	Letos mineva 65 let od kapitulacije fašistične Italije, razmaha
partizanstva na Primorskem in ustanovitve prve politične in upravne oblasti v Kočevju (1. - 3. 10. 1943), pod vodstvom OF.
Istra
-	Pred 65 leti (13. 9. 1943), po kapitulaciji fašistične Italije, je prišlo do združitve Istre s Hrvaško. Takoj zatem so Istro zasedli Nemci. Po mirovni pogodbi z Italijo leta 1948 je Istra dokončno pripadla Jugoslaviji.
Munchen
-	Letos mineva 85 let odkar je 9. novembra 1923 Hitler s svojimi somišljeniki poskušal zrušiti bavarsko in državno vlado. Ni mu uspelo. Bil je obsojen na pet let ječe. Režim, ki seje nagibal v desno, gaje izpustil na svobodo že po enem letu. V zaporu je napisal programsko knjigo „Mein Kamf‘ (Moj boj).
In memoriam
Jože SecCmal^
Na koprskem pokopališču smo se 1. avgusta 2008 poslovili od Jožeta Sedmaka iz Kopra. Poznal sem ga kot dobrega in preudarnega človeka, kije v svojem življenju, ki mu ni bilo vedno postlano z rožicami, vedno znal oceniti kaj je dobro, napredno, družbeno sprejemljivo. Rodil seje 29. marca 1928 v vasi Koritnica. 9. septembra 1943 je odšel v partizane. V svojem mladostnem življenju je okusil gnev skrajnih ideologij - fašizma in nacizma. Oktobra 1944 ga je zajela nemška vojska in ga odpeljala v zloglasni tržaški zapor Coroneo, nato pa v delovno koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je kljub nepopisnemu mučenju in trpljenju dočakal osvoboditev.
Jože Sedmak je bil ustanovitelj območne organizacije DeSUS v Kopru,vrsto let njen predsednik in predsednik Pokrajinskega odbora DeSUS za Južno Primorsko in podpredsednik stranke. Aktiven je bil tudi v ZZB NOB, v samoupravnih organih, svetnik DeSUS v OS Mestne občine Koper, v organih KS Črni kal in drugod. Bil je nosilec medalje za hrabrost in medalje za zasluge za narod. Za svoje nesebično požrtvovalno in strokovno delo je bil leta 1968 odlikovan z ordenom dela s srebrnim vencem, pozneje je prejel tudi nagrado 15. maj Občine Koper, najvišje priznanje Obalne skupnosti za vodno oskrbo Koper - zlato plaketo in srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije ter tudi naslov častnega občana KS Črni kal.
V poznejših letih se je, morda malce razočaran, tiho umaknil iz političnega življenja in tako tiho tudi odšel. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala množica ljudi, ki so mu izkazali čast, govorniki, predsednik KS Črni kal, predstavnik ZZB, predsednik OO DeSUS Koper so opisali njegovo 80-letno življenjsko pot in nas spomnili na njegova žlahtna dela. Jože bo ostal v našem spominu.
Franc Krajnc
I w
primorski uTr'p
Za ENOTNO občino Koper
Problem ni v občini. Problem je v županu.
Koprski Socialni demokrati pobudo o ustanovitvi občine Ankaran razumemo kot upor mačehovskemu odnosu koprske občinske oblasti in kot sredstvo, s katerim se je onemogočilo neupravičeno spreminjanje meja naselij. Zato odgovornost za to pobudo in morebitne posledice v celoti nosi koprski župan.
Ne glede na to pa poudarjamo, da smo vedno podpirali in še vedno podpiramo enotno občino Koper. Menimo namreč, da za ankaranske stiske ni kriva enotna občina, ampakžupan, ki si občino lasti injo zlorablja v svojo korist. Zato je potrebno zamenjati župana in ne občine.
Hkrati ugotavljamo, daje pobuda o odcepitvi Ankarana le zadnji izmed signalov, ki kaže na to, da jez vodenjem Mestne občine Koper nekaj hudo narobe. Pobuda namreč sledi številnim težavam krajevnih skupnosti, ki jih imajo s koprsko oblastjo. Pred dnevi se je prav zato le zgodila zamenjava predsednice KS Ankaran, medtem ko se težave KS Žusterna in še hujše težave KS Koper-center, ki od občine za svoje delovanje že tri leta ne dobiva finančnih sredstev, vlečejo že dlje časa.
Zato Socialni demokrati pozivamo vse Ankarančanke in vse Ankarančane, naj se o zadevi ponovno odločajo premišljeno in trezno. Čez nekaj mesecev so namreč državnozborske volitve, ki po izolskih nadomestnih lokalnih volitvah bodo že druga priložnost, da volivke in volivci izrečejo svoj glasen NE avtoritarni in arogantni politiki župana Borisa Popoviča. Čez dve leti pa bodo to lokalno oblast lahko zamenjali z drugo, ki bo delovno vnemo in željo po razvoju znala združiti z občutkom za ljudi in za močno, enotno in predvsem skupno Mestno občino Koper.
Marjan Križman, predsednik SD Koper dr. Luka Juri, podpredsednik SD Koper
Iz Darsa poročajo
Poostren cestninski nadzor nad uporabo vinjet za vozila iz smeri Italije
Glede na to, daje bilo s 1. avgustom 2008 pričakovati povečan prihod tujih turistov iz smeri Italije, je DARS d.d. v noči s četrtka na petek skupaj z ostalimi pooblaščenimi organi poostril cestninski nadzor nad uporabo vinjet. Cestninski nadzor je bil posebej okrepljen na vseh mejnih prehodih z Italijo in na vseh cestninskih postajah, ki so prek avtocestnih povezav neposredno povezane z vstopom tujih turistov v Slovenijo iz smeri Italije. To so cestninske postaje Dane, Videž in Kozina.
Cestninski nadzor je bil poostren tudi na ostalih turistično pomembnih smereh slovenskega avtocestnega omrežja. Sicer pa imajo uporabniki slovenskih avtocest, ki prihajajo iz tujine, možnost nakupa vinjete na večini mejnih prehodih z Italijo in na vseh bencinskih servisih na slovenskem avtocestnem sistemu.
Do vključno minule nedelje, 27. julija 2008, so cestninski nadzorniki izdali skupno 1.698 plačilnih nalogov; na štajerskem avtocestnem kraku (MP Šentilj, bencinski servisi, počivališča, cestninske postaje) so izdali 273 plačilnih nalogov; na dolenjskem - skupaj z ljubljanskim cestnim obročem (MP Obrežje, počivališča, bencinski servisi in cestninske postaje) 756; na gorenjskem (MP Karavanke, počivališča in bencinski servisi gorenjskega kraka) 268 ter na primorskem avtocestnem kraku - skupaj z odcepom Razdrto - Vrtojba (MP Fernetiči, MP Škofije in MP Vrtojba, počivališča, bencinski servisi in cestninske postaje) 401 plačilni nalog. Skupaj s policisti so v prvih štirih tednih novega, vinjetnega sistema cestninjenja izvedli tudi približno 80 skupnih akcij nadzora.
Cestninski nadzorniki DARS d.d. so v prvem tednu novega sistema cestninjenja, od 1.7. do vključno 6.7.2008, ko je bilo v prvih dveh dneh nekaj tudi samo opozoril (brez izdaje plačilnega naloga, ampak omogočen nakup vinjete pri nadzorniku), izdanih okrog 80 plačilnih nalogov kršiteljem, v drugem tednu, do 13. julija, pa že več kot 300 (od tega približno 70 na mejnih prehodih) in v tretjem približno 650; v četrtem 677, skupaj, kakor omenjeno, 1.698. Poleg na mejnih platojih nadzor v nadaljevanju poteka zlasti na počivališčih/bencinskih servisih ter cestninskih postajah. Cestninski nadzorniki DARS d.d. voznike brez vinjete ne opozarjajo, ampak jim skladno s pristojnimi zakonskimi predpisi izrekajo globo v primeru, ko ugotovijo, da Po cestninski cesti vozijo brez plačila cestnine tako za določen čas kot za prevoženo razdaljo ter voznikom in voznicam omogočijo nakup vinjete.
Vseh nadzornikov DARS d.d. je 90 nadzor opravljajo z 20 avtomobili (po dva nadzornika v vsakem), skupaj s policisti, carino in prometnim inšpektoratom, v heh izmenah, 24 ur dnevno, vse dni v tednu. Svoje delo opravljajo korektno in Profesionalno, nadzirajo pa skladno z zakonom o javnih cestah vse slovenske avtoceste in hitre ceste v upravljanju in vzdrževanju DARS d.d..
Marjan Koler Služba za komuniciranje DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.
Primorski sejem profesionalno
Zahvalili so se za sodelovanje
Vodstvo Primorskega sejma se je ob zaključku 15. jubilejnega sejma zahvalilo vsem sodelujočim za sodelovanje in zaupanje. Po uspešno zaključenem mednarodnem Primorskem sejmu
V *^°Pru se v podjetju že pripravljajo na sejem GAST Expo v Ljubljani.
V spomin na priključitev Primorske k matični domovini
Državna proslava bo v Kopru, v nedeljo 14. septembra
Je že tako, da se mora vsaka zadeva, ki se dogaja v Kopru, malce spolitizirati - in če je to tik pred volitvami, toliko bolje. Po vsem tem, kar je bilo napisanega in izrečenega je sedaj jasno, da bo državna proslava tam, kjer je bila načrtovana - v Kopru. To je na novinarski konferenci povedal predsednik koordinacijskega odbora za državne
proslave Aleksander Zorn.
Kako je mogoče, da mora država prositi občino za dovoljenje? Morda razlaga, da je občina samostojna lokalna samoupravna celota javnega prava in lahko proslavo (tudi če je državna) odreče. Kaj je pri tem v resnici imel Popovič, so lahko le ugibanja. Včasih, ko je bila občina del države, ni bilo tako. Zanimivo je, da se v Sloveniji znamo poigravati celo s tako pomembnim zgodovinskim dogodkom kot je bila epohalna razglasitev o priključitvi Primorske k matični domovini. Morda bo o tem kaj več povedal napovedani slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša.
Boris Popovič
„ Nikoli nisem javno nasprotoval proslavi
v Kopru. Afero so sproducirali iz nič“!
Iz Službe za odnose z javnostmi Mestne občine Koper smo 23. julija prejeli naslednje obvestilo: „Sporočamo vam, da župan Mestne občine Koper Boris Popovič ni nikoli javno izrazil nasprotovanja temu, da bi bila državna proslava v spomin na vrnitev Primorske k matični domovini v Kopru. Celo nasprotno, župan je organizatorjem proslave zagotovil vso potrebno podporo Mestne občine Koper in njenih služb pri sami organizaciji." Kaj je botrovalo k temu, da se je okrog predvidene državne proslave v Kopru (prva je bila v Ajdovščini leta 1947) spletlo toliko dvomov in objav v medijih z nasprotujočimi si vsebinami in polresnicami, ni znano. Znano je le to, da časopis Primorske novice in župan Boris Popovič še vedno nista zakopala bojne sekire. Zapis v Primorskih novicah „Popovič odsvetuje proslavo" je trdilna oblika. Z dodatkom, da bo organizator verjetno moral za proslavo izbrati drug kraj pa so to še podkrepili. . Nekateri zapisi so torej vnesli med bralce precej dvomov in sedaj ne vedo, ali je Popovič res proti proslavi ali ni? Delo je objavilo naslov članka z vprašajem „Je Popovič proti državni proslavi v Kopru?", kar je korektno, saj resnica ni znana. Za odgovor ali res držijo Popovičeva domnevna opozorila državnemu sekretarju Aleksandru Zorno češ, da vlada tu na Obali ni priljubljena in da bi lahko prišlo do izgredov, smo prosili tudi
Vlado RS, saj želimo našim bralcem glede tega očitno umetno sproženega problema dati točno informacijo.
Oglasile so se tri politične stranke
S svojimi izjavami in pozitivnimi stališči do proslave v Kopru so se oglasile tudi nekatere obalne politične stranke (SD, Zares, LDS). V sporočilu SD je zapisanih veliko besed na rovaš koprskega župana Borisa Popoviča in njegove stranke SJN, ki naj bi prevzela odgovornost za kakršno koli odpoved proslave in morebitne incidente. Predsednika vlade Janeza Janšo pozivajo naj z organizacijo proslave v Kopru nadaljuje tako, kot je (bilo) načrtovano. Popovičevo,.prizadetost" povezujejo s porazom njegove stranke SJN na predčasnih volitvah v Izoli. Tako j e vsa zadeva hočeš nočeš dobila tudi politični prizvok.
Za nekatere veselo, za druge boleče
Če je državna proslava priključitve Primorske k matični domovini -takratni Jugoslaviji - za nekoga vesel dogodek, je zagotovo za tiste, ki so morali po vojni oditi in zapustiti svoj kraj in premoženje (imeli so možnost prenosa premičnin), verjetno žalosten dan, kot je za Slovence lahko žalosten dan italijanska februarska proslava Spomin na ezule ali spomin na fojbe.
FK
Turistična Zveza Slovenije (TZS) v smislu svojega primarnega poslanstva,
ki govori o skrbi, negi in motivaciji Slovenije kot prijazni in turistom naklonjeni deželi, Slovence nagovarja h gostoljubnosti in prijaznosti ter izpostavlja Slovenijo kot turizmu naklonjeno, ob letošnjem, za turizem izjemnem dogodku, pošilja
JAVNI POZIV
namenjen: DARS-u, Ministrstvu za promet in medijem:
Zgolj »vestno« sankcioniranje skoraj 3000 večinoma tujih obiskovalcev, ki brez vinjet vstopijo v Slovenijo, DARS-u ne bo bistveno pripomoglo k prodaji 900.000 še manjkajočih vinjet, bo pa brez dvoma zelo zmanjšalo ugled Slovenije kot prijazne in do turistov gostoljubne dežele. Za zmanjšanje škode, ki jo počne DARS v zadnjih dveh mesecih, TZS predlaga nekaj urgentnih ukrepov z namenom, da bo že ta konec tedna prijaznejši do turistov in na bolj domiselno, predvsem pa bistveno bolj gostoljuben način omogočil tujim turistom nakup potrebnih vinjet.
Dejstvo je, da je cestnina denarno nadomestilo avtomobilistov za koristi, ki jih vožnja po avtocesti v primerjavi z ostalimi cestami prinaša. Ponuja namreč višji standard prometnih uslug in največkrat pomeni tudi prihranek časa. Vse bolj očitno postaja cestnina denarno nadomestilo za transport, tako ljudi kot tudi blaga, in s tem prehaja v oblikovalca prometno - političnih ciljev. Avtomobilisti s cestnino vse bolj plačujejo tudi nadomestek za okoljsko problematiko, ki ga luksus prevozov prinaša.
Slovenija je turistična država in državni dokument v obliki Strategije razvoja slovenskega turizma to jasno podčrtuje. Turizem je naj večja svetovna gospodarska dejavnost in eden temelj nih faktorjev ekonomskega razvoja. Temelji pa seveda na množici dejavnikov, od izjemne destinacije in njenih atrakcij do urejene državne infrastrukture in s tem tudi cest. Slovenija se ta trenutek na svojih 20.273 kvadratnih kilometrih površine ponaša s 411 kilometri avtocest.
Turizem je dejstvo in razvojna priložnost Slovenije, kar slovenska vlada s svojim delom in zavzemanjem za kakovostno izvajanje turizma tudi dokazuje. Tako na področju prepoznavnosti kakor na področju zaokroženih turističnih produktov. Predsedovanje EU je bil za širšo Evropo, od koder prihaja k nam večina turistov, zagotovo trenutek, kjer bi za prepoznavnost dežele lahko storili več, vendar je Evropa lahko dobila
vtis o prijazni in gostoljubni deželi in njenih prebivalcih. Tega vtisa in nenehnega prizadevanja za promocijo turizmu naklonjene Slovenije seveda ne smemo zapraviti, niti dosedanjih uspehov izničiti, kar s striktnim izvajanjem nekoliko nedomišljenega akta kot je slovensko cestninjenje z vinjetami (ne uvedbo mesečnih vinjet, cena je drugo vprašanje, ocenjujemo kot zelo nedomišljeno potezo) lahko dosežemo zelo hitro. Še posebej, ker je sama uvedba vinjet v osnovi pozitiven ukrep za uporabnike avtocest, tudi za turiste, saj j e povečala pretočnost prometa. Človek je vedno občutljiv na malenkosti in turizem je sestavljen iz množice majhnih doživetij, kjer tudi zaračunavanje parkiranja, ali cena vinjet (toliko bolj ob primerjavi z drugimi državami, kjer poteka cestninjenje), lahko pomeni beg turistov drugam. Ne zgolj na železnico, kar bi lahko pomenila politika cestninjenja iz začetih strateško okoljskih vzgibov, temveč v druge države.
Zato TZS daje pobudo, da v smislu našega turističnega duha, kjer se deklarirata gostoljubnost in prijaznost (tudi slogan I feel Slovenia sloni na tem) le-to tudi živimo. Predlagamo:
• da DARS na svojim opozorilnih tablah nad avtocesto umakne velikanske napise: »kazen« v višini od 300 do 800 evrov in namesto tega podaljša čas prikazovanja obvestila o uvedbi vinjet, pri čemer lahko doda še besedo, ki deklarira vljudnost in bi
zapisal: »prijazno vas obveščamo...«, da vsa zgodba na tablah ne bi bila prehuda »dobrodošlica« v Slovenijo. Represija še nikoli ni bila pozitivni motiv, v turizmu toliko manj!
•	da v letošnji sezoni nadzorniki nebi najprej izterjevali kazni pri tujcih, temveč bi jih na vinjeto najprej opozorili, pri tem pa ponudili takojšnjo možnost nakupa, ob hkratni izročitvi prospekta o lepotah Slovenije.
•	vozniki ob vstopu v Slovenijo in na avtocesto lahko spregledajo table, ki že stojijo, zato predlagamo, da jih DARS postavi več in v več jezikih. Table na nekdanjih mejnih prehodih so premalo. Dejstvo je, da je bilo do preteklega tedna 3000 oglobljenih voznikov in med njimi je večina tujcev.
•	predlagamo, da DARS na cestninskih postajah nameni enega izmed prehodnih mest za tiste voznike, ki so spregledali opozorilo o vinjetah in bi jo sicer imeli, če bi pravočasno vedeli zanjo. Ta mesta morajo omogočati tudi plačevanje s plačilnimi karticami.
Turizem je gospodarska priložnost, dejstvo in prihodnost Slovenije! Turizem sloni na prijaznosti, komunikaciji in gostoljubnosti!
Bodimo takšni do svojih in tujih turistov!
Vaša Turistična zveza Slovenije DominkS. Cernjak Predsednik
Stran 4
primorski uMp
Avgust 2008
Dom v Luciji
Opravljen tehnični pregled, otvoritev verjetno že septembra
Center za starejše občane Lucija že nudi svojo končno podobo. Strokovnjaki z Upravne enote Piran in gradbeni eksperti so v petek, 8. avgusta 2008, opravili tehnični pregled, otvoritev doma pa je predvidena za september, morda v najslabšem primeru v začetku oktobra^ 2008, nam je na tehničnem pregledu stavbe povedal direktor Centra Borut Žerjal. Njegova pomočnica je Erika Omerzel, glavna sestra Alenka Šau, gospa Barbara je socialna delavka, vzdrževalec Vižintin Vojko, glavni kuhar Giuliano Kozlovič, finančna služba Darinka Balažič. Maksimalna zmogljivost doma, kije že polno zaseden, je 198 mest. Največ varovancev bo iz piranske občine. Vse sobe so nadstandardne, ker imajo poleg (s strani ministrstva predpisanih) sanitarij povečini tudi balkon,
vse pa internet, TV, manjšo kuhinjo. V nadstandardnem delu stavbe je okoli 135 mest v tržnem delu pa okoli 30 oskrbovanih stanovanj. V nadstandardni dvoposteljni sobi bo znašala mesečna oskrba za osebo okoli 650 evrov, v tržnem delu, pa bo cena bistveno višja in to precej nad 1000 evrov, kar bo družbi omogočalo rentabilno poslovanje, kajti sicer bi bili, glede na najeta posojila (z enoletnim moratorijem), v rdečih številkah.
Prokuristu Borutu v Valenčiču, ki je na plačilnem seznamu Občine Piran, naj bi potekla pogodba konec leta. Predsednik KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič je ob tem povedal, da se krajani Lucije veselijo odprtja novega doma ostarelih v upanju, da imajo pri izboru prednost občanke in občani piranske občine.
Trgovci že nagrajujejo z avtomobili!
Napoved, da bomo Slovenci zaradi iznajdljive in vseobsežne trgovske ponudbe - tudi zaradi privlačnih nagrad - postali ena sama velika potrošniška družbe, se uresničuje.
Toda, ko ima vrag mlade jih ima ponavadi več. V Slovenijo je že pred letu udaril terciarni sektor, ki je zaslutil najlažje in naj hitrejše zaslužke. Opazil je, da smo Slovenci lahko odlični potrošniki, le da smo brez stimulacije. Vele marketi in trgovski centri so zrasli kot gobe po dežju, uničili manjše trgovinice in iznašli pravo formulo kako pri potrošnikih vzbuditi potrebo po nakupu nekega izdelka, tudi če ga ne potrebuje. Zmanjšali so reklame v tiskanih medijih in začeli tiskati na tone katalogov in jih kot kaže niti najmanj ne zanima, če veliko tega neprebranega pristane v košu. Na številnih poštnih predalčnikih so namreč že nalepke s prepovedjo vlaganja reklamnega materiala, kamor sodijo katalogi, prospekti, razni brezplačniki in podobno, zato bi bilo zanimivo vedeti kam vse te viške daje pošta?
Za nagrade tudi avtomobili
Da je tekma med trgovci postala resna povedo tudi številni najnovejši marketinški prijemi kako pritegniti kupce. „Akcija“, „Trajno znižano11, „Več za vas11, „Vedno boljši11, „Vse, kar želim11, „Pametni nakup11, so lepe in privlačne trgovske komercialne skovanke, ki so se jim pridružile tudi nagradne igre z bogatimi nagradami, bonusi, pikami - in pri Lidlu celo možnost, da boste zadeli avtomobil, če boste tam zvesto kupovali in sodelovali pri nagradni igri.
Ali to ne potrjuje dejstva, da je trgovskih centrov že preveč? Nekdo bi spet rekel, da smo v veliki zmoti. Poglejte samo vrte pred blagajnami!
Z evrom si delimo dobro in slabo
Slovenija je od 1. januarja 2007 tudi dejansko vpeta v evro- monetarni sistem in zmotno je prepričanje, da bi nam že zaradi skupne evropske valute šlo kaj bolje.
Nasprotno, vpliv podražitev energentov, hrane in osnovnih živil na svetovnem tržišču se od vseh članic z evrom najbolj izkazuje prav v naši državi in to v obliki najvišje, 6,8 odstotne inflacije junija na letni ravni, kar je 1,7 krat več kot v evrskem območju. In če smo potrošniška družba, ki dobro polovico povprečnih dohodkov porabi za nakupovanje v vele trgovskih centrih in če se trgovci o enotnih podražitvah dogovarjajo pod mizo, ne da bi lahko to kdo dokazal, bo inflacija še naprej rasla - vse do točke, ko bomo Slovenci porabili vse svoje prihranke in ko bo denar postal dražji.
Frankfurta.
Evropa mora začeti varčevati
Evropska komisija je za uresničitev tako imenovane finančne perspektive 2007-2013 sprva predlagala naj
imata velik proračunski primanjkljaj, velike dolgove in sta potrebni nekaj stomilijonske pomoči iz evropskih skladov.
Verjeti v EU- atribute
Prost pretok kapitala, blaga in storitev,
Evro predvsem skupna
evropska valuta
Na evro kot skupno evropsko valuto na smemo več gledati le kot na našo nacionalno valuto, pač pa globalno, saj je postal medcelinski, če ne svetovni igralec na finančnem, nepremičninskem in izvozno-uvoznem trgu. Težave zaradi umetno precenjene valute, kar evro nedvomno je, že okušajo tudi naša podjetja, ki izvažajo svoje blago in storitve na območja zunaj tako imenovanega evrskega prostora (Azija, ZDA). Od tu do gospodarske recesije pa ni več daleč in prvi, ki bodo to občutili na svoji koži so upokojenci z nizkimi pokojninami in delavci, kajti pri visoki inflaciji se vse konča v poskusih vedno novega zviševanja cen in če temu ne sledijo plače ali pokojnine neizbežno pride do recesije. Ker imamo pač vero, si bomo z njim delili dobro in slabo.
Finančno politiko vodi ECB
Morda se v Sloveniji premalo zavedamo dejstva, da smo z uvedbo evra morali prepustiti finančno politiko, torej tudi politiko osnovnih obrestnih mer in tiskanja valute Evropski centralni banki v Frankfurtu (ECB). Ta banka je bila ustanovljena že ob uvedbi Ekonomske in monetarne unije (EMU) s ciljem uvedbe enotne evropske valute, ki je nočeta dve pomembni državi: Velika Britanija in Švedska. Nedvomno, da je uvedba enotne evropske valute pomemben korak k združevanju vseh ostalih gospodarskih in negospodarskih funkcij v Evropi, pa vendar je treba poudariti, da si sedaj v EU hočeš nočeš moramo deliti dobro in slabo. Narodna banka Slovenije in Finančno ministrstvo sta, da bi zadostili konvergenčnim kriterijem za sprejem evra, skrbno nadzorovala zunanji dolg, osnovno obrestno mero, inflacijo, proračunski primanjkljaj. Eksplozije vsesplošnih podražitev na srečo ni bilo.
Kot že večkrat zapisano, se je naša država s prevzemom evra L 1. 2007 hkrati morala odpovedati svoji lastni finančni politiki, saj večina direktiv poslej prihaja neposredno iz
Skulptura Evra in slovenska zastava pred parlamentom v Bruslju. Foto: Primorski utrip
se v skupno blagajno nateče kar 1.050 milijard evrov, nato je malce popustila in sedaj znaša ta še vedno nepojmljivo vsota okoli 865 milijard evrov. Evropski poslanci prejemajo plače iz nacionalnih proračunov. Naivno bi bilo razmišljanje, da z 8 tisoč glavo birokracijo v EU - v Bruslju, Frankfurtu, Luxembourgu, Strasbourgu in na euro-izpostavah pri članicah ni stroškov. Zanimivo bi bilo vedeti koliko ta birokracija porabi zase, za svoje delovanje?
Proračun EU se polni na več načinov in iz več virov - del denarja je zbranega s pobiranjem davkov v državah članicah, del denarja s plačanimi carinami na uvoz blaga iz držav nečlanic, pomemben delež pa predstavljajo tudi prispevki (članarine) posameznih držav članic. Ta sredstva se potem vračajo posameznim članicam za uresničevanje različnih programov -za regij sko sodelovanje, pomoč novim članicam, kmetijstvo, raziskovanje in razvoj, ribištvo, izobraževanje, zdravje, okolje, promet, kulturo...
Prenagljen sprejem Bolgarije in Romunije?
Politika hitre širitve EU na vzhod je zašla v slepo ulico in ni rečeno, da bomo lahko že kmalu pozdravili v veliki evropski družini na primer našo sosedo Hrvaško. V najboljšem primeru leta 2012, ostale balkanske države pa morda kakšno leto pozneje. Problem sprejema revnih balkanskih držav v članstvo EU tiči povsem drugje kot si lahko mislimo. Kdo bi verjel, da je polnopravno članstvo Romunije in Bolgarije v EU pripeljalo do znašanja povprečja skupnega evropskega domačega proizvoda in s tem do zvišanja praga tudi za Slovenijo, ki bo poslej zagotovo postala neto plačnica v evropsko blagajno, kar pomeni, da bo morda že naslednje leto več vplačala v skupno blagajno kot iz nje prejela. Obe revni vzhodni državi
ljudi, delovne sile, enotni denar, ukinitev notranjih meja in skupni trg so največji dosežki, na podlagi katerih Evropska unija gradi nadaljnjo politiko svojega razvoja, vendar vse to še ne pomeni, da ni več konkurenčnega boja za osvojitev določenih tržišč, tako znotraj kot zunaj EU. Res je, da je poslej za podjetnike znotraj trga EU vse veliko bolj preprosto, ni več carine, ni težav z menjavo valut. Največji problem doslej predstavlja svobodni trg delovne sile.
K rasti inflacije prispevajo tudi domače težave
Naši politiki radi rečejo, da so k doslej najvišji inflaciji v svobodni in neodvisni državi Sloveniji (6,8 % na letni ravni) največ prispevale višje cene uvoženih energentov in hrane. Morda je v tem veliko resnice, a je treba vseeno povedati, da bi po tej logiki morale podobno inflacijo izkazovati tudi nam primerljive članice, ki že tudi imajo evro. Do inflacij skih pritiskov prihaj a predvsem tudi znotraj domačega trga, razlogov za to pa je več - naložbe v javno infrastrukturo s sposojenim denarjem v tujini, pregreto gospodarstvo, slabša produktivnost dela, vračunavanje stroškov v cene izdelkov in storitev, prevelika potrošnja kar trgovce spodbuja k zviševanju cen, predvsem pa tudi splošno zadolževanje (javni in zasebni bruto dolg znaša že 32,7 milijarde evrov!) so le del naše slovenske inflacijske zgodbe. Ugotavljamo le, da uvedba evra v Sloveniji ni glavni krivec za podražitve. 6,8-odstotna inflacija še ni nevarna, v spiralno obliko preide, ko doseže 9 do 10 odstotkov. Takrat pa že postane tudi neobvladljiva.
Franc Krajnc
Palače in park obdaja ograja
Nekaj bralcev se je obrnilo na nas z vprašanji kaj pomeni kovinska ograja, ki jo postavljajo okrog parka pred prenovljenim Palače hotelom v Portorožu.
Da bi lahko objavili celovit odgovor srno za pojasnila zaprosili predstojnico Urada za pravne zadeve Občine Piran Kristino Ivančič, saj bi park pred Palače hotelom, kolikor je znano, moral biti javno dobro v lasti Občine Piran. Na vprašanja, ali je Občina Piran hkrati s prodajo 32,353 odstotnega poslovnega deleža, ki gaje imela v družbi Istrabenz hoteli Portorož d.o.o., poleg stavbe in pripadajočega zemljišča ter nekaterih parcel prodala tudi zemljišče s parkom pred hotelom, ali je dala park Istrabenzu samo v dolgoročni najem in ali je park pred Palače hotelom še javno dobro in bo dostopen tudi za krajane in slučajne obiskovalce, ki niso gosti hotela, še nismo dobili odgovora. Občinska pravnica kot javna delavka morda ne ve, daje dolžna na vprašanje medija v predpisanem roku tudi odgovoriti, sama ali prek službe za informiranje. Pobrskali smo po družbeni (skrivnostni in novinarjem nedostopni) pogodbi kako so bili sklenjeni pravni posli med Istrabenzom in Občino Piran. Med osnovnimi vložki družbenika Občine Piran (ki to sedaj ni več) v skupno družbo Istrabenz hoteli Portorož d.o.o. so bile razne nepremičnine, med njimi tudi park v izmeri 255 kvadratnih metrov. Kot je razbrati iz dokumenta je Občina Piran dovolila vknjižbo lastninske pravice na družbo Istrabenz hoteli Portorož, hotelirstvo in turizem d.o.o., Obala 33, Portorož, Istrabenz pa je vse to dal v dolgoročni zakup ugledni mednarodni hotelirski družbi Kempinski. Povsem razumljivo je, da tako elitni hotel mora za svoje goste zagotavljati malce diskrecije, prav pa bi bilo, da javnost izve ali je javno dobro zares oddano ali celo prodano? Zasebni sektor se tako širi tudi na območja, ki so bila prej namenjena splošni rabi, torej Portorožanom in Pirančanom, vključno s plažami!
■v
Se en nov, že šesti brezplačnik
Skupna naklada tiskanih medijev več kot je Slovencev.
V že zelo natrpanih poštnih predalčnikih se je konec julija pojavil še en brezplačni časopis, tednik Ekspres iz Radeč. Njegova prednost je, ker je prva številka resnično brez vidnih plačanih reklam.
Bralce, ki radi posegajo po brezplačnikih, saj običajno plačljivih časopisov sploh ne berejo, seveda ne zanima kako lahko nekdo natisne in razdeli 340.000 brezplačnih izvodov, če v časopisu ne najdemo niti ene reklame, od prihodka katerih bi kril stroške. Pri brezplačnikih sta namreč možnosti kritja stroškov izdaje samo dve. Ali pridobijo toliko plačanih oglasov, ali pa za medijem stojijo kakšni bogati podjetniki -botri s političnimi nameni. Pri tedniku Ekspres tega ni zaslediti. Slovenski medijski prostor je doslej preplavilo že kar nekaj brezplačnih časopisov, ki jih že dobesedno mečejo za bralci. Skupaj s plačljivimi časopisi smo dosegli več kot milijon in pol dnevne naklade. Bistvo večine medijev, ki se pojavljajo čez noč, so veliki običajno bombastični naslovi, s katerimi pritegnejo bralstvo. Najhujše je, če medij skozi tako pisanje Poskuša diskreditirati posamezno javno osebnost. Temu smo včasih rekli politični linč, nič manj boleč pa ni medijski linč. Samo vprašanje časa je kdaj se bodo standardni največji oglaševalci vrnili k standardnim resnim plačljivim medijem. Mario Galunič je v večernem intervjuju na nacionalni TV dejal, daje tiskanih medijev odločno preveč - in se ni zmotil. Deje nekako možno razumeti, da se tu in tam pojavi kakšen brezplačnik, ki čez leto ali dve izgine s prizorišča, je prav smešno in neracionalno, če se v tekmo z brezplačniki spusti medijska hiša in poleg svojega plačljivega časopisa začne izdajati brezplačnik s podobno vsebino. Verjetno si s tem reže vejo na kateri sedi.
Ugotavljamo, da se v zadnjem času pojavlja nova oblika medsebojnega konkurenčnega boja na medijskem tržišču - in to med brezplačniki, medtem pa plačljivi časopisi vse to mirno, morda tudi malce nervozno, opazujejo. Na srečo še ne opazijo omembe vrednega padca naklade. Bistvena je namreč vsebina in medijsko pokrivanje dogodkov v določenem kraju pri čemer so najbolj uspešni lokalni časopisi. Teh je v Sloveniji sicer vedno manj, morda 62, med katere na Slovenski obali sodita e dva; Mandrač Izola in Primorski utrip, ki sta ostala zvesta lokalnim informacijam.
ika Albreht v uvodniku prve številke Ekspresa piše, da nov rezplačni tednik prinaša v slovenski medijski prostor svež novinarski pristop, neobremenjen s trenutnimi političnimi spopadi. Dr. Matej Makarovič, sociolog, docent na Fakulteti za upoiabne družbene vede v svoji kolumni piše, da „ko se začne nov medijski projekt, je težko vnaprej vedeti, kako daljnosežen °,za Prihodnost medijskega slovenskega prostora." Ocenjuje u i, da je kakovost tistih slovenskih medijev, od katerih 1 pričakovali obravnavo resnih političnih, gospodarskih in mgih družbenih vprašanj, prenizka. Kateri so neresni mediji ni zapisal. To nalogo bo verjetno opravilo samo medijsko tržišče.
upna naklada pačljivih in brezplačnih časopisov znaša že okrog dva milijona izvodov.
FK
i W
primorski u¥p
Nov občinski svet - novo upanje za Izolo
Ustanova novoizvoljenega občinskega sveta Izola v ponedeljek, 28. julija 2008, je potekala gladko in v sproščenem vzdušju. Potrdili so svoje mandate in imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja katere predsednik je Darko Grad (IJN), podpredsednik Aleksej Skok (SD). O proračunu in izvolitvi delovnih teles septembra. Odsotni so bili oba člana Popovičeve SIN Aleksander Krebelj in Edi Grbec ter Kristina Zelič (SD).
Medtem ko se iz poročila o delu posebne občinske volilne komisije za it. narodno skupnost (predsednik Marino Domio) da razbrati podatke, da je na volitvah glasovalo 39% vseh (658) volilnih upravičencev, je poročilo Občinske volilne komisije (predsednica Monica Mavsar) v tem pogledu bolj skopo. Seštevek pokaže le, da so stranke oziroma liste prejele skupaj 6.417 glasov. Koliko odstotkov je to od vseh volilnih upravičencev iz poročila ni mogoče razbrati.
Prenovljeno generacijo občinskega sveta Izola je toplo pozdravil župan dr. Tomislav Klokočovnik in vsem zaželel plodno delo. Prva seja je minila brez zapletov (s tremi odmori) v slabi uri.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Občinska volilna komisija in posebna občinska volilna komisija sta 25. julija v Uradnih objavah Občine Izola razglasili imena 23 izvoljenih kandidatov z 22 list +1 liste it. narodne skupnosti, kateri poslej sedijo v izolskem občinskem svetu. Enajst je novih, dvanajst starih. Največ glasov (1.749) ali 27,26% vseh, ki so glasovali, je prejela IJN - Izola je naša,. Druga največja stranka s 1.263 prejetimi glasovi ali 19,68% so Socialni demokrati. Tretja po številu prejetih glasov (529 glasov ali 8,24 %) je lista Mef in Lista Izolani. Najmanj glasov (17) ali 0,26% je prejela Nova Slovenija-Krščanska ljudska stranka. Popovičeva SJN ni uresničila napovedi o najmanj 15 svetnikih, ima pa kot nova stranka v Izoli dva mandata, ki se ustanovitvene seje nista udeležila. Nekoliko slabše uspehe kot na prejšnjih volitvah sta dosegli DeSUS in SD.
LDS (zaradi ukinitve organov v Izoli) in Lipa nista mogli kandidirati.
vo''tve'	Marino Domio poroča o izidu volitev v Skupnosti
Italijanov Izola.
Na predčasnih volitvah v občinski svet Izola. 20. iuliia 2008. so uspele nasledn je stranke oziroma liste:
IJN - Izola je naša
Darko Grad Alojz Zorko Kozana Prešern Tomislav Vitezica Mario Gergeta Manca Vadnjal Stojanovič Mitja Oblak
SD - Socialni demokrati
Aleksej Skok Valdi Moralo Kristina Zelič Sebastjan Moralo Dušan Moljk
Mef in Lista Izolani
Slavko Samotorčan Drago Mislej
Slovenija je naša
Aleksander Krebelj Edi Grbec
Zares-Nova politika
Dr. Doris Gomezelj Omerzel
Oljka
Bogdan Gerk
Izola zbudi se - II. del
Marko Treskavica
DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije
Branko Simonovič
SDS - Slovenska demokratska stranka
Bojan Zadel
Mandata predstavnikov Italijanske narodne skupnosti Mandati dei rapresentanti della Comunita1 nazionale italiana
Silvano Sao Lilia Peterzol
Člani Komisije za mandatna vprašanja. volitve in imenovanja OS Občine Izola:
Darko Grad (IJN) - predsednik Aleksej Skok (SD) - podpredsednik Mitja Oblak (IJN)
Dušan Moljk (SD)
Silvano Sao (It. narodna skupnost)
Dr. Doris Gomezelj Omerzel (Zares)
Bojan Zadel (SDS)
Branko Simonovič (DeSUS)
Bogdan Gerk (Oljka)
■ 'W
primorski u¥p
1
Volitve v Državni zbor 21. septembra 2008
Vlada bi še en mandat
Pogled izolskega vedeževalca in jasnovidca na državnozborske volitve
VALTER-ALEKS GAJZER ZA PRIMORSKI UTRIP
Boj političnih strank za mesta v parlamentu se je že začel. Nekateri za primerna sponzorska sredstva menda obljubljajo celo službe in funkcije. Ministri vlade, ki seji izteka mandat, dokazujejo da so delali dobro. Ogromen slovenski bruto dolg v tujini, slabo črpanje evropskih sredstev, ki pelje Slovenijo v neto plačništvo v bruseljsko blagajno, realen padec dohodkov precejšnjega dela prebivalstva in dražje življenje pa tega ne potrjujejo! Najbolj obetavna politična nasprotnica (SD) s Pahorjem načelu še ni povsem prepričala, da bo boljša od Janševe stranke. Kakšna dediščina čaka zmagovalko? Volilna kampanja se začne 22. avgusta in traja do 19. septembra do polnoči. Se vedno 4-odstotni prag za vstop v parlament.
4
Ministri aktualne vlade so že povedali svoje:“Še nikoli tako dobro, še nikoli tako uspešno.11 Ker vlada ni opravila vsega, bi še en mandat. Najbolje je, da ga kar dobi, kajti zakaj bi morala naslednja biti kaznovana le z na videz bleščečo ekonomijo. Nekaj že sedaj popolnoma drži. Nobena stranka ne bo absolutna zmagovalka. Ni še znano kdo je s kom, ve se le kdo je proti komu. Ankete so zelo prijazne do Pahorjeve SD, volilni golaž bo močno pomešala naveza Zares - ZZP, na najvišje stopničke pa bo kljub vsem napovedim kot kaže vendarle spet stopila Janševa SDS, ki si bo prisiljena izbirati resnega in trdnega enako mislečega partnerja.
Če bosta na vrhu SDS in SD jima ne preostane nič drugega kot sodelovanje.
Takoj po državnozborskih volitvah v nedeljo, 21. septembra 2008, bodo že znane prve informacije o tem katera politična opcija nam bo vladala naslednja štiri leta. Slovenska vlada, ki se je uspela obdržati na prestolu vse do konca svojega mandata, po izjavah nekaterih njenih ministrov ni uspela dokončati vseh svojih zastavljenih nalog, zato potrebuje še en mandat! Na nas volivcih torej je, ali ji bomo dali priložnost, da s svojimi ukrepi popravi to česar ni mogla v štirih letih; zniža najvišjo inflacijo (6,9% na letni ravni v evrski skupini), uravna plačilno bilanco in ekonomsko politiko v smer ne tako nevarno visokega bruto zadolževanja v tujini in doma,. Zadolžujejo se kar vsi: država, podjetja, zasebniki in banke.
Skupni bruto dolg Slovenije naj bi znašal že okoli 32 milijard evrov, kar je lepa dediščina za naslednje generacije. Novo vlado torej čaka naloga, da se komercialne banke in državna podjetja ne bodo več tako lahkotno zadolževali v tujini, ohladiti bo morala pregreto ekonomijo (to ne prinaša nič dobrega), bolj bo morala zaščiti delavce brez jamstva zaposlitve za nedoločen čas, več bo treba narediti za stanovanja za mlade in enkrat že razčistiti kaj je to „neprofitna“ najemnina, ki odžira revnim najemnikom pol plače. Smešnica leta 2008 - boj s tako imenovanimi tajkuni - se bo verjetno nadaljevala tudi v naslednjem mandatu in bo stala nedokončana zgodba slovenske transmisije.
Na čem temelji tako fantastična gospodarska rast?
Gospodarski minister Vizjak se je pohvalil glede rekordne letne gospodarske rasti, ki je med letoma 2005 in 2007 znašala kar 5,3 odstotka. Ni pa povedal preprostemu ljudstvu, ki teh parametrov ne razume, na čem temelji ta gospodarska rast, če je morda niso poganjali viri zadolževanja državnih podjetij za gradnjo infrastrukture. Imamo na prvi pogled všečno slovensko ekonomijo, ki pa nosi s seboj simptome recesije, kajpak tudi zaradi zunanjih vplivov in dolga. Menimo, da delo vlade ni bilo tako briljantno in da še ni končano.
Standardno: Majčke, svinčniki in plakati
Ob silnem navalu na poslanske stolčke (menda že kar 77 strank in nekaj deset neodvisnih kandidatov) bomo torej kmalu po volitvah 21. septembra izvedeli katera politična opcija nam bo vladala prihodnja štiri leta. Največ možnosti za mandatarstvo naj bi poleg SDS imela le SD, nekoliko nevaren politični nasprotnik obema pa postaja stranka Zares, Nova politika, skupaj z ZZP. SJN bo uspešna na Koprskem, dlje pa ne. DeSUS bo v parlamentu, a menda ne bo hotel biti spet dobrodošla rezerva. Nekdanja vodilna LDS pa se še nekako izgublja v svojih kombinacijah, kar so pokazale lokalne volitve v Izoli, ko so po nepotrebnem napravili zmedo z ukinitvijo lokalnih organov stranke. Zadeve ni mogla rešiti niti Lista (LDS) mag. Marjana Tkalčiča, niti obisk predsednice Kresalove v Izoli tik pred volitvami.
Kako preseči volilni prag za vstop v parlament
Za številne politične stranke bo kot kaže tokrat osnovni problem kako preseči 4-odstotni volilni prag (okoli 50.000 volivcev, odvisno od volilne udeležbe), da bi dosegle pogoje za vstop v parlament. S programi o državi izobilja in socialni varnosti, polni zaposlenosti, zdravstvu, poceni izobraževanju, kulturi, želijo vse stranke prepričati tako rekoč ene in iste volivce. Dejstvo pa je, da večina preprostih volivcev teh programov niti ne bere, zato je pomembno imeti tudi malo sreče- nadvse pomemben pa je neomadeževano ime strankinega liderja!
Obljubljajo celo službe in funkcije?
Volilna kampanja se je že začela,saj se politične stranke že predstavljajo v raznih krajih in delijo promocijske materiale. Uradno se začenja 30 dni pred volitvami.
Kar nekaj je strank, ki nimajo dovolj sredstev za potrebno obširno volilno kampanjo in le s težavo zberejo denar vsaj za majčke, svinčnike, blokce in druga primerna darila z napisom imena stranke, iščejo rešitve pri raznih prijateljskih podjetjih, zato njihovi predstavniki že vneto lobirajo, kar ni nič narobe. Če pa pride v uredništvo informacija, da nekateri predstavniki strank obljubljajo celo službe in funkcije pa zadeva postane bolj resna.
Zmagal bo tisti politični blok, ki bo z ustrezno volilno kampanjo in dobrim delom v preteklosti znal dokazati, da je vreden našega zaupanja.
Katere stranke se bodo prebile v parlament?
Po anketi Dela Stik (N-544), objavljeni 4. avgusta v časniku Delo, naj bi se v parlament na državnozborskih volitvah 21. septembra 2008 prebilo pet političnih strank: SD, SDS, Zares- nova politika, DeSUS in SNS. Prognoze Informe Portorož kažejo za las drugačno sliko: V parlament naj bi se prebilo najmanj 7 političnih strank, s tem da nobena ne bo dobila absolutne večine, zato se bosta prisiljena nekako povezovati v koalicijo („programsko pogodbeno11) dva povsem nasprotna politična pola: SD in SDS. Na Primorskem bo najboljše rezultate zabeležila SD, nekoliko drugače pa bi znalo biti na državni ravni.
Napoved Informe Portorož
Lestvica uspešnih na državni ravni:
SDS	□
	
SD	1
Zares in ZZP	i	n n.3%
LDS	I	17.2%
DeSUS	I	16.9%
SNS	I	14,3%
SLS	I	I 4,1 %
NSi	I 13,3%
Lipa	□ 2,2%
SJN	□ 2%
KDS	□ 1,9%
J 29,2%
J 28,6%
O tem, kaj lahko pričakujemo smo se pogovarjali z Izolskim vedeževalcem in jasnovidcem Valterjem-Aleksom Gajzerjem. Vedeževalca Valterja-Aleksa smo povabili k sodelovanju decembra 2007, ko nam je pripovedoval, kaj čaka piransko občino v letu 2008. Naj omenimo da je Gajzer takrat najbolj poudarjal prodajo občinskega premoženja in spremenjeno podobo samega Pirana, kar se je izkazalo za pravilno in vztraja, da teh lepotnih sprememb še ni konec. |
Tokrat smo ga povprašali kaj lahko pričakujemo od državnozborskih volitev.
V	Sloveniji sta trenutno na politične prizorišču dva pola; levosredinski in desni pol. Ocenjujete kakšen zamik ali premik na tem področju v levo ali desno?
Da, premiki so možni, vendar je trda tekma, ki nakazuje večja nasprotovanja, komaj vidna in naj hujši premiki bodo jasni čez dva meseca. Veliko bo obetov tako z ene kot druge strani. Pozornost bo potrebno izkazovati tudi v trdnosti in odločnosti, a bojim se, da bo vztrajnosti za dosego uspeha ali načrta premalo. Korenite spremembe in odkrita resnica bodo prinašale delne izide. Naj omenim, da bo ogromno optimizma po vodenju in prevzemanju oblasti in ravno tu se pojavi največ očitkov in črnih pogledov.
Za volilne glasove se bo potegovalo okoli 77 političnih strank. Kaj menite, koliko strank se bo uvrstilo v parlament?
Uvrstitev je seveda odvisna od samih volivcev in njihovih glasov, po mojem videnju, da naj bi se jih uvrstilo nekje 15, mogoče 20, ampak to je nekje splošni pogled, ki se vrti glede uvrstitev strank.
Ankete kažejo, da naj bi vstopni prag 4% volilnega telesa presegle politične stranke: SD, SDS, Zares-Nova politika, SNS, LDS, DeSUS, SLS, NSi.
Kako bi vi postavili vrstni red zmagovalcev na volitvah?
Vrstni red je težko določiti, a naj omenim da so v ospredju SD, NSi in Janševa stranka, če pa gledamo malo globlje, bodo nekatere stranke dosegle boljše rezultate kot jih pričakujejo. Opozarjam, da lahko ravno v teh treh omenjenih strankah pričakujemo največ menjav - znotraj samih strank, bodisi z odhodi ali izstopi s položaja.
Koalicija namerava še pred koncem mandata sprejeti zakon o pokrajinah. Ji bo to uspelo?
Moje videnje glede sprejetja ni pozitivno. A v kolikor bi ga sprejeli lahko	pričakujemo	ogromno	težkih in pomembnih odločitev,
nova razsojanja in nekaj dopolnitev, kar pa ne bo najbolj lahko.
Menite da bo stranka SD v primeru zmage na državnozborskih volitvah sposobna sestaviti koalicijo in bo nadaljevala boj zoper novodobne tako imenovane tajkune?
V	primeru zmage SD koalicija ne bo sestavljena z lahkoto in prisotna bodo razhajanja oz. neskladje. Pogovori o sestavi bodo tekli, a v praksi menim, da temu nebo tako. Boj proti tajkunom se bo nadaljeval, a ne tako intenzivno in uspešno kot se bi moral. Veliko bo premislekov in nepristranskosti, zato se bo z SD pojavil nov začetek in tveganje, ki lahko dajeta nove omejitve in povzročata strah pred spremembami.
Menite, da se bo po volitvah 21. septembra povečalo sodelovanje med obalnimi političnimi opcijami in župani?
Ne, nikakor ne! Lahko pričakujemo prepire, nesoglasja in velika nasprotovanja! Res je da lahko govorimo o novih idejah in treznem razmisleku, a zavedati se moremo, da nasprotja ostajajo. Možni so majhni načrti, povezani z okoljem, a novih intenzivnih poglavij, ki govorijo o spremembah, ne bo. Torej majhne pridobitve so možne, intenzivnega sodelovanja vseh treh občin nikakor ne, vsaj v roku leta ali dveh ne.
Katera politična stranka na Obali lahko pričakuje največ glasov?
Če pogledamo globlje bodo SD, SDS nekje na pragu, a to ne pomeni veliko, kajti vidim male premike, ki jih v trenutnem obdobju ne pričakujejo posamezniki.
Med doslej znanimi evidentiranimi kandidati za poslansko mesto na Slovenski obali so: Franko Fičur (LDS), Nives Vogrič (DeSUS), Barbara Verdnik (Zares-Nova politike), Boris Popovič (SJN), Breda Pečan, Patrick Vlačič, Luka Jurij, Marjan Križman (SD), Ivan Dekleva (Lipa). Kaj menite vi, kdo od naštetih bo postal poslanec oziroma poslanka?
Moje videnje lahko govori o Bredi Pečan (SD), Popovič pa ostaja v skriti luknji, v kateri ne morem dati odgovora, saj ima veliko sliko, in ta slika predstavlja število 10. Sama desetica pa daje težke in pomembne odločitve pri ljudeh in njihovem razmišljanju glede odločitve, ali ga podpreti ali ne.
Kdo bo mandatar nove vlade Janez Janša ali Borut Pahor ali kdo tretji?
Ne bom imenoval nobenega, kajti pojavijo se lahko tretja imena. Naj povem, da kdorkoli bi imel mandatarstvo vroki in nato postal predsednik vlade, bo moral takoj z intenzivnimi spremembami in razkrivanjem novih nastalih zapletov. Obstaja kar velika možnost zamenj av v vladi, nova imena in odstopi v kratkem času. Vlada lahko postane neenotna in mislim, da svojega mandata ne bo izpeljala do konca, saj vidim interpelacije oz. umike, ki se pojavljajo v hitrih ritmih. V kolikor bi vlado prevzel Janša, lahko pričakujemo precej nasprotovanj in drugačnih vesti.
Menite, da bo takoj po volitvah prišlo do politične krize v Sloveniji?
Politične krize ni videti, vsaj v veliki luči ne in menim, da tega ne bi potrebovali. Lahko pa pričakujemo nekaj verbalnega direndaja med samimi strankami, a ta ne bo povzročal škode v samem gospodarstvu.
■ ur
primorski u¥p
DeSUS
V Postojni potrdili listo kandidatov za DZ v 2. volilni enoti
Na volilni konferenci Demokratične stranke upokojencev Slovenije za 2- volilno enoto, 12. avgusta 2008, v prostorih hotela EPIC v Postojni so soglasno potrdili listo enajstih kandidatov DeSUS na Primorskem za poslanska mesta v Državnem zboru. Kandidati so predstavili svoja videnja bodočega razvoja socialne, zaposlitvene in ekonomske politike v Sloveniji, še zlasti si bodo prizadevali za t. i. medgeneracijski sporazum, ustrezne pokojnine, za boljše javno zdravstvo, proti nasilju in razdvojenosti Slovencev. DeSUS uživa ugled med političnimi strankami m ima izjemno množično volilno bazo skoraj 540.000 upokojencev, česar pa niso izkoristili v celoti. Računajo na najmanj 6 poslanskih mest. V septembru organizirajo nekaj pomembnih srečanj.
Na volitvah 21. septembra bodo na Primorskem kandidirali:
'■) Mag. Vasja Klavora, dr. med., spec. kirurg iz Solkana (dosedanji Podpredsednik parlamenta).
-•) Nives Vogrič, univ. dipl. soc. ped., upokojenka iz Portoroža.
3.	) Branko Simonovič, univ dipl. oec., direktor Hotela Delfin iz Izole.
4.	) Patrik Peroša, dipl. ing. teh. prometa, MBA, samostojni podjetnik iz Kopra.
5.	) Tatjana Antončič, dipl. oec., upokojenka iz Kopra.
6.	) Drago Mirošič, dipl. pravnik, Lokev pri Sežani, veleposlanik MZZ RS.
7.	) Kristjan Zadel, ing. org. dela, upokojenec iz Ilirske Bistrice.
8.	)	Tea Konrad, dipl. uprav,
organizator, Postojna.
9.	) Zlatko Martin Marušič, strojni tehnik, župan Občine Miren-Kostanjevica.
10.	) Bojan Bratina, prof., ravnatelj Gimnazije Nova Gorica.
11.	) Ivan Krušeč, višja upr. Šola, upokojenec iz Podnanosa.

Predsednik volilne komisije Elizej Prinčič poroča o izidu tajnega glasovanja o listi kandidatov.
Revščina ni prepovedana
Beračenje, ki smo mu zadnje čase priča tudi v Sloveniji, je v večini primerov odraz revščine posameznikov, izsiljevanje in „ suženjstvo “ za organizirano prosjačenje pa bi bilo treba strogo kaznovati.
Pobuda vodje poslanske skupine SNS Zmaga Jelinčiča, da bi bilo treba na Slovenskem prepovedati beračenje, berače kaznovati s 1000 evri in jih izgnati ali zapreti, je naletela v slovenski javnosti na množične komentarje, °d tega, da naj bi bila to še ena od oblik nestrpnosti Zmaga Jelinčiča do splošnega odobravanja. O beračenju m beračih smo v Primorskem utripu pisali že nekajkrat in vedno znova ugotavljamo, da gre predvsem za tujce iz vzhodnih nekdanjih komunističnih držav. S podobnimi problemi se sedaj srečuje tudi Italija. Tiste, ki prosijo za milost na cesti ali v mestnih ulicah, parkih, pred trgovinami in podobno delimo vsaj v tri skupine glavne skupine: v „sužnje", ki morajo delati za svoje gospodarje in izkupiček od prosjačenja vsak večer predati, dobijo pa minimalno (hrano in obleko) za življenje, socialno ogrožene ljudi, ki so brez dohodkov in zasvojence oa alkohola ali mamil, ki se vdajajo tudi kriminalu. Najbolj jezi človeka nadležno ali celo agresivno beračenje, o vam posameznik vsiljuje kakšno stvar (nočni daljnogledi, kovčki z noži, posoda dvomljive vrednosti, ročne ljče jy' kar je lahko pridobljeno na nezakonit način, ali tudi tako imenovano ponižno beračenje, ko oseba teci na ulici in običajno skupaj z otrokom vpliva na dušo in srce mimoidočega. So tudi berači, ki znajo z vzti ajnim delom tudi dobro zaslužiti. Prav usmiljenja vredni so pohabljenci in berači brez okončin z napisi, a potrebujejo denar za operacijo. Nekateri zasvojenci pred trgovinami odklanjajo na primer sendvič, hrano, bcejo le denar - za pijačo seveda. Ali se kdo od sociale vpraša kje ti ljudje živijo?
etacenje, ki so ga v Slovenijo prinesle tudi odprte meje, lahko prepovemo tudi z zakonom, vendar ga ‘Koli ne bomo dosledno odpravili, ker je to splošni družbeni in socialni problem. Beračenje je prekršek, / isiljevanje posameznikov v suženjski položaj, ko mora nekdo beračiti za svojega gospodarja pa mora biti p °g? sankcionirano. Nedvomno, da naša policija vse to opazuje in po potrebi tudi ukrepa, osjacenje in ponujanje vsega mogočega na cestah in ulicah ni razširjeno le v Sloveniji, pač pa tudi drugod po i opi. videl i smo kako je na kartonih na glavni berlinski aveniji Kurfuerstendam beračila ženska, na glavnem rgu v Bruslju je z otrokom beračila Bosanka, pri Španskih stopnicah v Rimu so nas novinarje izsiljevali Pteprodajalci in ponujali vsemogoče. Nismo opazili, da bi jih preganjala policija.
Izbor Miss in Mistra turizma
ors glavni ploščadi v Portorožu bo 17. avgusta ob 21. uri v »anizaciji Studia Misson izbor Miss in Mistra turizma
Novenije 2008.
Razstava
V Križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu bo svoj a naj novejša dela 13. avgusta ob 20. uri postavila na ogled Lili Blumenau Mihailovič.
Sežana
Lipa bo imela na Primorskem 10 kandidatov
Med evidentiranimi kandidati za poslanca v Državnem zboru je tudi Ivan Dekleva iz Sečovelj, ki je predsednik OO Piran stranke Lipa.
Ivan Dekleva pozdravlja svojega novega predsednika Saša Pečeta.
67-letni Ivan Dekleva, ing. strojništva, politolog-družboslovec, podjetnik in inovatorje tudi izumitelj. Izumil je namreč tesnilec. Gre za zaščiteno in registrirano blagovno znamko, katere lastnik in prodajalec je.
Pravi, da bo delal za izboljšanje življenja slehernega občana Pirana. Poudarja pa ogrožene vrednote; „egalite“, „fratemite“ et „liberte“. Na novinarski konferenci v Sežani je povedal tudi, da zagovarja enakost pred zakonom v zdravstvu, šolstvu in sociali ter vzajemnost in solidarnost, politično svobodo, svobodo govora medijev, ekonomsko svobodo in neodvisnost. Kot smo izvedeli bo kandidiral v 2. volilnem okraju 2. volilne enote - v Piranu.
V	Izoli kandidira bolničarka Nataša Kosec, v Kopru pa bosta morda postala poslanca Lipe Tamara Pukšič in Danilo Sergaš.
V	2. volilni enoti na Primorskem bo kot kaže živahno, saj ni politične stranke, ki ne bi imela vsaj enega svojega kandidata za državni zbor. Na novinarski konferenci v Sežani, 1. avgusta dopoldne, je vodstvo stranke Lipa, kije sestavilo bogato sestavljen program, predstavilo deset kandidatov , ki se bodo v 2. volilni enoti na Primorskem in sicer v različnih volilnih okrajih, potegovali za glasove ljudstva.
V	Piranu bo kandidiral Ivan Dekleva, v Izoli Nataše Kosec, v Kopru Tamara Pukšič in Danilo Sergaš, v Sežani Tanja Pahor, v Ajdovščini Marjan Poljšak, v Ilirski Bistrici Stanislav Prosen, v Postojni Robert Pavšič, v Novi Gorici Iztok Bratož, v Bovcu Aleksander Ohojak.
Kandidati za državni zbor stranke Lipa na predstavitvi programa v Sežani, 1. avgusta 2008.
FOTO: FK- Primorski utrip.
Lipa, ki jo vodi njen predsednik Sašo Peče, je relativno mlada politična stranka, ki je nastala po odhodu treh poslancev iz Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke. Kot je povedal Sašo Peče računajo v stranki dober rezultat, čeprav razne ankete stranko z lepim slovenskim imenom potiskajo bolj proti dnu lestvice. Primorski kandidati so v Sežani predstavili svoje zamisli iz skupnega programa Lipe; Na Tolminskem bi bilo treba urediti cestno infrastrukturo, povezava med centralno Slovenijo in Posočjem je daleč od tistega, kar bi morali imeti, je povedal nekdanji član LDS, ki je tudi prestopil k Lipi, Aleksander Ohojak. Ivan Dekleva iz Sečovelj poslej zastopa barve stranke Lipa, ki cilja na najmanj 4 poslanske sedeže. Bolničarka Nataša Kosec iz Izole si bo prizadevala za pravičnejšo stanovanjsko politiko ter za zmanjšanje brezposelnosti. Nataša Pukšič, prostovoljka in aktivna članica Obalnega društva proti mučenju živali, ne misli gasiti požara, ker je takrat že prepozno, ampak hoče odpraviti vzrok zanj. Danilo Sergaš je vodja izmene v Grand Casinoju Portorož. Je dober poznavalec športa, zlasti nogometa. Prizadeval si bo za vsestranski napredek podeželja in za obogatitev turistične ponudbe. Ekonomistka Tanja Pahor iz Sežane je strokovna sodelavka v poslanski skupini Lipa. V občinskem svetu Občine Sežana se je izkazala v boju zoper nameravano razširitev lokalnega odlagališča v regijsko. Za izboljšanje cestne infrastrukture si bo prizadeval tudi mag. Stanislav Prosen iz Ilirske Bistrice. Robert Pavšič iz Postojne bo budno spremljal stanje in razvoj na gospodarskem in političnem področju. Ajdovski župan Marjan Poljšak je začel svojo politično pot skupaj z Jelinčičem in pozneje ustanovil svojo stranko. Všeč mu je Lipa. Zavzemal se bo za vsaj 30% višje minimalne plače, za prerazporeditev določenih sredstev državnega proračuna iz postavk, ki ne dajejo ustreznih rezultatov, v nove. Iztok Bratož, zaposlen v Hitu, se bo zavzemal za bolj proti zasvojenosti z igrami na srečo, za hitrejši razvoj vasi in zaselkov ter za tesnejše sodelovanje s sosednjo Gorico.
Stran 8
'm
primorski u'r!p
Večja ozaveščenost na divjih plažah
Kopalci in sprehajalci skrijejo smeti pod kamenje in v razne razpoke.
Pobuda za akcijo čiščenje morske obale je prišla iz društva Eco Vitae, predsednica Andreja Palatinus. Redno čistočo na divjih plažah vzdržujejo tudi Služba za varstvo obalnega morja (SVOM) ptujskega podjetja Drava, komunalna podjetja (za Strunjan Okolje Piran) ter drugi prostovoljci. Akcija v Strunjanu (na fotografijah) 7. avgusta je pokazala, da je bilo čiščenje potrebno, vendar onesnaženje divje plaže in sprehajalne poti vse do Mesečevega zaliva in naprej proti Simonovem zalivu ni bilo tako hudo. Zanimivo pa je, da sprehajalci in kopalci razne odpadke skrbno skrijejo pod kakšen kamen ali v razpoke klifa, da se ne bi videlo kaj so pustili za seboj. Prave ozaveščenosti torej še vedno ni! V akciji čiščenja od Debelega rtiča pa vse do Strunjana v začetku avgusta so nabrali okoli 200 kilogramov raznih papirčkov, cigaretnih škatel, plastenk in podobno. Večje odpadke s strunjanske divje plaže so zgodaj zjutraj odnesli delavci Okolja Piran.
■him UR
Skrite smeti v razpoki. FOTO: FK- Primorski utrip.
Čiščenje morske obale od strunjanske plaže naprej do Mesečevega zaliva.
Na obali se najde vse mogoče; kosi mrež, naplavljene morske spužve, hlodovina, plastenke in še kaj.
Na divjih plažah se kopamo na lastno odgovornost in zato tam ne pobirajo vstopnine. Kopalci, ki prihajajo na plažo Terme Krka v Strunjanu morajo, če se želijo kopati na njihovi plaži, plačati vstopnino 2,50 evra. Če na blagajni povedo, da gredo le skozi na divjo plažo, jih spustijo naprej brez plačila vstopnine. Kot so nam povedali nekateri kar ^ « ostanejo na urejeni plaži in se ne držijo obljube.
■i
Del mreže kot odpadek
Morje je na obalo naplavilo tudi morsko spužvo, ki bi jo lahko predelali za pomivanje posode.
Avgust 2008
Vrnitev MMS leta 2009
Mojca Cencič iz Avditorija nam je sporočila, da se že letos pripravljajo na organizacijo festivala Melodije morja in sonca, ki naj bi ponovno zaživel I poleti 2009. Znano je, da enega najbolj odmevnih in priljubljenih festivalov letos ne bo, manj pa je znano, ali je MMS res uničila TV Slovenija kot je v naslovnici rubrike Promenada v Nedeljskem zapisala Pia Pustovrh, ki je opravila anketo med glasbeniki. MMS so se z leti razvrednotile kar same, ker je bilo vedno manj melodij prav na temo, za katero so bile ustanovljene - torej melodije morja in sonca. Slovenski glasbeniki obžalujejo, ker ni več MMS, toda neodgovorno je.trditi, da je za propad MMS kriva TV Slovenija. Festival je v prvi vrsti komercialna stvar organizatoijev v bolj ali manj zasebni režiji - in ! če sponzorji , vključno z mediji niso pripravljeni sodelovati, kaj prispevati ali se kakor koli drugače promocijsko predstaviti na prireditvijo to njihova stvar in jih nihče za to ne more kritizirati. Morda pa bo novo vodstvo Avditorija z Mojmirom Suharjem na čelu le našlo primerne oblike sodelovanja z mediji in drugimi zainteresiranimi, zlasti tudi z občinami Piran, Izola in Koper, še posebej pa s turističnim gospodarstvom, da bo festival j poleti 2009 ponovno zaživel v j vsem svojem nekdanjem sijaju.
V LifeClass hotelih Portorož
Prvi Shakti- Ayurveda center v Evropi
Dr. Vishwas Metha iz indijske države Kerala, strokovnjak za Ayurvedo - starodavni hindujski sistem zdravljenja, Marino Antolovič, glavni izvršni direktor družbe Istrabenz Turizem d.d. in Lea Sevšek Buterin, vodja področja Wellness LifeClass Hotels & Spa so na novinarski konferenci (22. julija) v dvorani Mystica v Portorožu, ki jo je vodil Janez Jager, predstavili novo vrsto sodelovanja na področju razvoja in promocije ayurvedske znanosti in ustanovitve prvega Shakti-Ayurveda centra v Evropi s sedežem v Termah Grand hotela Portorož v Portorožu.
Ayurveda je starodavni hindujski sistem zdravljenja, močno razširjen v Indiji in vse bolj tudi v zahodnem svetu. Imenujejo jo tudi „znanost življenja11, ki obravnava življenje kot harmonični splet telesa, čutov, duha in razuma. Predstavlja zbir načel za ohranjanje zdravja pri zdravih ljudeh, hkrati pa ponuja številne terapevtske metode za zdravljenje.
pa je treba ob tem omeniti tudi Wai Thai - edinstveni center tradicionalnih tajskih masaž, ki so ga odprli že leta 1999.
Osem visoko izobraženih terapevtov, ki jih je izbrala keralska vlada, je sredi julija letos že začelo strokovno in kakovostno izvajanje ayurvedskih storitev v portoroškem Shakti-Ayurveda centru, enem od sedmih centrov dobrega počutja v Termah.
V kompleksu Terme&Wellness LifeClass v Portorožu je gostom na voljo Thalasso center, Shakti-Ayurveda center, Wai Thai, Lepotni center, Medicinski in fizioterapevtski center, Sauna park, Pilates&Kinesis center ter bazeni s termalno in z morsko vodo.
In cene? Če si boste na primer v Shakti-Ayurveda centru privoščili 60 - minutno Abhyngam masažo boste odšteli 61 evrov, 20 - minutno kopanje za dve osebi v vodi s posebnimi dišečimi travami velja 67 evrov, 30-minutna masaža obraza 36 evrov, 20-minutni posvet pri ayurveda-terapevtu 21 evrov.
■6.1

Shakti-Ayurveda center so odprli v kompleksu Terme&Wellness LifeClass v Portorožu že leta 2006 in tako obogatili vvellness programe, bolj podrobno pa so te zanimive storitve predstavili na novinarski konferenci, ko so v termah predstavili
tudi indijske profesionalne terapevte, prostore in storitve tega centra.
Ayurveda v bistvu predstavlja splet preventivnih terapevtskih postopkov, ko lahko strokovnjaki terapevti že ugotovijo, ali gre v našem telesu za določeno neravnovesje in kako to odpraviti. Ayurvedski sistem zdravljena je torej nekaj posebnega, morda pri nas v Sloveniji še precej
neznan, zato so bili uradna najava na novinarski konferenci in poznejši ogled ter praktični preizkus storitev v termah toliko bolj zanimivi.
Dr. Vishwas Metha j e poudaril, da je LifeClassov Shakti-Ayurveda center v Portorožu prvi tovrstni center v Evropi, ki je pridobil zaupanje keralske vlade. Razlog za to je visoka kakovost storitev, ki jo že nudijo Portorožu in ki je tudi nadzorovana! Ayurveda je v Indiji namreč priznana kot uradna medicina, ki temelji na celostnem pristopu k posameznikovem zdravju in dobremu počutju. Naravna metoda zdravljenja se opira na 5000 letih znanja in izkušenj. V Portorožu jo izvajajo v obsegu vvellness storitev. Seveda
Vse močnejše nevihte
Ivanu Medvedu iz Lucije odkrilo steklenjak, v Luciji je poškodovalo semafor, v Kopru in Izoli čolne, na parkirišču pod Belvederjem podrlo veliko drevo, veje razmetavalo celo v morje.
Ali se klimatske razmere v svetu res že toliko spreminjajo, da bomo priča vedno hujšim nepričakovanim ujmam?
V petek, 8. avgusta popoldne je bilo hudo na ilirskobistriškem, tudi v Brkinih, kjer je ponekod padala debela toča, prave ledene krogle, veter pa je kot za šalo odkrival strehe. Od petka na soboto pa seje na Slovenski obali razbesnela tramontana, ki marsikomu ni dala spati. Dežja ni bilo veliko, je pa zato pihal močan veter, ki je ruval drevesa, odkrival strehe na pomožnih objektih, nekaj škode je naredil tudi v Strunjanu, na divji plaži pod Belvederjem, kjer je na streho gostišča padla debela veja. Tik ob parkirišču pod Belvederjem je podrlo tudi debelo drevo. Na srečo spodaj ni bilo parkiranega avtomobila. Večjo vejo pa je vrglo kar v morje. Hudo noč so preživeli turisti v kampingih na Belvederju in v Strunjanu. Nekaj škode je bilo tudi v Fiesi. Tramontana je premetavala tudi privezane čolne v komunalni marini Kopru in jih nekaj poškodovala. Kot smo lahko videli je veter uspešno podiral predvsem drevesa s preparelimi koreninami, lomil veje, po cestah pa je nanašalo iglice pinij, veje, kamenje, blato in listje.
Desna stran cestišča na križišču v Luciji je bila nekaj časa brez semaforja. FOTO: Primorski utrip.
Nekaj nasvetov:
-	ko se pripravlja nevihta umaknite svoje vozilo izpod
debelega drevesa.
-	pospravite lažje predmete, ki bi jih lahko odnesel ali
poškodoval veter.
-	obtežite lahke strehe.
-	če ste na poti in je vidljivost zaradi nevihte zelo slaba se raje umaknite na stransko cesto in počakajte, da gre najhuiše mimo.
-	v gorah strela rada udari prav v kakšno debelejšo drevo, zato se tam ne zadržujte.
-	z nenujnimi klici po nepotrebnem ne obremenjujte Obalnega komunikacijskega centra.
V Luciji odkrilo steklenjak
Uničen steklenjak Ivana Medveda v Luciji.
Na križišču v Luciji je poškodovalo gornji del semaforja, pri črpalki OMV je podrlo topol, nekaterim je polomilo salonitne strehe, kar precej škode pa je nočno neurje naredilo v rastlinjaku Ivana Medveda v Luciji. Odkrilo je stekleno streho, lomilo in razmetavalo stekla, da je bilo vse skupaj že precej nevarno. K že prejšnji nesreči, ko so nič hudega sluteč škropili plevel s herbicidom, ta pa je pomoril nekaj tisoč sadik mladih vrtnic, se jim je zgodilo še nočno neurje. Zoper proizvajalca herbicida so vložili odškodninsko tožbo. Del steklenjaka bodo morah podreti, ker bi bili stroški popravila preveliki in tako ne bodo mogli tukaj saditi novih vrtnic.
Podrto drevo na parkirišču pod Belvederjemin veja na strehi sicer zaprtega gostišča.
Podrto drevo pri bencinskem servisu v Luciji.
Požar pod Belvederjem
Komu je napoti Shoto klub?
Gostišče pod Belvederjem, v katerem so se radi zadrževali mladi iz Shoto kluba Izola in tam prirejali glasbene večere, kaže danes žalostno podobo. Pravo razdejanje in umazanija. Kaže, da je nekomu vse skupaj šlo močno na živce, zato naj bi podtaknil ogenj. Zagorel je predvsem zunanji del gostišča; oder, mize in klopi, ožgane so veje dreves, ogenj pa seje nevarno bližal stavbi. Prihiteli so gasilci in preprečili najhujše, za kriminaliste pa je kot kaže ostalo kar veliko dela, saj morajo ugotoviti vzrok požara oziroma najti storilca. Kot piše izolski Mandrač naj bi na pogorišču smrdelo celo po bencinu, videli pa naj bi celo avtomobil, ki je z veliko hitrostjo peljal po cesti do Belvederja. Glede na to, da se tam kopajo in sončijo turisti, je ta predel sedaj v pravo sramoto našemu turizmu. Razčistiti bi bilo treba kdo naj za ta predel divje plaže skrbi, kdo naj čisti okolico in kaj je s pravicami do posesti?
Ostanki pogorišča pod Belvederejm. FOTO: Primorski utrip.
Epilog nedavnega zbora Ankarančanov
Odstopila je predsednica Sveta KS
burnih dogodkih na zboru krajanov, o tem smo obširno pisali v eni od prejšnjih številk, seje zgodilo to’ kar se je moralo. S funkcije Predsednice Sveta KS Strunjan je 23. julija odstopila Maja Prodan Jurič, na Tieno mesto pa je Svet KS imenoval Boštjana Hrabarja. Na zboru krajanov na Debelem Rtiču so večkrat pozvali
predsednico naj kar odstopi češ, da se podreja politiki župana Popoviča. Medtem v Ankaranu ponovno obujajo stare zahteve, da bi vendarle dobili svojo občino in so trudi proti spremembam meja naselij Ankaran, Koper, Bertoki in Spodnje Škofije. Predvsem jih skrbi napovedana širitev koprskega pristanišča in morebitno
dodatno onesnaževanje okolja. Dejstvo, ki ga nekateri ne morejo razumeti j e, da pristanišče za blagovni promet, premog, kontejnerje, rude in podobno ter v neposredni bližini turizem, ki bi ga radi razvijali Ankarančani, ne gresta skupaj! Zmagovalca v tej še temi ni. Država,
ki je že dala Luki koper koncesijo, ima svoje načrte o razširitvi našega, sedaj že evropskega schengenskega pristanišča. Proti gradnji III. pomola se najbolj vsebinsko (na škodo svojega zdravja) bori David Stepan, očitno pa to nikogar posebno ne gane.
Ankaran - kako naprej? Širitve koprskega pristanišča se najbolj bojijo neposredni sosedje Ankarančani.
Do nedavnega še predsednica sveta KS pravnica Maja Prodan Jurič.
FOTO: FK-Primorski utrip.
David Stepan
skoraj na vseh srečanj ih j e opozarj al o nevarnosti onesnaževanja okolja. Sedaj se je odločil za gladovno stavko. Pravega odmeva pa žal ni.
I V
primorski u¥p
WTA turnir v Portorožu
Slovenke niso bile najbolj uspešne
Četrti turnir serije WTA Banka Koper Slovenia open v Portorožu so uradno odprli 21. julija 2008 zvečer, zaključili pa 27. julija zvečer s svečano predajo nagrade zmagovalki teniškega turnirja 21-letni Italijanki Sari Errani, ki je prejela nagrado 22.900 dolarjev, drugouvrščena Španka Anabel Medina Garrigues pa je prejela nagrado 12.345 dolarjev.
Znamenito športno prireditev so uradno odprli direktor turnirja Andrej Bizjak, župan Občine Piran Tomaž Gantar in predsednik uprave Banke Koper d.d. Vojko Čok, kije obljubil zvestobo turnirju tudi v prihodnjem letu, morda celo z nekoliko večjim bolj privlačnim nagradnim skladom.
Na sprejemu so bili tudi predsednik teniške zveze Slovenije Marko Umberger in predsednik organizacijskega odbora turnirja Andrej Polenec, Ludvig Hrvatin in druge pomembne osebnosti tega dela športa. Zal smo doživeli hladen tuš. Najprej zaradi mrzlega vremena, nato pa še zaradi neuspešne igre naših deklet.
Četrto izvedbo teniškega turnirja Banka	Koper
Slovenia open z nagradnim skladom 145.000 dolarjev na večnamenskem stadionu Marine Portorož je v začetku nekoliko oviralo nestanovitno mrzlo in vetrovno vreme, temu primemo pa je bil tudi slabši obisk, z izjemo zadnjega dne, 27. julija 2008 zvečer, ko si je zaključni dveumi boj med 21-letno Italijanko Saro Errani in 25-letno Španko Anabel Medina Garrigues ogledalo 1.200 športnih navdušencev. Če bi vsi plačali vstopnino po 25 evrov bi samo na ta večer organizator zaslužil 30.000 evrov. Zmagala je

Zmagovalka Sara Errani Anabel Medina Garrigues
sploh so, prejele tekmovalke in koliko | so organizatorji zaslužili z reklamami in sponzorji. Vsekakor gre pri tej igri tudi za tančico skrivnosti.
Naslednja izvedba turnirja bo od 20. do 26. julija 2009.
Tenis v Portorožu si je ogledal tudi predsednik Olimpijskega komiteja Janez Kocjančič.
-7»

Slovesen zaključek in predaja nagrade.
Erranij eva s 6:3,6:3, kije tako osvojila že dmgi turnir WTA. Slovenke, med njimi največji upi Polona Hercog, Katarina Srebotnik in Andreja Klepač, tokrat niso bile najbolj uspešne. Na slavnostnem zaključku turnirja je
predsednik uprave Banke Koper d.d. Vojko Čok zmagovalki Erranij evi izročil ček za 22.900 dolarjev. Žal nimamo odgovora na vprašanja nekaterih naših bralcev kako in komu so razdelili relativno visok nagradni sklad 145.000 dolarjev, koliko so, če
Skokica jadrala okoli sveta 26.412 milj

Srebotnikova se je žal morala prehitro posloviti. FOTO: FK-Primorski utrip.
Najmlajša gledalka je bila 6-mesečna Julija, vnukinja prvega predsednika teniške zveze Slovenije.
Tvvirling klub Piran na Evropskem
Nekdanji usjpešni smučarski skakalec Miran Tepeš je 18. julija 2008 v Marini v Izoli zaključil svoj jadralski projekt »S Skokico okrog sveta«. Skokica je 12-metrska jadrnica, s katero je Miran v slabih dveh letih in pol uspel obpluli zemeljsko oblo. Pri tem mu je pomagala družina in skupaj 36 sojadralcev, ki so se mu pridružili na različnih etapah. V izolski marini so ga veselo pričakali in mu čestitali za izjemen uspeh.
Miran Tepeš je javnosti bolj znan kot nekdaj zelo uspešen smučarski skakalec, s smučarskimi skoki pa je povezan tudi danes, saj opravlja pomembno službo pomočnika koordinatorja svetovnega pokala pri mednarodni smučarski zvezi FIS. Malokdo pa ve, da je njegova velika strast tudi jadranje, s čimer se ukvarja že več kot 24 let. Svojo barko je poimenoval Skokica, in tako povezal dve svoji strasti. S povratkom v Marino v Izoli, od koder je pričel svojo pot 11. aprila 2006, je Miran Tepeš po 26.412 navtičnih miljah sklenil svoj projekt jadranja okoli sveta, s čimer je uresničil svoje sanje. Za razliko od večine jadralcev, ki so se svet odločili objadrati v eni fazi, si je Miran projekt jadranja okoli sveta zastavil v več fazah tako, da se je med etapami vračal domov in celo hodil v službo. Gre za osebni projekt, za spoznavanje samega sebe, združeno z željo po spoznavanju sveta. Da pa to ni samo njegov projekt so poskrbeli prijatelji, ki so se mu na jadranju pridružili na jadrnici Skokica in seveda družina, soproga Zlata in sinova Jurij in Jon ter hčerka Anja, ki ga pri tem podpirajo in mu pomagajo.
Skokico je pot iz Izole najprej vodila po jadranskem morju skozi Sredozemlje do Portugalske. Po prečkanju Atlantskega oceana je poletje preživel na Karibih, jeseni 2006 pa je preko Panamskega kanala zajadral v Tihi ocean. Spomladi 2007 je sledil najdrznejši del projekta - Miran je povsem sam prejadral Tihi ocean! Na tihomorskih otokih so se mu pridružili prijatelji in družina, jesen pa je jadrnica že pričakala na Baliju. Po letošnji planiški prireditvi je bil na vrsti še zadnji del poti, kije vodil do Rdečega morja, skozi Sueški prekop do Sredozemlja, kjer je bil prvi postanek na Cipru, nato križarjenje med grškimi otoki in po Jadranu proti domu.
tekmovanju v Nemčiji
Predstavnice Tvvirling kluba Piran so se udeležile Evropskega tekmovanja v tvvirlingu. Tekmovanje z uradnim nazivom Cup of Clubs in Freestyle grandprix seje odvijalo v Nemškem mestecu Russelsheim in sicer od 1.7. do 6.7.2008. Udeleženke letošnjega tekmovanja so bile poleg naše reprezentance še Francija^ Italija, Nemčija, Anglija, Irska, Nizozemska, Norveška, Katalonija, Škotska, Švedska, Švica, Belgija, Madžarska in Hrvaška. Slovensko reprezentanco so v kategoriji Team senior zastopale Mojca Podjavoršek, Ivana-Jana Potočnik, Tanja Sredojevič, Nika Nusdorfer in Urša Simčič. V kategoriji Senior ženske pa Ivana-Jana Potočnik in Mojca Podjavoršek iz Tvvirling kluba Piran, ter Tinka Korošec iz Slovenske Bistrice. V kategoriji junior ženske je Slovenska reprezentanca prav tako imela eno udeleženko in sicer Nastjo Keršič iz Slovenske Bistrice. V kategoriji team junior pa je barve Slovenije uspešno zastopala skupina iz Hajdine.
Glede na to daje tvvirling pri nas še mlada disciplina, so se dekleta slovenske reprezentance izredno dobro odrezala in so pogumno stopile na parket in odplesale svoje koreografije.
Dekleta so si nabrale veliko novih izkušenj in novega entuziazma za nadaljne delo. Želijo si namreč biti v polfinalnih ali celo finalnih nastopih, tudi na tako velikih tekmovanjih.
Twirling klub Piran Ana Rat
I w
primorski u¥p
www.piimorski-uliip.si
PFF v statusni in finančni stiski?
Mednarodni natečaj »Zlata Istra«
»Istra« - Društvo za ohranjanje in razvoj istrske kulturne dediščine,
MO Koper, Občina Piran,Občina Izola, Občina Buzet razpisujejo v okviru festivala ISTRA MOJA-ZA VSAK DAN, ki bo potekal v Kopru 7., 12., 13. in 14. 9. 2008
mednarodni natečaj
za pridobitev priznanja in ekskluzivne blagovne znamke
»ZLATA ISTRA«
za najboljše spominke Istre.
S to znamko bodo v prihodnje opremljeni vsi kakovostni istrski spominki v Sloveniji in na Hrvaškem. Predstavljali bodo pomembno sestavino turistične ponudbe.
Avtorji lahko sodelujejo na natečaju z obstoječimi spominki, ki so že v prodaji, in tudi z novimi predlogi oziroma prototipi. Posamezni avtor lahko sodeluje tudi z več spominki. Vsak spominek mora biti v celoti opremljen (tudi embalaža, morebitne zloženke, certifikati ...) in tehnološko izdelan do stopnje, ki omogoča takojšnjo proizvodnjo.
Spominke pošljite na naslov: TIC Koper (Pretorska palača), Titov trg 3, 6000 Koper in jih označite s šiframi. V priloženi in zapečateni kuverti navedite vaš naslov. Zadnji rok za oddajo spominkov je 8. september 2008 do 12. ure. Dokumentacijo razpisa je možno dvigniti na istem naslovu (TIC Koper, Titov trg 3, Koper) in stane 20 EUR
Spominke bo ocenila strokovna komisija po strokovnih kriterijih. Izbrani in pozitivno ocenjeni spominki bodo pridobili pravico do uporabe blagovne znamke »Zlata Istra«. Nagrajeni izdelki ostanejo v lasti organizatorja. Podrobnosti glede podelitve, uporabe in tudi odvzema znaka določa poseben pravilnik, kije izdelovalcem na voljo na naslovu razpisovalca.
Avtor izbranega spominka, ki bo prejel znak »ZLATA ISTRA«, prejme diplomo in grafično podobo znaka »Zlata Istra« z navodili za označevanje spominkov.
Spominki lahko predstavljajo tipološka področja, povezana z Istro, njeno kulturno in naravno dediščino ter sodobno ustvarjalnostjo:
1.	kontinuiteta kulturne in naravne dediščine Istre (tudi replike),
2.	interpretacija kulturne in naravne dediščine Istre,
3.	sodobna ustvarjalnost, ki odraža vsakdanje življenje Istre in njenih prebivalcev.
Posebej še opozarjamo, da sodijo v okvir spominskih dejavnosti panoge domačih in umetnostnih obrti, razna področja likovne ustvarjalnosti, izdelki s področja gastronomije, glasbene in plesne ustvarjalnosti, pa tudi izdelki, ki imajo poučne in humorne razsežnosti.
Za morebitne dodatne informacije v zvezi z mednarodnim natečajem pokličite na telefonsko številko +386 41 769 722 (ga.Vilina Hauser) ali na številko +386 31 60 59 69 za italijansko govoreče (Maurizio Kastelič) ali pa nam pišete na elektronski naslov: culturistra@gmail.com
Napovedali sodelovanje portoroške in beograjske pomorske šole
Župniji Piran in Strunjan organizirata
PROCESIJO Z BARKAMI iz Pirana v Strunjan
v četrtek 14. avgusta 2008 ob 17.00 uri Program:
13.	avgust - sreda
18.30- sprejem Strunjanske Marije v cerkvi sv. Jurija v Piranu,
19.00	- sv. maša in pete litanije Matere božje.
14.	avgust - četrtek
9.00	- 17.00- češčenje Strunjanske Marije v cerkvi sv. Jurija v Piranu,
17.00	- prenos Strunjanske Marije iz cerkve sv. Jurija na glavni piranski pomol -PROCESIJA Z BARKAMI, procesijo vodi koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak, sodeluje KD Pihalni orkester Marezige, tolkalska skupina RitemDaBit in piranski gasilci,
18.30- sprejem v Strunjanu na pomolu pri Lambadi in sprevod do strunjanske cerkve, sodelujejo gasilci iz Krkavč in Sv. Petra,
19.30	- slovesna sv. maša - vodi koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak ob somaševanju duhovnikov,
20.30	- procesija z lučkami do križa in molitev za ribiče in pomorščake.
15.	avgust - petek
Marijino vnebovzetje v Strunjanu svete maše: 7.00; 8.30 (it.); 10.00;
11.30	(hr.), 18.00 - spovedniki bodo na voljo oba dneva.
Za romarje bodo na razpolago ladje: Resnik, Podlanica, Zlatoperka, Delfin, Jež, Mimoza.
Brezplačne vstopnice se bodo delile pred začetkom procesije v cerkvi sv. Jurija.
Lastniki plovil lepo vabljeni, da se priključite procesiji pred piranskim pristaniščem.
Na razstavi starin v Piranu
200 let stara vaza
Na razstavi starin v organizaciji Anbot Piran, 26.7.2008, sta strainske unikate predstavila tudi gospa Paola in gospod Giovanni iz Trsta. Tale vaza, ki jo je imela grofica iz Benetk j e stara 200 let in vredna najmanj 2000 evrov.
Neva Zajc išče rešitve za dolgoročno in finančno stabilno delovanje Primorskega poltenega festivala. Določene kulturne prireditve tudi na tržni preizkus.
Tudi letošnji že 15. jubilejni Primorski poletni festival po vrsti je uresničil svoje kulturno poslanstvo, je pa tudi čas za premislek kako naprej. Neva Zajc, predsednica festivala, tudi tokrat ni mogla brez ugotovitev, da ima društvo v bistvu vsako leto največ težav z zbiranjem potrebnih sredstev, da bi lahko še bolj razširili in popestrili program. Sredstva pridobivajo iz dveh virov: javnih - od kulturnega ministrstva in lokalnih skupnosti ter zasebnih- od podjetij, ki tako ali drugače vidijo svojo korist. V intervjuju, ki gaje predsednica festivala Neva Zajc 18. julija imela v Delu, samo potrjuje, da se glede zagotavljanja finančnih sredstev v vseh petnajstih letih ni nič bistveno spremenilo. Festival ima status društva s sedežem v Kopru in se mora praviloma prijaviti na razpis ter predložiti svoj program dela oziroma kulturnih prireditev. Pravi, da so letos od Ministrstva za kulturo dobili 22.000 evrov, kar naj bi bilo smešno malo. Približno polovico toliko so dobili od obalnih občin, nekaj sredstev pa so prispevala tudi podjetja. Nekaj sredstev so zagotovo tudi dobili s prodajo vstopnic.
Neva Zajc v intervjuju za Delo tudi ugotavlja, da se zadnje čase zmanjšujejo sredstva iz javnih virov, predvsem pa tudi matična regija izkazuje vse manjše zanimanje za ta festival. Položaj PPF je vsako leto zelo resen, a na koncu se izide vse lepo. Koliko denarja res dobijo, koliko honorarjev si izplačajo ni znano.
Na njihovo večno skorajda jokanje so se navadili tudi tisti dejavniki, ki bi bili najbolj poklicani pomagati festivalu.
Rešitev v statusnem preoblikovanju?
Kot smo lahko prebrali predsednica festivala Neva Zajc vidi rešitev v statusnem preoblikovanju festivala - iz društva v javni zavod - s čimer bi si zagotovili ustanovitelja, ki ima nekaj pod palcem. To naj bi bila v bodoče Pokrajina, če bo do nje sploh kdaj prišlo. Zadeva pa postane sama po sebi kontradiktorna, ko slišimo, da „matična regija izkazuje vse manjše zanimanje za naš festival". Zagotovo, da bi bilo treba nekaj več postoriti za združevanje kulturnih moči in institucij, večjo delitev dela, koordinacijo programov in nastopov, saj bi s tem verjetno lahko tudi kaj prihranili na stroških. Kulture ni nikoli preveč, drži pa, daje prireditev pod nazivom kulturna včasih preveč in da so strnjene v dva poletna meseca, delujejo nekoordinirano, si celo med seboj konkurirajo. Dogaja se celo, da imamo v istem mestu (primer v Piranu) ob isti uri dve ali več kulturnih prireditev!
Ker pač javnega denarje ni toliko kot bi si ga kulturniki želeli, bo treba določene prireditve postaviti na tržni preizkus - morda tudi PPF?
Franc Krajnc
Svečani zaključek VI. Mediteranskega folklornega festivala
Folklorno društvo VAL Piran ZKD pri Karol Pahor Piran je letos organiziralo zanimiv in tudi dobro obiskan mednarodni folklorni festival sredozemskih držav (MIFF), katerega namen je združevati plesne skupine in obujati tradicijo folklore. Na različnih lokacijah (od 3. do 6. 7. 2008) v Kopru, Piranu in Umagu je nastopilo 13 folklornih skupin, zaključni nastop folkloristov pa je bil 6. Juhja2008 v portoroškem Avditoriju, kjer je nastopilo devet skupin iz Španije, Hrvaške, Madžarske, Litve, Makedonije in prikazalo tradicionalne plese ter si prislužili velik aplavz.

| Podarim
200-litrski kombinirani hladilnik; Hišno kolo;
| 60-litrski akvarij;
50-litrski bojler; ’
|_ Umivalnik in drugo.
©(Enjmj*
Zelo poceni prodam:
Dve kolesi;
Še nov velik šotor za 5-6 oseb.
Pokličite: 05/6745122
Na fotografiji: Srečanje delegacij v Piranu. FOTO: Primorski utrip.
V dneh od 4. do 27. julija 2008 je v okviru mednarodnega sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami Srednjo pomorsko šolo v Portorožu obiskala delegacija Pomorske šole za plovbo na notranjih plovnih poteh iz Beograda. Šola iz prijateljske države Srbije je namreč v svojih programih za plovbo po rekah, hidrogradnje in gradnje ladij, uvedla tudi navtično smer. Prišlo je do pobude za pilotski projekt, ki predvideva večje sodelovanje med šolama in tako je že 18. julija 2008 izšel razpis, ki predvideva vpis 20 dijakov z Zahodnega Balkana, ki naj bi se vpisali v tretji letnik srednje tehniške šole. Na obisk v Portorož in Piran so prišli župan Občine Savski Venac iz Beograda arhitekt Tomislav Djordjevič, ravnateljica šole Tanja Djokič, ravnatelj dijaškega doma Silverij Markežič in drugi gosti, ki so se pogovarjali o začetku sodelovanja z ravnateljem Srednje pomorske šole Marijanom Tončičem. Pred obiskom v Portorožu je slovenska delegacija obiskala Beograd. Če bo prišlo do konkretnega sodelovanja se bo morda že v naslednjem šolskem letu na Pomorski šoli v Portorožu učilo navtičnih spretnosti nekaj mladih dijakov iz Beograda, rezerve pa so tudi v deficitarnih gostinskih poklicih na Slovenskem.
Z ZVEZDAMI POD ZVEZDAMI,
14.	8., četrtek, Tartinijev trg, Piran
XXX. PIRANSKI GLASBENI VEČERI
15.	8., petek ob 21.00, Križni hodnik I Minoritskega samostana v Piranu
Koncert: ADI SMOLAR, 21. 8., i četrtek ob 21.00, Punta v Piranu
Koncert: BAJAGA, 23. 8., sobota ob ;
21.00, Amfiteater Avditorija Portorož :
FILM VRAŽJI TARTINI, 27. 8.,
sreda ob 21.00, Župnijski vrt ob , cerkvi sv. Jurija, Piran
NAROČILNICA ■ #
primorski uVp
IME IN priimek:__________________________
TOČEN NASLOV:_____________________________
postna številka:__________
LETNA NAROČNINA (12 številk) 10,00 EUR
datum;____________ podpis:_________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	0
Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož
Stran 12
Avgust 2008
primorski u*r’p
2e v primeru vsaj minimalne rasti ob dospetju, vam sklad znotraj	od 21' 'uliia do 29' av9usta 2008' z mo2nosti° Plašnega zaključka,
življenjskega zavarovanja NLB Naložba Vita Multi nudi kar	Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnici Lucija,
60 % donos. Zato ste lahko tudi vi brez skrbi. Vpisno obdobje	Obala 114 ali nas pokličete na tel: (05) 617 51 00.
NLB® Vita
Življenjska zavarovalnica
www.nlbvita.si_____________________
W	I
* a-	I
Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana; Zavarovanje tržijo: NLB Vita d.d. in poslovne enote NLB d.d. ter Banka Celje d.d., ki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačila glavnice ne jamčita. NLB Naložba Vita Multi ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi ob zapadlosti sklada bil znesek izplačila iz sklada nižji od sredstev vloženih v sklad, je zmanjšano z jamstvom KBC Bank NV, opisanim v pogodbeni dokumentaciji.
mmmm
Rajska izkušnja., e^>



J}na</he 4pa
Sv. Peter
Čestitke mami, noni, pranoni in pra-pranoni Ivani Bažec
Ivana Bažec iz Sv. Petra je v krogu svoji najbližjih 21. maja 2008 praznovala visok življenjski jubilej 86 let. Čestitali soji vsi, ki jo imajo zelo radi in ji kličejo še na mnoga leta; njeni hčerki Elda in Ana ter sinova Modest in Sergi z družinami.
Na fotografiji pet generacij: Ivana Bažec, njena hči Elda Gržinič, Ivanina vnukinja Ester Trampuš, pravnukinja Michele Trampuš in pra-pravnuk Aleksander Tramuš Sardon, ki je 26. maja 2008 praznoval prvo leto življenja.
SIMPLY CLEVER
j	Škoda FabiaCity+
1	že od 9.600 EUR
|	ABS, 4 zračne blazine, klimatska
1	naprava, centralno zaklepanje,
|	radio CD in MP3, električni pomik
I	sprednjih stekel...
ŠkodaRoomsterLife že od 11.900 EUR
ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel, lita platišča, parkirni senzorji zadaj...
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03
MASAŽE • LEPOTNI TRETMAJI • RAJSKE OBLOGE • SOLARIJ • SAVNE PARNE KOPELI • DELUX SPA SUITA • MEDITERANSKI BAZEN • FITNES • SADNI BAR
St. BERNARDIN
ADRIATIC RESORT » CONVINIION CENTER PORTOROŽ SLOVENIJA
Hoteli Bernardin Obala 2,6320 Portorož tel. 05 695 10 51
paradisespa@h-bernardin.si
www.h-bernardin.si
2* <-i:
ti ti