VSAK KMET SVOJ TRAKTOR BefegrajJiko Knieujstvo ne precEsLavlja veliitega cieleža v celotnean obftln^tem go^x>-danstvu, ima pe vaaio in po-merobno vJogo prj preskrbe Ljubljane s fcmetijsteiini pri-delld. Po grobih ocenah je sedaj v obCdni okrog 2300 ba kmetijslcih zemlj^S In nekaj preko 300 hektarov gozda. TW skupno 410 kmetov, koii' feor jib imft po zadnjih po-datMb občina, je 152 kmetij-sfclh sospodaTstov pretUaga-rnh za odlok o kmetijah v obtMni Bežigrad. Te kmetije Clahko nastanejo 5e nekatere spremem.be) so «Hfita« lcmei-ka gospodarstva in jih bo občdna podplrala pri njlho-"on nadajjnjem razvoju. NaJ-več taiah kmetij imata kTa-jevni skupnosa Do9 prl Wui> Ijara (30) in Savljc-Kle«€ (34). Povprečna starost kmetij. skth poslopii v otočtnd je 56 let. Od 1383 glav živine (go-veda) je nejve^ fcrav, in sicer 697 aJd povprečno pet nakme-tiio. Naiveč traJctorJev imajo v krajevni skupnostd Savlje-Kle^e, kjer ima skoraj vsab kmet svc>j traktor s prikljufi-tei. Tudi druga6e Je naSa ob-tina, v sami Spicd bnetoval-cev, hi imajo fcraktoTje v SIo-vpni.ii. Scupaj je v obfitol namrefi kar 135 traktorjev. kar je precej, če upoStevamo, da je nftlstih« kmeidj 162. Posaaiieana kmetija tma po-vpreOno 2,7 hefciara obdelo-vahie z«nije, 53 hekuira kme-tjjske in 8,3 hektara skupne povrfiine zeanlji5fi. To je te nekaj podatkov o bežigraj-skem gospodarstvu. Treltepa )e pnpomniti, da so pri teh potlatldh upofttevane samo Ci-ste kmetije, torej tiste, ki fivijo isldjuAno od kzneto-vanja. Do lansk^a lefa vi tfflo na obmofiju občtne skorai oo-oenegii sodelovanja med kmfr t! in družbenim sektorjem. S prvra aprtloim leta 1975 se je 7^druga. Crniiee pripojila k Emood, kl je na obanodju c»ix^Jie preko svujega tozda too-optraoijft (z v&erni potret>-ninL- shižbami} orgamjafalfl proiz«>dnJ okoliis In naveaa-Ja sMke s kmeti. Tako so nastaia skladdSCa rcproraate-rlala, organlzlraM so prodajo kmetijskih pridelkov, ustano viiii pa tudi pospeševalno službo, kd ima. svoj tataS oa-ftrt flodelovanja s kmeM to svoj program dela. Pravo obliko združevaoja dela v občini nimaino. Temu je kniva tudi blržina potrofi-oiSkega oentra, saj kmetje lahko sam; prodajajo svoje prideltee. Tam, kjer so fcmefc-je bolj odvisni od družbene-ga sefctorja, je ta problem soveda boije urejen. Ce pa upočtevamo, da do neda.me-ga spioh m bilo nobenega sjdelovarya s kmeti, potem laliko to prvo leto sodelova-aja ugodno ocendmo. Kljub termi se Se vedno pojavJjajo napaiie iu Taane ptan&njklji-vosti, Id so pretlvsero odraa napalt prf arondad>I. Prav te napake so postale veMka ovi-ta Enroni pri navesovanju slakov s kmeti. Prostoreki načrt razvoja kmetiJstvB v občini *e nd sprejCt. S twn načrtom Je seveda povezano tudi Stevi3o Taščitcnih fcnietij. Ker w pra-ve koordinacije med načrto-*alci kmetijstva in urbajasto, Je bežigrajsko kmetijstvo v ze!o te*kem položaju. Ce bo generaJni urbanlstl&ii plan do leta 2000 v cetott \^>oSte-van, bo v obfflni ostalo samo 700 bektarov zemljišč za kme-tijstvo, kar je zelo maio. Krnote bt z&interesirali zadc-to na kmotijah, če bi jim zagotoviJi obsboj In če bl Jim nucUM vso potrebno družbe-ao pomoft. TOBAČNA TOVARNA UUBUANA o. sub. o. Ttuneljire »rgaiilzacijt; atlruieoeg« deia: • pr»izvoiliija tobaka 9 proizvodinjtf clgaret • ItlaffovnJ proniel 6 U*bakomf tobaLnfanl fcsdelki in galaaUa-Uskim blagoni • profzvo^nj« usnjcne E»Jan(ep(Je • ciconomslia ;m>paganda In ratožništvo • Izvoz tn uvoz TtK&D ProtUJa OOUB Duvan Cacak IX>UB B(waiiac OriLŠje TfWI> Proizvodnj« cigarct TOZD Tubah OOUR .Senta TOZD Torbica TOZD EpJii — Pat-iUftle