POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. ciNsrnci JVET^^ ILIEiriNilliKVill. JUNIJ * STEV. 6. Ifilljöij-l V#selje je pogledati skrbno ohranjeno kol ©retje belo perilo. — Veselje bo še večje, le perilo t«di lepo diši. Zato rabite le ^(hichtovo lerpentinovo Milo ZEKXKI rVET LETNIK VIII. 1930. 6. ŠTEVILKA OBRAZI IN DÜSE. Madame de Noailles. Grofica Ana de Noailles, slavna francoska pesnica in romanopiska, se kaže bodisi v romanu ali v poeziji bolj umetnica nego ustvariteljica. Njen verz, čudovito orodje harmonije, poln vizij-senzacij-vtisov, nam nudi le malo psiholoških problemov. Camille Mallarme jo imenuje pagansko in strastno. Res, prava, pravcata Hugo-jeva epigonka. Njene pesmi so razgibane in šumeče, bolj univerzalne kot globoke; nikakor pa ne mistične. Saj nas ne zamamlja z nikakršnimi socialnimi problemi, niti s historičnimi čini; vedno in povsod le žena — povsod odkritosrčna in živa. Madame de Noailles je hčerka rumunskega princa Bibesco-Branco-vana, rojena v Parizu, poročena 1. 1901. s francoskim grofom Mathieu-jem de Noailles-om. Zadnja leta je toliko zaslovela, da so ji že menili podeliti Noblovo nagrado za slovstvo. No, gospa de Noailles-ova je dospela do te slave, ko se je o njej že mnogo govorilo — in v času, ko je ona sama o sebi še precej govorila — — — Naj vzamem nekaj izpovedi iz njenih lastnih knjig. V „Forces Eternelles" nam omenja, rod svojih babic iz različnih narodov, po katerih je podedovala svojo eksotično dušo: „Une Grecque aux yeux allonges ... Une autre, reine au front distant, etc."^) in tako zaključi: „Ce sang nombreux que j'ai recu De vous, poitiques grand' meres. Et dont je souffre, avez-vous su, Grkinja podolgovatih oči. Druga pa kraljica z visokim čelom ... 161 Du moins, qu'il n'est pas ephemere'? Pressentiez-vous qu'un jour ma voix, Assemblant vos rires, vos plaintes, Ferait de vos doux desarrois Une flamme jamais eteinte?"') Ona sama nam torej tolmači svoj „animus multiformis" kot rezultat mnogoštevilnih, skoro kraljevih dediščin. Madame de Noailles-ova je preživela prva leta svoje mladosti na deželi pri svoji materi. Vzljubila je naravo, drevje, živali. Že kot deklica, resna in zamišljena, a polna talenta, je začela pisati. Hranila in kopičila je rokopise, ki niso nikoli izšli. Prvo zbirko verzov „Le coeur innombrable" je priobčila leta 1901. ob času svoje poroke z grofomi de Noailles-om. V tem njenem, sicer prvem delu, katerega je francoska Akademija nagradila, se že močno odkrivajo vse svojstvenosti pesnice: lahkota in prozornost verza; bogata, polna in prožna forma. Knjiga je spev življenju in naravi; v njej se že zrcali vsa Madame de Noailles-ova, z vsem svojim „kredom", tako čudovito izraženim že v mladosti: „Rire ou pleurer, mais que le coeur Soit plein de parfums comme un vase Et contienne jusqu'ä l'extase. La force vive ou la langueur."') „L'Ombre des Jours", ki je izšlo naslednje leto, izraža isto pante-istično silo: oboževanje narave z neke vrste religiozno navdušenostjo; slavljenje njenega srca in njene mladosti. Spevi, ki ji prikličejo krasen vzklik. „Pourtant tu t'en iras un jour de moi, Jeunesse, Tu t'en iras, tenant I'Ampur entre tes bras... ... La bouche pleine d'ombre et les yeux pleins de cris Je te rappellerai d'une clameur si forte Que pour ne plus m'entendre appeler de la sorte La Mort, entre ses mains, prendra mon coeur meurtri."') Leta 1903. je Madame de Noailles priobčila roman „La Nouvelle Es-perance", napisanvše precej eksotičnem slogu. Leta IQOi-. je zagledal beli ") To mnogotero kri sem prejela od ms, pesniške prababice. Pa ste vsaj vedele, da ni kratkoživa? Sle slutile, da bo moj glas nekdaj zbral vaš smeh in slak in iz vaših sladkih ganolij napravil neugasljiv plamen. ') Smeh ali jok — samo da je srce polno dišav nalik vazi in da v njem živa sila ali medlost prekipeva do zamika. ') Vendar nekoč odideš od mene. Mladost, odideš, in odvedeš Ljubezen s seboj ... V mojih ustih bo sam mrak, v očeh .sam krik. Tako na glas le bom klicala nazaj, da se bo Smrt naveličala poslušati in bo vzela moje sanjavo srce v svoje dlani. 162 dan „Le visage emerveUle", ki je še danes eden izmed najnežnejših poe-mov v francoski literaturi. Idila v „Yisage emerveille" se odigrava v neuem francoskem samostanu med nuno in nekim tujcem. Nuna opisuje to svoje ljubezensko razmerje s takšno naivnostjo, da nas ob začetku malo zmede; ali kmalu nas tudi navduši in se nam res priljubi. Zdi se mi prav, ako navedem tu ime Mamica Barres-a, ki je mnogo vplival na umstveno izoblikovanje Madame de Noailles-ove. Madame de Noailles-ova je med leti 190i. in 1906. opustila poezijo in napisala tri romane. Leta 1907. je vnovič priobčila knjigo verzov: „Les eblouissements" in leta 1913.: „Les vivants et les morts". Ta zadnja zbirka verzov nam razkriva razvoj in agonijo velike ljubezni. Ni mi možno slediti natanko celotnemu poteku; nekateri vzkliki so naravnosf besni: „Amour, allez-vous en pour qu'on puisse mourir, Puisqu'aussi bien ćest vom qui nous forcez ä vivre ...'"') Ali večno nemirno in razdvojeno srce ne more pristati ob eni sami ljubezni. Slično kot nuna v „Le visage emerveille" (ki se ob koncu odpove midi, da bi šla za svojim ljubimcem, ker neče izgubiti samostan-skega mirti), isto tako Madame de Noailles neče, da bi jo na vek dušil spomin na nekdanjo ljubav: ona vstopi vnovič v življenje, v naravo; potuje, filozofira in hrepeni po neminljivi slavi. Da bi ostala ne-pozabljena, da bi vzbujala večno zanimanje, po tem stremi, to je njeno hrepenenje, ki ji ne da mini: „Moi, je ne verrai plus, je serai morte, moi... Je ne saurai plus rien de la douceur de vivre... Mais ceux-lä qui liront les pages de mon Uvre, Sachant ce que mion äme et mes yeux ont ete, Vers mon ombre riante et pleine de cJarte Viendront, le coeur Messe de langueur et d'envie, Car ma cendre sera plus chaude que leur vie .. ."') Kljub toliko toplemu zagotavljanju čutimo v slednjem stihu dih smrti: to naj bi bila „odkupnina" od njenega prvotnega paganstva! Da — četudi vzamemo v poštev nekatera medla metafizična raziskovanja, ki jih srečamo v njenih delih, vidimo pesnico, kakršna je: Ana de Noailles ne veruje v Boga, ne v „drugo življenje", ne v večnost duše: Povsem logična sta torej strah in groza, ki sta jo obšla ob pojavu .svetovne vojne. Tisti „nič", čigar vizija je oledenila njeno razvnelo srce, tista „Smrt", večna sovražnica, je nepoklicana izstopila iz svojega kraljestva na Zemljo in žela milijone žrtev... in vse socialistične utopije Ane de Noailles-ove, vse njene ideologije po načinu Jeana Jacquesa 5) Beži proč. Ljubav, da bom mogla umreti. Saj ti sama nas siliš živeli... ") Jaz pa ne bom več videla, mrtva bom jaz ... O sladkem življenju nič več vedela. .. Kdor pa bo prebiral lisle o moji Icnjigi, bo vedel za mojo dušo in moje oči, in proli moji vedri in smehljavi senci bodo prihajala srca ranjena v hrepenenju in hlepenju, saj moj pepel bo toplejši od njihovega življenja ... 163 Roasseau-ja so bile vržene v brezno kakor nepotrebne cunje. Ona bi bila rada Utihnila, ne mislila več: ali kot nacionalno pesnico jo je Francija pozvala, naj posveti ranjencem in mrtvim nekatere elegije — pesnitve, Ri spadajo, žal, med njeno najslabšo produkcijo. Vsekakor gospa de Noailles ni umela duhovne drame, ki se je razvijala okoli nje. Čeprav je bila vedno tako blizu, tako spojena s Francijo, ko je opevala lepoto njene zemlje, M. de Noailles ni čutila, da bi jo branila v uri nesreč in nevarnosti. — novembra je pozdravila mir kot osvoboditev! Kakšno politiko zagovarja danes? Obožuje in hvali komunizem po salonih; istočasno pa teka v Ženevo k slednjemu sestanku Družbe Narodov. Ysekakor niso njene politične ideje tiste, ki ji bodo zgradile neminljivo slavo... Je pesnica, ali brez globoke bistrovidnosti in čiste intuicije. Toda na srečo njej in vsej Franciji bode ostala njena nežna, zvočna, sočna in močna lirika gotovo klasična: lirika o Ljubezni, večni vladarici sveta, in o Smrti, njeni jetničarki. Iva Breščakova. ANKA NIKOLICEVA: Gospa Marina. (Nadaljevanje.) Kadar je govoril gospod ravnatelj Kopp sam s seboj, ćeprav samo v mislih, se je posluževal vedno nemščine. Nemščina je bila takorekoč njegov interni občevalni jezik. Inače je govoril srbohrvatsko. Tudi s svojo ženo. Vsaj na cesti in med ljudmi. Doma, posebno v afektu, pa je le tu pa tam posegel v besedni zaklad za svoje interno .poslovanje rezerviranega jezika. In tako je končno sklenil o Marini: „Aber ailles in allem — sehr hübsch." Večerja je bila vse preje kakor priprosta ali domača. Bogata jedilnica je bila razkošno razsvetljena, na mizi se je blestel damast, se je lesketalo srebro in brušeno steklo in rože so dehtele. Da ni bila Androva roka, ki je izbrala njeno toaleto, bi bilo Marini resnično nerodno, da se le ni vrgla v „malaihdt". Gospa Vanda je namreč gostom na čast blestela v brezhibni večerni toaleti in njene bele rame so se prekrasno odražale od zamolklega bleska črae svile. Sicer pa je bilo pri gospej Vandi itak vse tip-top, od lične sobarice v črnini z belim šapljem preko čela, pa do okusno aranžirane košare s sadjem, ki so jo praznili za desert. Celo gospod raTOaltelj je bil nekam tip-top. Ni bil več mladenič in moral je imeti izvrstnega krojača, da se je navzlic trebuščku zdela njegova pojava elegantna. Tudi mala pleša ni motila in očala, obrobljena s pristno želvovino, so dajala obrazu 164 nekaj resnega, a vendar mehkega. Edino okoli ust je bilo nekaj, neka poteza, morda oblika moönih ustnic in malce razmehkužena bradica, ki je močno priklicala v opomin gospoda ravnatelja židovsko pokolenje. V razgovoru daleko ni dosezal ne prisrčnosti,. ne živahnosti svoje žene, ki je s svojini blestečim temperamentom in razposajeno voljo razgibala vse malo omizje. Zdaj je uravnavala piesno- ploščo na gramolon. „Da, plesali bomo. Vsak bo plesal s svojo ženo. Näk. Vsak bo- plesal z ženo drugega. A16, pojdivia ainženir Pavtovič, vi ste moj partner. Joži, angažiraj gospo Marino —" Ampak — plošča je vrtela boston in gospod ravnatelj ni mogel z gospo Marino nikakor priti v pravi korak. Zato je Marina, ki ni hotela motiti Vandinega plesnega razpoloženja, zaplesala v salon in se ondi vsedla v naslanjač ter povabila svojega plesalca, naj stori ■ taMsto. Tako je naneslo, da sta se znašla obadva kmalu v prijetnem razgovoru. Saj sta bila takorekoč dba od stroke. Zdaj je začelai Marina gospoda ravnatelja resnično zanimati' „Ein lieber Kerl. So eine gescheite Frau", je ugotovil sam pri sebi in segel po sveži šmotki. V sosedni sobi je pel mehko gramofon in je zadihal ritem valujočega plesa. Pred Marino pa šo vstali pragozdovi, žage so zapele, vdar-jal je otii odmev sekire. Kolesje težkih voz je zaškripalo, hihotasije voznikov je odjeknilo od neizmernih samot. „Vi morate priti k nam gori v šumo, miloslljiva gospa. Naš obrat je velikanski. To vas bo zanimalo." „Da," je nadaljeval na tozadevno vprašanje, „poznam dolenjske gozde Boškovičev. Morda ne veste, da sem eno leto po smrti Vandinega očeta prevzel vodstvo dunajske filijalke --no, in takrat so me posH pripeljali tudi na Pristavo. Lepi so tisti gozdi, ampali z vehčastnostjo tukajšnjih šum ne vzdrže primere. Prosim vas, izračunal sem —, in gospod ravnatelj, ki je postal še bolj zgovoren, je raz\-il pred Marino, ki je poslušala z resničnim zanimanjem, sliko statističnih tabel in rentabilnih proračunov in nakopičil kubičnih metrov, da mu je zamogla slediti le z napeto pozornostjo. Nana:gloma je utihnila v sosedni sobi ameriškega valčka sladka melodija, in gramofonska igla, drsajoča po prazni plošči, je zaškripala v grdi disonanci. Sunkoma jo je nekdo ustavil. Trenutek na to se je po-ja\'ila med vrati Vanda, neikolilto vroča, malce razigrana, s sentimentalno vlago v modrih očeh. Sedla je na rob naslanjača, pogladila gospoda ravnatelja po pleši in mu ovila roko okrog rame: „O moj dragec, kako nebeško je plesati." V tem je vstopil tudi Andre. Marina je vstala. Zdelo se ji je, da je zdaj pravi čas odhoda. In kakor v podkrepitev njene namere, je udarila starinska ura, ki je stala med drugimi dragocenimi drobnarijami na lepi komodi, počasi in pojoče dvanajst sveflih udarcev. 165 Ko «o stopali skozi jedilnico, je v trenotnem razpoloženju OTOpala gospa Vanda namizno vazo krasnih rož in jih povila v šopek. „Tako dražestno je bdlo danes zvečer," je čebljala, bo je njen miož odeval Marino v plašč, „še morate priti, še mnogo, — mnogokrat." In stiisnila je rože Marini v roke. „Prosim, vzemite šopek za spomin. Tako lepo je bilo. Jeli — Joži?" je vprašala z v razkošju plavajočimi očmi in se naslonila na svojega moža. „Z Bogom, z Bogom in na svidenje." Par trenotkov na to so se spodaj rahlo zapahnila vežna vrata, Hčna hišna je pogledala po napitnini v zaprto pest in zadovoljno smuknila po s preprogami pogmjemih stopnicah nazaj v stanovanje. Spodaj sta stopala po tihi ulici Amdro in Marina in molčala^ Sladko so dišale rože. Nebo je bUo polno zvezd. „Poslušaj," je nenadoma rekel Andro in njegov glas je zvenel čudno odločno, „poslušaj. Marina" — a, lahkotno, kakor da si je premislil, je pristavil: „To so prijetni ljudje. Mislim, da se bo dalo ž njimi lepo občevati. Gospa rrii je povedalai, da bo njen mož tudi pristopil v inženirski klub. Nisem vedel, da je absolviran tehnik." Tudi Marina se je pohvalila z večerom in pripovedovala, kaj vse sta uganila z gospodom Koppom. Njen mili, malo pojoči, a razločno ak-centujoči glasek je prijetno žuborel ob Androvem ušesu, njegova roka je mehka 'počivala na njeni roki. Na temnem nebu so' sijale zvezde, rože v Marininem naročju so dehtele. „Ali misliš, da bi šli enkrat ž njimi tja gori v šume? Andro, kaj, ali bi te veselilo v šume?" „ „Kako, duša, kaj, kako si rekla?. O, da, seveda, šume —" " „Andro, saj menda spiš ■—. O, ti božji križ," se je smejala, stisnila njegov komolec in mu pomolela šopek rož pod nos. „No, vzdrami se, zaspanec." Pa sta bila že doma. „Le kako je bilo to," je zopet premišljeval Andro, ko sta' tiho stopala po stopnicah „le kaj je prav za prav hotela gospa Vanda? Da se ga je njeno lice tako često dotaknilo, ko sta plesala? Da je njena roka tako mehko, tako vdamo, tako tesno, tesno počivala v njegovi? Da so bile njene oči tako sladko vlažne. — Čutil je utrip njenega srca. — Ali je koketa? Ali, ali — Ali naj bi Marini le kaj omenil? V šali? Ah ne. Saj bi se smejala. In konečno bi še mislila, da je nadut. VIL Ves teden je že liloi V začetku je Marina še upala, da se bo. povrnilo par solnčnih dni, danes pa sta sklenUi z Ružo, da bo le treba pospraviti iverando za zimsko spainje. Iz vrtiča, 'ki je poleti puhtel toplote, je vstajala zdaj mokra vlaga in se vsesavala v okolico. Ogradni zid je potemnel skoro do pol višine, od tal so se po njem razprezale zelene lise. Sivi les ve- 166 raaide je počrnel, od strešnih deščic je kapljalo. Žalostno so stale tru-žice z m■^t^^.mi kapucinöki, tupatam je na prekomerno dolgem peclju sameval med uvelimi stebli okrnjen list, bledićno zelen, prepozno rojen. Ruža je hitela oblaičit skrbno izprane pletene stole v siv papir in Klop je držal špago. O, Klop je bil že močno koristen v goispodinjstvu in se je tega tudi zavedal. Nikakor ne bi mogla Ruža pospraviti verande brez njegove pomoči. Samo na podstrešje ga ni hotela vzeti, kamor je znosila stole. iPotem sta populila zadnje bilke iz zelenih tružic in zdaj so odnesle njene močne roke tudi zadnjo tružico. Na zapuščenih deskah so ostali samo kupi smetja, raztresene grudice črne prsti. Te bo že Ruža z m'etlo — Klopu se zdi pusto. Vsak ljubi, ljubi božji dain je dež in dež in dež, in 'Klop ne more nikamor na izprehod. Vrtič je moker, pust in prazen. Čemerno gleda Klop v ta grdi, mokri svet. Drobni nosek sredi čemernega obrazka je rdeč od hlada in zaires, skora bi rekli, da "visi ob rdečem nosku nekaj kakor droben konček svetle svečke. Sploh Klop danes ni kakor navadni Klop. Na desnem Ecu je nekam čraiJkaisto zamazan, za nohti so temni robovi, izpod rokavov istare suknje mu gledajo preimrle roke kar čez zapestje. Nekam neugodno mu postane. Ru'že dolgo ni. Zaito se napoti, da poišče mamo. V sobi je ni, morda: je v kuhinji? Da, tam stoji in lika. Vsa rdeća je v obraz in preko lica ji binglja veselo pramenček njenih ljubih las. Njene oči žarijo. Zdaj zagleda sinčka. „Gotovo, Klop, gotovo," zakliče, odklopi likalnik in dvigne izpod vlažne krpe ličen plašček, ki mu ob pravkar izlikainih roboivih še rahlo uhaja para. „Gotov je plašček, Klopček moj, in nič več nama ne bo branil grdi dežek, da ne bi moigla na izprehod. Nu, le poglej ga —" A, kakor da je deževno vreme samo čalkalo, da so pri Pavlovičevih pospravili verando in da je dobil Janez Pavlovič nov dežni plašč, so se namah razredčili oblaki, se dvignili visoko in postali tako svetli, da si zaslutil tam nekod daleč za mdlmmi zavesami še staro, zlato solnce. Zares, zda^j je celo prestalo deževati. Marini je šinila vesela misel v glavo. S pogledom na uro je ugotovila, da je pravkar miinila tri. V pol ure sta lahko gotova. „Klopčič," je dejala, „Klopčič, ali naj greva na izprehod? Kar zdaj-le? V novem plaiščku? Naj greva, da kupiva še snežke? Da se naš fantek ne bo več plašil ne snega, ne dežja? Naj greva, Klopčič? Samo, kaj delai Sesterca?" Pa Sesterca je bila rrazunüia deklica in je pridno spala. Klop pa je bil tako navdušen, da je molče prenašal gobo in toplo vodo in krta-čioo za nohte. Da, celo pod rafekavo frotirko ni črhnil besedice in obuvanje je šlo kar tako. Končno je stal v svoji novi paradi kakor ju- 167 nak in saoiio milo se mu je storilo, da je dež res popolnoma ponehal, tako, da je morala kapuca, ki je bila brezdvomno najibolj zabavni del novega oblačilca, ostati lepo trikotno zložena na hrbtu, namesto da bi stala veselo kvišku na njegovi glavi. Ko je büa konöno gotova; še Marina, je šlo na štiri. Vendar nista preveč hitela in sta oprezno stopala po kaldrmi, da sta se izognila lužam, ponekod celo potočkom, ki so veselo drli med kamenjem nizdol, dcvkler niso nekod utonili v obcestnem jarku. Nič več pa ni bilo treba tako oprezno gledati po kaldrm'i, ko so iiatalaiili Klopčiču v lepi trgovini, tople snežke z gumijastimi podplati, in Klop je bil zdaj res v zadregi, ali naj bi ob vsaki večji luži preizkušal odlična svojstva nepre-močljivega obuvalca, ali naj bi mislil na veselo kapuco, ki ni mogla vršiti svojega naravnega -poklica. Medtem ko je opra^-ila Marina po trgovinah še ta in oni drobni posel, so se napolnile ulice. Vsakdo je bil žejen zraka in videti je bilo, da ustvarja vlažna ulica, drobni hudournik, ki brzi v kanal, odsev prvih luči, ki se svetlüia v mokreni tlaku, zakasnela dežna kaplja, ki ti spolzi nenadoma po licu, neke posebne vrste veselega razpoloženja. In v tem razpoloženju je postala lahkomiselna celo Marina, tako da sta sklenila s Klopom, da pojdeta počakat papančka pred pisarno, čeprav ni bil to pravi čas za promenade takih majhnih dečkov. A usoda je odločila drugače. Ko je Klop vneto ogledoval izložbo, V kateri so pravkar razvrščali prve sanke, se je nenadoma ulila nova plolia. Pa kakšna ploha! Nič kaj ni pomagala vesela Klopova kapuca, m tam, kjer je bil konec toplih snežk, so neusmiljeno udarjale ledene kaplje. Niti mamičin svileni dežnilt ni miiogo branil. Edina sreča je še bila, da je bilo treba steči samo okoli ogla v Strossmayerjevo ulico, kjer je stanovala teta Vanda. Ko sta tam v varnem zavetju lepe veže otresala od sebe dežne kaplje in zapirala dežnik, sta opazila, da so se bile živahne ulice mahoma izpraznile. # Zgoraj ob visokem oknu za bogatim zastorom iz čipk in tila je Stala gospa Vanda. Kakšno vreme! Ce bo tako lilo, niti ne bo mogel priti. Poglej, saj dež kar odskakuje od asfalta, od poveznjenih streh avtomobilov lijejo curki. Cuj, zdaj je pozvonilo. Hišina, ki je v ozadju sobe v udobnem kotičku kraj peči urejala imizioo za čaj, steče odpirat. Z usmevom na ustnah, s pričakovanjem v očeh stopi Vanida od okna — Od zunaj, iz predsobe zadoni mehak ženski glas, vmes glas otroka. Kaj — ali ni — ali je — Hišina priteče poročat — 168 Samo za hip, samo za dih sekunde se pogreznejo beli zobje v rožne ustne. Samo kaikor bežna igra senc so spreletele gube gladko čelo, in že se je vrnil čarobna nasmeh na obraz gospe Vande. Z odprtimi rokami hiti sprejemat nepričakovani obisk. „O, ta grdi dež, ta grdi dež," govori, ko odpenja Klopčiču mokri plašč. „Skoro natti je utopilo malega moža. Še snežke, brž, no, pomagajte vendar. Lina," se je obrnila do hišine. „In vt, Marina, o, kako ste moltri. Čakajte, nogavice in šolnčke vam prinesem. In za čaj vama preskrbim, da, da, vi pa tukaj pomagajte, Lina." Potisnila je Klopa in Marino v udobno kcpalnioo in jima pustila izvežbano služabnico v pomoč. Sama pa je hitela v sobe. Naglo je stopila k telefonu, pozvonila in poklicala spoj. A že po par besedah je jezno zatopotala z nogo. „Seveda. 'Prepozno. Je že odšel. Taka smola — Le kaj, — le kalco —" In odhitela je v spalnico, na čelu in v očeh ostre poteze krčevitega premišljevanja. „Brž, brž," je priganjala, ko se je vrnila v kopalnico z obljubljenimi toaletnimi stvarmi. „Brž, da se ne prehladita. Pomagajte- vendar milostivi, Lina," j:e silila nervozno. (Dalje prih.) Stritarjeva pisma Lujizi Pes jako vi. (Obj.: Avg. Pirjevec.) 10. Blagorodna gospdl Najprej lepo hvalo Vam, da smem obderžati na ogled poslano fotografijo. Se svojo prošnjo do B. Mirana, naj Vam pošlje svojo podobo, spravili ste skoraj moža v veliko zadrego. Po sreči nema nobene. In tako nij treba nobenega posebnega izgovora in zagovora. Mnogokrat se zgodi v življenji, da se nam izreče želja, se skrivno nndo, da prošeni ne vsUši želje, ako ima. kaj takta. Jaz sem prosil zaräs; Vi le „zastran lepšega", kakor pravijo, a pri meni in B. Miranu, nij treba tacih ozirov. Quant aux epigrammes en question, il faut convenir, que ce n'etait pas bien delicat, de les envoyer ä une dame. Voila encore une de ces inconve-nances, que je ne commets que trop souvent. Quant ä leur contenu, dont Vous blämez ä juste titre la rudesse, je pourrais peutetre me tirer passablement d' affaire par un tour un peu commun et point du foul originel, c'est vrai, mais pourtant hon, c'est ä dire, je pourrais m'excuser ainsi: „J'ai ecrit ces epigrammes avant de vous connattre, madame. Celle phrase, quoique flatteuse, serait süffisante d tout le monde, mais pas ä Fous, madame. C est pourquoi je veux vous parier tout franche-ment. Je connais bien B. Miran; il est ce qu on appelle, un idealiste, c'est ä dire, un fou. Ces epigrammes ont ete ecrites, comme tant d' autres choses en suite d' une desillusion bien amere. Entratne par la force irresistible de cet instinct fatal, qui nous fait chercher tout ce qu'il y a de beau et de sublime, natre bonheur, notre paix, I'ideal enfin, tout ce que nous ne trouvons 169 nulle part, — de chercher tout cela dans la femme — il a etc disabuse, mon dieu: c'est tout simple, poarquoi done chercher ce qu'il n' y a point? d lui la cause, c'est son tort. Et la consequence? — il est indigne, fache conlre les femmes, les pauvres femmesi On poiirrait dire: II hait les femmes, parce qu' il les aime. Laissons du reste le pauvre fou incorrigible, et parlons autre chose!^) Kar mi pišete, gospa, o slovenskih predstavah v Ljubljani, to je žalostno, žalostno; a meni nič novega. Vse pride s časom, le prekmalu, na moje besede, na moje žalostno prerokovanje. Ljudje so najprej diskreditirali slovensko gledišče pred tujim svetom, zdaj ga bodo pa še pred lastnim, slovenskim, tako da bo slov. Talija popolnoma pokopana. Kako bi moglo biti drugače? Ali hočejo slišati resnico? Ali kaj bero, kaj mislijo, ali se hočejo kaj učiti. Saj je pri nas vse dobro, gorje mh, kedor pravi, da ne. Pri nas se šopiri strašna materijalnost, sirovost, neplemenitost, breztalentnost. Možje, katerim grč u vseh rečeh perva in zadnja beseda pri nas, nemajo nika-koršnega pojma o umeteljnosti, nobenega veselja do nje; kar store za njo, to je le na videz „za sramote voljo". To so nasledki „nezmolnosti" — den herren wird in ihrer gottähnlichkeit bange.') Pri nas ne more biti bolje, dokler ta zarod živi. Bog pomagaj! Kar se mi nij še zgodilo, ko sem začel pisati na drugi list pomazal se mi je s černilom, tako da sem ga moral odrezati, ter druzega začeti. Kaj pomeni to? vprašala bi ženska; mož nema vere, tudi prazne nel — Konci tega tedna in meseca preselim se zopet na Dunaj na staro mesto in prične se zopet staro življenje! Kako dolgo še? Zjutraj vstati, obleči se, delati, vmes jesti, piti in zvečer zopet v posteljo — to je večni krog, to je življenje! Da Vas dalje ne nadlegujem se svojim slabim humorjem, končam svoje nesrečno pismo. Prijazno Vas pozdravlja ter se Vam spodobno priporoča plemenita gospd Vaš V Badnu 27. 9. 11. stari Stritar L Johannesg. 16. Gledč epigramov, o katerih je govor, je treba priznati, da ni bilo posebno rahločutno, poslali jih dami. To vam je zopet taka nerodnost, kakršne zagrešim vse prepogosto. Glede njihove vsebine, v kateri po pravici grajate robatost, bi so mogel morda izmotati za silo iz zagate z nekoliko vsakdanjo in prav nič originalno frazo, to je res, kii pa je vendar dobra, to se pravi, mogel bi se opravičiti takole: „Te epigrame sem napisal, preden sem Vas poznal, gospa. Ta fraza, dasi je laskava, bi vsakogar zadovoljila, toda vas, gospa, ne. Zato Vam hočem govoriti čisto odkrito. B. Mirana dobro poznam; je tiste vrste človek, Ici jih imenujemo idealiste, to se pravi, blaznež. Tii epigrami so bili napisani, kakor toliko drugih stvari, radi zelo bridkega razočaranja. Podžigala ga je neodoljiva sila tistega usodnega nagona, ki nas sili iskati vse, kai- je lepega in vzvišenega, svojo srečo, svoj mir, skratka ideal, vse, česaa- nikjer ^ ne najdemo, iskali vse to v ženski — pa je bil razočaran, moj bog; stvar je čisto enostavna, čemu torej iskati, česar ni? Sam je vzrok, njegova krivda je. In posledica? — Ogorčen je, pa na ženske je hud, na uboge ženske! Reči bi mogli: Ženske sovraži, ker jih ljubi. Sicer pa pustimo ubogega nepoboljšljivega blazneža dn govorimo o čem drugem. Gospodom postaja v njih bogopodobnosti tesno pri srcu. 170 11. Blagorodna gospdl AH sem res že lako slrašno neumen, da že čisto več ne vem, kaj delami Videti je vsaj tako. Prej sem mislil, da znam razžaliti, kader hočem; zdaj se mi pa zgodi že drugič, da razžalim, ali užalim brez najmanje volje. Gospd! Nemogoče mi je danes (ker sem bolehen) z nevem kako finostjo govoriti o tej sitni stvari; dovolile mi samo to: Dajem Vam svojo častno besedo (dražega nemam), da sem tako ravnal, ker sem bil prepričan, kar sem se zdaj, da ste zahtevali imenovano podobo iz same uljudnosti, in da vidite raji, ako Vam je ne pošljem. Jaz si ne morem misliti, da bi'Vas moja ali B. Miranova podoba le najmanje zanimala. Ko bi bil mislil, da Vam s tem le koli-kaj veselja storim; poslal Vam bi jih bil slo, ne eno; česar človek nema, dd si napraviti. Zraven pa še to: B. Miranova podoba je tako vsakdanja, pro-zajična prazna, neprijetna, da je bolje nikoli ne^ dobiti [je] pred oči. Torej v kratkem: Ako sem Vas, blaga gospd! res razžalil, užalil ali osramotil, verjemite mi, lepo Vas prosim, da se je zgodilo proti moji volji in da mi je iz serca žal. Saj še dragemu človeku ne storim rad kaj neprijetnega, pa bi Vam? Ako mi odpustite, potem je stvar pri kraji, prej ne. Zdaj mi je popolnoma nemogoče. Vam še kaj pisati, morebiti bom moral zopet v posteljo. Pri meni prehlajenje nij kakor pri druzih ljudeh, prehlajen sem na duši in na telesi obenem, tako da nijsem za nobeno rabo. Se enkrat, odpustite mil — gospa! S posebnim spoštovanjem Vam se priporoča Na Dunaji U. 10. n. Stritar P. S. Ker nijsem še v postelji, pošljem Vam tu eno „popotno" pesem da ne ho toliko praznega papirja.") n. Blagorodna gospd! Gotovo pričakujete, da se bom izgovarjal in zagovarjal ter odpuščanja Vas prosil, ker sem Vaše pismo tako dolgo brez odgovora pustil. Čemu izgovori in zagovori? Kar naravnost Vam povem; ljubilo se mi nij. To je: nikoli nijsem bil pri pravi volji — saj taki gospe nij da bi človek pisal, kar tako! I z dolgim čakanjem česd sem dočakal? Zdi se mi, gospa, da mi prava, dobra volja, dolgo, morda nikedar več ne pride. Vprašali me boste, kaj se mi je v zadnjih dnevih tako posebnega zgodilo. Nič kaj nenavadnega. Samo mera mi je polna, saj se je dolgo polnila. Zdi se mi, kakor bi bil res na sveti samö zato, da me rabi, kedor hoče, da me goljufa, kedor utegne. V velika društva že dolgo ne zahajam, ker me ne veseli, zdaj sem pa sklenil, nikamor ne iti, z nikomur se ne družiti, popolnoma sam zdse živeti. Zakaj nijsem tega prej, že dolgo prej storil! Vse bi bilo drugače! Gotovo, gospi, porečete na to: Kaj vse to meni mar? Ako si bil goljufan, tvoja krivda — kaj pa vsakemu človeku verjameš? Kaj sem ti jaz tega kriva? — Vse res, gospd! Vi mi nijste ničesa krivi, vi mi nijste nikoli nič žalega ne rekli ne storili; ravno nasprotno! Vi ste mi veliko prijaznosti izkazali, nezaslužene prijaznosti, za katero sem Vam resnično hvaležen. Bog vć, da Vam ne gojim Žale misli v serci kako neki? — In vendar — po sedaj Vam ne bodem tako pogosto dopisoval, kakor sem do sedaj. Kaj ne, čudna odkri- ') Sledita 2 popotni pesmi; gl. Stritar, Zbrani spisi I, str. 92—93, št. II in III. 171 loserčnost? — Vaša. škoda ne bo velika — zatd se mi nij treba izgovarjali. Prosim Vas samo, blaga gospi, ne zamerite mi te odkritoserčnosli, ter dovolite mi, da Vam smem še sem ter tja pisati, sploh pa — in v vseh rečeh, ne sodite me kakor druge ljudi, sicer bom slabo izhajal pred Vami; te žalostne privilegije Vas moram prositi. Morda nij vse prav logično vezano, kar sem Vam pisal, vendar apam, da me bodete umeli, saj ženske imate rauno za take zadeve veliko [ineji razum. Se enkrat, gospä, ne zameritel mislite, da nijsem prav zdrav na duhu, kakor se mi je že enkrat očitalo! S posebnim spoštovaiijem Na Dunaji 10. 11. 71. Vaš Stritar. 13. Blagorodna gospdl Ne vem, ali se[m] Vam ie pisal, da je B. Miran umeri? — Dolgo je nosil v sebi „smertni kal", in zat6 je bit zlasti zadnje dni nesterpno siten in čmeren. Jaz sam sem šel za njegovim pogrebom. Lahka mu zemljal Zapustil mi je nekoliko pesmij, med njimi — „soneten venec" — in okolo 20 zabavljivih sonetov! — Zdaj, ko sem sam, prav mirno, in kolikor je takemu človeku mogoče, prijetno živim — Zanj družba ne mara, In on ne za njo; Samoten se stara. Mu leta teko. Prav tako je zdaj z mano. Pravi filisler sem postal in to je dobro. Priden sem, pošten, soliden, miren, varčen in misli nemam vas ddn, ki bi je ne smel brez greha imeti na veliki petek. O sv. Simplicita in Felicita! Slednji večer sem ob osmih doma; ne zahajam, ne na ples, ne na led. Ne manjka veliko in hodil bom ob nedeljah k maši — k litanijam — in k. spovedi, vsaj velikonočni! Z eno besedo: Mož sem po volji božji, in da Vam vse povem: zbuja in glasi se mi časi v dnu mojega .serca tiha želja po zakramentu svetega — zakona! O zakon, zakon, kako si ti svet! — Srajce, srajce!!... Ne zamerite, blaga gospa! da tako prosto in morebiti malo nespodobno z Vami govorim; ali moja glava je strašno prazna in pusla, in — še enkrat — ne zamerite! ne vem kaj in kako bi Vam pisal. Ves božji dan nemam ene poštene misli; naj bolja ki sem jo imel do zdaj, je ta, da hitro končam svoje neslano in — nezabeljeno pisanje ter se Vam, gospa, lepo priporočam Vaš Na Dunaji 6. 1. 72. Stritar. P. S. Lepo hvalo, da me spominjate g. Cimpermana, to dela čast Vašemu sercu! 13. a. Jos. Stritar — Jos. Cimpermanu z Dunaja 27. marca 1872. ... Gospe P. me je sram — Kaj si mora misliti d moji neotesanosti! a kaj morem? nij mi moči, tako sem pust, spisati 10 poštenih verstic, ka-koršne se spodobijo taki ženi. Mea culpa!... (Dalje prih.) 172 DORA GRUDNOVA: Soneti. L Katera tajna sila naju vlada? Saj je minul že peti maj, odkar sva našla se! In zdaj — se vrača kot pomlad ljubezen mlada? Ni čas zamračil tistih ur, trenotkov sladkih tihe harmonije, ko utripanje dveh src enotno bije in duši družno sanjata v azur. Kak silna je spomina moči Takrat je maj prelesten bil, pač kratko nama je cvetel: odšel si, ah — v srce je legla noč in duši je brezup grozil, ko slednji prst je za teboj gorel II. Ah, slednji prst je na rokah gorel, razpaljen od poljubov tvojih; razgibani do strun najtišjih svojih si mi srce in dušo vzel. Ostal si meni nepozaben gost — in šlo je vse s teboj v daljave tuje, kar duša hrepeneče v maju snuje, za tabo plakala je ranjena mladost. O, še zveni mi v srcu glas prijazen, spomin že komaj tvoj obraz razloči in še me palijo poljubi tvoji. Kako bi svet bil pust in prazen, vse huje duši n težkem boji, da nisi moja luč v življenja noči. III. Radosti plakala bi, dragi, ko list tvoj berem strastno nežni; ti svetel cilj si sladki težnji in tužnim mislim angel blagi. Ločitve najine ta bežna leta se zdaj mi vidijo kot huda sanja, 173 ki tužen me spomin na njo preganja, ko da sem v krog začarani ujeta. Bila sva ti in jaz kot vino mlado, ki čas ga v plemenit napoj izčisti; zato bilo takrat ni v srcih trdne vere. In šla vsaksebi sua; a tistih ur naslado so zvesto klicali v spomin ml tvoji listi, ob njih presanjala sem mnoge žalostne večere. 1'V. Ljubezni sem nekoč bolno iskala in begala od zmote sem do zmote; ker večkrat le za hipne nje dobrote ljubezen ljubimo; tako sem sebi jaz lagala. In glej, izšla sem vselej praznih rok in duše smrtno žalostne iz vsega, kar čute nam trenotno zbega in v srcu jad ostavi le globok. Ve močna duša li, kaj je kesanje? Saj grehov vseh opere jo trpljenje samdobtožbe vže in razdvojenosti pekl6. In niso zmote naše — večno le iskanje, in blodnje naše — k višjemu le hrepenenje, ki da na zemsko pot nam milostno nebo? V. Ali je le sen preblažen m najina ljubezen ni resnica? Drhtim v bolesti kakor plaha ptica, ko dvom v srce se krade neopažen: ■ da vse je stvor želja in hrepenenja, ki čara ga razdalja zdaj med naju, in bi ospel se kakor cvetje v maju, če bi zajel ga tek vsakdanjega življenja. O, človek kakor romar je na strrni cesti, na vrhu božji hram je cilj blesteči, kjer se nebo, ko razodetje, sklanja čezenj: o, tam resnica je in lek za vse bolesti! Tako srce trepeče nam k najvišji sreči, ki jo obeta večno čudežna Ljubezen. 174 MARJANA 2ELJEZN0VA-K0KALJ: Gandhi o ženi. ysa Evropa gleda z zanimanjem na dogodke v Indiji, v tej pravljični deželi maharadž in neizmernih bogastev. Mi sanjamo o njihovih čudovitih razkošjih, a, 300 milijonski narod, večinoma reveži, se bore za kruh, jezÜ!:, svobodo. Ali se bo posrečilo Indijcem, da se otresejo maloštevilnega a močnega in hladnokrvnega gospodarja, ali pa bo vtonilo gibanje kalijor nešteto podobnih tekom stoletij? V sredi valujoče množice Indijcev stoji Gandhi kakor prerok davnih časov. Ni nadčlovek, ne človek, marveč je samo ponižen sluga svojega naroda. Je močan. Njegovo orožje je ljubezen. Bori se in veruje v zmago. On je pobožen, skromen, inteligenten in je evropsko na-obražen. Velik vpHv je imel na njegove nazore tudi Tolstoj. Gandhi poveličuje bol, trpljenje in pravi: „Začetek vsemu je smrt. Da skali žito,, mora poginiti zrno..." Ni samo nacijonalni borec, amipak tudi kosmo-politični. Prepričan je, da bo Indija v bodočnosti izvor nove kulture, ki bo oživila in oplemenitila zapadno kulturo. Govori množicam, ki ga zamaknjeno^ poslušajo. Ko dokonča, kar je menil povedati, in ko mu ljudje navdušeno ploskajo, se umakne v sa-mbto in napiše članek o tem, kar je povedal, za svoj list „Mlada Indija." "In od tod se razliva njegov nauk na vse strani sveta. Tako je govoril tudi večkrat o ženi 'in njeni nalogi. Zeno smatra za nekaj višjega, svetega. Najbolj ga boli, da imajo celo mnogi njegovi pristaši ženo samo kot sredstvo^ za zabavo. Gandhi pravi: „Vsi moramo, kot ljudje, povešati glavo, dokler ostane samo ena pirostitutka. Raje bi videl, naj izgine človeški rod, nego da vidim, kako smo slabši od živali, ker smo si napravili iz najplemenitejše stvari igračko. To vprašanje se ne tiče samo Indije, marveč vsega sveta. In če pridigam proti modernemu umetnemu življenju sensualnih vživanj in zahtevam od mož in žena vrnitev k prepros.temu življenju, k „charka" (kolovratu), je zato, da se ne pogreznemo globlje nego živali. Stremim po absolutni svobodi žene. Obsojam poroke otrok; drhtim, kadar vidim mlado vdovo, tresem se od jeze, kadar prične vdovec novo razmerje s surovo ravno-dušnostjo. Obžalujem zločinsko ravnodušnost staršev, ki vzgajajo svoje hčere v nevednosti in v cilju, da jih poroče s katerimkoli mladim bogatašem, a se ne brigajo, da bi jih vzgojili duševno. Ali kljub svoji jezi in žalosti vidim težavo tega problema. Žena mora dobiti volilno pravico, ona mora biti enakopravna pred zakonom kakor miošld. Problem se ne končuje tu, nego se samo pričenja v trenutku, ko bodo imele žene dVoj vpliv na politično osvobojenje Indijcev. Predvsem ne sme biti žena več samo bilje za zabavo. Sredstvo je bolj v njenih rokah nego v moževih. Ako si sama prizadeva, da bi jo 175 moiž smatral za tovarišico, naj se več ne lišpa zato, da bi ugajala moškim, pa tudi he svojemu možu. Ne morem si predstaviti Site (boginje), ki bi mogla potratiti samo trenutek za lišpainje in zato, da bi omamila Rama (boga) s svojimi fizičnimi lepotami." Prostitutke so GandMju samo „padle sestre". Sestal se je z njima v Barisali in spoznal njihovo žalostno socijalno sliko. V Barisali prihaja na 20.000 prebivalcev (mož, žena in otrok) 350 prostitutk. In če vzamemo ta primer za vso Indijo, živi tam 5,250.000 prostitutk. Vendar upa Gandhi, da poljedelci še niso okuženi in da je manj takih nesrečnih žena, K prostituciji se dekleta vzgajajo že v rodbini. Kruh! Nekatere pnostilutke hi bilo rade postale članice narodnega indijskega gibanja, ali se mu ne morejo pridružiti tako dolgo, dokler ne opuste svojega nevrednega življenja. Gandhi poziva- žene na delo- pri osvobojenju Indije in veruje v njihovo moč, ker so pobdžnejše kakor možje. In zgodovina bo. zapisala tudi več ženskih imen v spoiminsko knjigoi za osvobojenje Indije in tako pomnožila število slavnih in nepoznanih žena v življenju človeštva, MILICA SCHAUPOVA: V Parizu. ^-m ebi, mesto ljubljeno, bi človek rad žarko posem zapel, pesem dela in I reda; pesem najvišje lepote in najnižje grdobe; pesem pestro v brez-1 mejnostl — Pa kdo bi znal stisniti v besede vse tvoje bogato življenje, naslikati vsa živa nasprotja tvojih potez? Pariz, ti vladar preteklih stoletij; ti stari roditelj mogočnih duhov, vzbuditelj svetovnih revolucij; ti kralj vsega javnega življenja, edoni gospodar lepote in okusa! In obenem, Pariz, ti mesto — sodobnosti! Karkoli rodi lepega in močnega oibšima Francija, vse je le töbi posvečeno, v tebi najde pravo vrednost! Pa ne samo Francija, v tebi se stekajo zakladi vse stare, trudne Evrope in še pravljičnega orijenta in praktične Amerike in vroče Afrike! Ti, ki po legi dn značaju družiš v sebi resni, globoki sever in strastni, žareči jug E\Tc»pe, ti otrok romanstva in germanstva, dovolj si mesto bogato, da vsakdo najde na tebi potezo, ki njemu ugaja. Ti mesto mogočno in sijajno, ki vabiš v -svoj čarni krog sinove vseh narodov, ti, ki jih združuješ tujca ob tujcu najbolj v svojem častitljivem, študentovskem Quartier Latin-u, ti si poklicalo k sebi še sinu sliromnega Slovenskega naroda! Zahvaljeno bodi zato! I. Pariz v luči dneva. Iz enega številnih kolodvorov, pod katerega mogočno streho pribuči vlak za vlakom, brez prestanka, se je zatekel slovenski študent napol omamljen od množice, šuma dn hrupa, tja v tihi, stari Quartier Latin. Majhna je njegova sobica, nagnjena je ena stena, prav ozke stopnice vodijo k njej; toda — on biva iznad zaduhlih, ozkih ulic in pogled njegovega mansardnega 176 okenca, boža preko številnih streh in dimnikov blesteče kupole palač in kipeče zvonike starih cerkva. Iz te svoje sobice hiti dan za dnevom novemu svetu naproti. Središče študentov, slavna pariška Sorbona, starodavna univerza! Množice študentk in študentov hite zdaj skozi moderne svetle hodnike v številne predavalnice, amfiteatre obkrožene z velikanskimi slikami. Le stara Riche-lieu-jeva kapela še stoji kot nekoč. — Nasproti, glej, romantičen, srednjeveški grad — Oluny, slaven samostan. Skrbne roke ljubeče čuvajo, da ne pade niti eden stolpiček, niti eden kamniti listič. Mimo samostanskega vrta hiti živa reka — Boulevard St. Michel, kjer zagledaš za Japonci črnce, slišiš Islandca in Nemca, Slovana in Italijana, le Francoz med njimi je redek. — Od tega zagledaš v ravni črti nekoliko višje Icraljujoči Panteon; njegovi dostojanstveni beli antični stebri kličejo v tiho svetišče in v temne grobnice slavnih francoskih mož. — Nasproti, Luxembourg, slavni park — kjer te ob belih poteh pozdravljajo korak za korakom iz zelenja beline umetnih kipov, kjer pljuskajo valčki „Fontaine de Medicis" in šepečejo večno pesem ljubezni, utelešeni v harmonični lepoti marmornate dvojice. — Obrneš hrbet Quatier Latinu, njegovim univerzam, knjižnicam in kavarnam, hočeš preko Seine v druge okraje. Pa se ti pogled začaran ustavi. Seina, ti kača blesteča! Šele ko tebe človek vidi, se mu odpre vsa lepota dobrega in slikovitega pariškega neba, ki nič ne mori s hudim mrazom, niti prežarko vročino. Vedno je živo, vedno je novo: zdaj mehko sinje, zdaj polno belih ovčic, zdaj veter podi temne mase. V tem nebu je redko videti . tvojo rjavo vodo, o Seina; v tem nebu le blestijo tvoji številni mostovi, od najbolj zgodovinskega do najnovejšega. Nad teboj se dvigajo zeleni bregovi, morje hiš in vsa pestrost tvojih slavnih pailač in cerkva; tvoja srebmo-zlata voda jim daje razdaljo in zračno, svetlo podnožje! — Ni>tre Dame! Kdor je stal pred teboj in ga ni prevzela, tvoja mogočnost in ga ni pretresla skrivnost, ki veje naproti iz tvojih gotskih, duhovnih postav in neznanih zverin in bajnih kamnitih cvetk, ta ne ve, kako neskončno bogata si ti! Kako vlivaš v dušo sveto čustvo spoštovanja in lepote, kako jo vodiš daleč nazaj v niistiko srednjega veka, kalio v slikoviti svet Victorja Hugo-ja. Ti si najčastnejša priča tistega davnega, še malega Pariza, ki širi svojo moč s Seininega otoka, na katerem ti kraljuješ. Obrneš pogled v nasprotno smer, pa stoji iznad Seine težka trdnjava s stolpi — Conoiergerie, zlobna ječa; tu so čakale obsodbe revolucijske žrtve, tu je še celica lo-aljice Marije Antoinette. Nekoliko v ozadju pa kipi v nebo tenki, ostri wh stare sodiščne kapelice, skrinjice polne skrivnosti, začarane iz samih di-aguljev, pisanih stekelc hrepenenja polnih gotskih oken. Mnogo dalje vidiš nad Seino modro iglo — Eiffelov stolp, najvišji vrh, ki so ga doslej ustvarile človeške roke. Od blizu je to železen velikan, na katerega vrhu komaj razločiš — človeka — drobno točko. Izpod orjaškega oboka vznožja vidiš kot v neskončnem okviru na eni strani Trocadero, mlado, gibko pđačo, ki spušča proti stolpu svoje slapove in skupine živah, na drugi strani pa v dalji palačo vojaške šole, ki gleda na Eiffel skozi številne aleje in preko simetrične igre širokih poti in trat, ki vodijo k njemu. Še prej kot k Eiffelu zanese tujca pot na Place de la Concorde, največji trg sveta. Toda od seinskega mostu vodi do Concorde razkošna Rue de Rivoli; tu je promet taJco živ, da ti poje srce od radosti in bi hotel tudi ti s tem širokim gibanjem nekam, hitro, po važnih ofjravilih. Vendar te ustavijo dolge arkade, pod katerimi se sveti okno pri oknu, vsa polna modemih, 177 pai'iških lepot. Tii sloje ludi nekaleri od velikih „magazinov", ogromnih trgovskdh obratov, kjer te pelje lift v vsa razna nadstropja, da si izbereš, kar je s tako umetnostjo razstavljeno vsepovsod; zgodi se ti lahko, da izhoda ne najdeš, zato posebni napisi kažejo nanje. Tu, ob Kivali, stoji tudi veličastna palača: Louvre, danes eden najslavnejših muzejev sveta. Ta ogronma stavba objema z dolgima sti'anskima zgradbama, ki jo nadaljujeta, zgodoviuslio znane Tuilerije, zdaj prostrano šetališče, kjer ob širokih potih stoje drevesa in grmiči in med njimi kipi in oJjlastni spomeniki, kjer še trava raste, kakor ji je človek odkazal prostor. Tuilerije končavajo spocedno z RivoH slednjič na slavnem trgu. Središče tvori častitljivi obelisk, ki ga je presadil iz Egipta sam Napoleon. — Pa kdo bi opisal vso harmonijo kipov, vso simetrijo poti za vozila in posebej za pešce; kdo ves red in lepoto, ki ju je ustvaril človeški razum? Vendar- tudi tu ni obstanka; dasi truden od te neskončne Rivoli, od tega velikega trga, že hitdš mimo prve vrste grških stebrov, da naenkrat zagledaš na desni v ravni črti podobno antično stavbo, ki pa ni državna palača — temveč cei-kev Madeleina, cerkev elite. In dalje zopet enaka palača z grškimi stebri in še dalje park in — kamor sega oko naprej in nazaj, nikjer ni konca. Od začetka rue de Rivoli in še dalje proti vzhodu v okraje delavcev in malih ljudi in na zapadu tja do daljnega slavoloka, ki ga odlod komaj razločiš — en sam širok, strogo začrtan pas — vrvenja. Do slavoloka vodijo Champs Ely sees: na pragu .stražita desno in levo dva vihrava konja. Potem pa dalje, med alejami po široki, najbogatejši pariški aveniji, kjer stoje hoteli, zabavišča, stanovanja — izbrancev. Nad temi okraji bogatih lo-aljuje Are de Triomphe — slavolok Napo-letmovih zmag. Ko se mu približaš, se začudiš njegovi ogromnosti. Pod njim zagledaš na tleh vence in tenek plamen — večna luč na grobu neznanega vojaka. Če pa se povzpneš na streho slavolokfi, ti oko zažari od tega morja hiš ih alej in občuduje se zazreš na grič nad tem morjem, na otok, kjer se sveti nežno bela kraljica, v bizantinskem stilu zgrajena cerkev Sacre Coeur. Ko pa pogled pade z modrih dalj na trg pod teboj, te zopet prevzame moč človeškega uma in rok: na vse strani hite od slavoloka v enaki razdalji enako široke avenije, vse ovenčane z dvojno vrsto dreves. — Drugič — te kliče k srcu Pariza, k operi. Zopet jo zagledaš že oddaleč, komaj si zavil od Rivoli vstran. Kot v megli se ti zdi na koncu široke avenije njeno veličastno pročelje, zelena kupola, velika Muza na njenem vrhu. Toda svetli, veseli Pariz megle ne pozna: to je le modro-siva sapa neštetih avtov. Glej, in vendar- med njimi še — konj; in še celo prav podeželsko z medenimi kraguljčki ola-ašen konj, vprežen v dvokolnico, na kateri sedi med vrečami s premogom — deželan, ki še trdo drži na svoj podeželski izvor. Piistiš ga daleč za seboj in hočeš z urnim korakom novega časa dalje, kjer te kličejo od vseh strani košati veliki bulvarji, oni, ki vodijo proti vzhodu v malomeščanstvo, a proti zapadu v tihe, ponosne ulice „višjih slojev". Tam ni hrupa množic, ne trgovin, ne skritih, ozkih ulic. ICrasni, brezglasni avtomobili hite mimo velikih, bogato zastrtih oken, izza katerih diha visoko, imenitno življenje, ki bo slovenskemu študentu osta.lo vedno neznano in neprijazno. In vsepovsod, v bogatih in cenejših okrajih, v svežih dn v temnih se ti smehlja v majhnih lesenih šotorih — obilo, pisano cvetje kot na jugu. Rivijera pošilja Parizu duhteč pozdrav. 178 Tako hodi tujec vsak dan po novih odkritjih, dokler se mu ne zdi, da je našel vsem znanim imenom resnično predstavo. Toda še vedno rad postaja ob slavnih zgradbah, ob trgih in spomenikih in vedno še^najde novih, skiitih lepot. Posebno cerkve vabijo vedno ljubeznivejše. Čim večkrat si bil v njih, bolj ljubiš vse te bogate, očrnele zakladnico, od katerih ima vsaka svoj poseben značaj, je vsaka priča umetnosti svojih preteklih ali sodobnih dni. Potem muzeji. Ne nasitiš se jih. Njihovo urejeno, pestro bogastvo te ne pusti stran, dokler te noge ne začno skeleti. Od muzejev te sam od sebe vede korak k novi umetnosti, v brezštevilne galerije in galerijice, kjer spoznaš dela najbolj razhčnih umetnikov, kjer jih tudi kupiš, če hočeš in moreš. Tu spoznaš, da Pariz res kliče k sebi vse one, ki hočejo služiti — umetnosti; on jih izbira: tem da svetovno slavo, one odkloni. Pa še te nesrečneže najdeš; ne morejo se več ločiti od svojega sna — biti umetnik, in razstavljajo še vedno svoje z muko izdelane uboge tvore kar na ulici. Ob gotovih dneh vidiš na lepem bulvarju dolgo vrsto platnenih sten naslonjenih na drevo ali plot. Na njih vise slike, ki so na prodaj! Malo, prav malo je tujec umiril svoje lačno iskanje; začne se včasih muditi ob francoski knjigi. Kako tudi ne! Dolge mize pred knjigarnami ponujajo svoje pisano blago. Izbiraš knjige, gledaš ure in ure; toliko jih je, da si od množice kar nezaupen. Klasiki pa ti govore staro, a lepo pesem. Ulic greš iskat, kjer še sedaj stoje hiše slavnih oseb; stare so in sive in plošče na njih govore o raznih plemiških rodbinah, o literarnih salonih, o velikih mislecih in umetnikih. Greš jih obiskat tudi na pariška pokopališča, najrajši v mirni „Pere Lachaise"; v njegovi vzvišeni oddaljenosti od velemestnega hrupa se zatopiš v marsikateri stari napis, v marsikateri kamniti obraz. In še ni konec! Pai-iz je pokazal šele en svoj abraz. Pa kdo bi danes zrl samo na sijaj bogataša, na tradicijo meščana? Pozorišče revolucije, trg Bastille! Težek spomenik stoji sredi okrajev malomeščamstva in delavstva — tam krog place de Bastille, de la Nation in de r Italie. Glavne prometne žile so tudi tu lepe, z alejami ovenčane, toda ob straneh, v ozkih ulicah starega proletarskega Pariza vidiš marsikateri črni zid, z bruni podprt, .marsikateri umazan kot. Tu je „apaška" rue de Lappe, zakotna," da jo komaj najdeš, z gi-ebenastimi kamni tlakovana; tu se vrsti plesišče za plesiščem, Montmarü-e brezpravnih in postojjačev, in vseh onih, ki žive iz dneva v dan. Ta ulica je po dnevi precej tiha; toda v bližnjih čujeS često vrlšč, pijano kletev, zagledaš izpita, strgana bitja in povsod dobro obiskane majhne pivnice, „bistro" imenovane, kjer prijazni go.spodar ne neha točiti strupenih aperitivov svojim številnim gostom. Ne daleč od Bastille iztakneš tudi umazane židovske ulice. Najbolj značilna — Rue de Rosiers. Nov svet! Na motnih oknih temnih gostiln ^zagledaš tuje črke — židovske; ob podbojih vrat slone umazane, kuštrave ženske v copatah. Skozi nižja okna zagledaš črno, polomljeno pohištvo, na tleh ležišča, kupe cunj. Vsa ta nesnažnost le zato, ker je to ravno židovski oddelek? Kdo ve! Nežidovska Rue Mouffetard, tam za Quartier Lalin-om — ni mnogo boljša. V obeh ti stisne dušo brezlirvna, umazana, gola beda. Toda tudi onim, ki dihajo tovai-niški zrak tam od Gare du Nord pa vedno v gostejšo zaduhlost do Porte de la Vilette, severovzhodnih pariških vrat, se ne godi predobro. Ob pariškem zidu in iz\'en njega je pokrajina vsa 1106 enakomerno siva, nič se oko ne ustavi ob zeleni dalji, mesto gričev samo ogro'mne tovarne, sami črni dimniki, okrog pa zapuščena, črnkasla tla. Med nizkimi^ žalujočimi predmestnimi hišami pa sloji kanal, ki odvaja tovarniško blago. Toda njegova voda je talco težka in temna in mrtva, da dela vtis le še žalostnejši. — Bolj v mestu pa, kamor so se umaknili delavci izpod bližine fabrdk, so hiše lepše. Celo park je sredi njih; Buttes Chaumont. Lepo se človeku zdi, ko vidi: glej, hoteli so jim dati zelenja in zraka in romantične skale in ribnik; hoteli so, da bi z umetno zgrajene višine delavec gledal z radostjo v to lepo pariško morje hiš. Posrečilo pa se je le napol: nič ne dehti goščava, veselo pariško solncc gleda le motno na od dima otemnelo zelenje. Proikletstvo strupenih tovarni Tam, ob Porte de la Valette, se mučijo v pai-iških klavnicah dan za dnem tudi močne slovenske roke za vsalidanji liruh. Res, obilo jim je deljen; toda ne morejo se ga prav ve.selili; z belim kruhom vred mora delavska rodbina požirali zoprni dah zlobnih tovarn. In so še drugi, še bolj ubogi. Ob severnih vratih stanujejo: Clignancourt! \'elika ciganska vas! Bajte, ne, baralce, zlepljene iz trhlih desk in lepenk in starih cunj. Bivališče španskih delavcev in drugih, domačinov, ki stoje pred svojim blagom, ki je naprodaj, na umazanih tleh, kjer še mrhovina mi redka stvar. To so trgovci! Karkoli je kdo vrgel na smeti ali v kak umazan pariški kot, to leži tu, zbrano vse po redu in vrsti: razbiti kosi železa, pobit porcelan, stari gumbi, in posamezni čevlji, krpe, stare Imjige. Na vsom leži skrivnost tihih, umrlih življenj. Če bi te toliko ne odbijal strah pred okuženjem, bi človek najrajši iskal sledov po neznanih usodah. Še nekje so ulice, ki zelo presenetijo. Slcrite so, čisto ozke, da se z roko dotakneš obeh sten; tu je tema in smrad tak, da redkokdaj zabrede sem k!a«i^«ikn-kasto mehki tn rahli 5. Skrbno izmivam peno s toplo vodo 10.Kupa|em ElidaShaiiipoo2eupri)iodn|l£ Ako prijatelji občudujejo moje lase, seveda priporočam vedno k ELIDÄ SHÄNPOG