Govor raznikili sn klopi in stole pred velikim ollarjoin z lepim rdečini siiknoni in z belim platnoni preoblekli, in pa c-vollic so tnliko v eerkev nanosili, da j(! bil prostor pred ollarjpni ves v dišeči. cvollični vrl spremenjen. Tukaj, kakor ludi poznejo na Hajdinji pri 1'lu.ji in pa pi-i sv. Anlonu v Slov. goricah, Ler v Iločah pri Mariboru, akrboli so )«' sebno za Solo in pa za krščanski nauk, da j(» bilo \ prav živo, ginljivo in prisrčno. V spovednici so bili pravi usmiljoni Samaritan. in tako rahlo so duSne rane snažili in olje.tolažbe va-nje tako obilno vlivali, da so liili njihovi spovedenci hil.ro ganjcni in vsled l.pga so vsi. ki srido enkrat v nobesih veeno plačilo! Saini za-se torej niso žpleli nikdar lnpe oblekr. inarveč je bila njihova suknja, katero so donia nosih. ]irav revna. Rolelo jih ,jo pa, če niso pri kalori cerk\i tako 1p])0 inažne oblpke naSli, kakor so si jo žcleli. Kpipa niso hoteli nikogar nadlogovati zavoljo novo niašiir obleke, zato so si kupili sanii za svojo denarjt; vse, <•> sar je k¦ sv. inaši treba, saino da bi v eerkvi vso tak.. bi 1 o, kakor se spodobi za hiSo božjo in čast Najvišega. Tudi za bogoslovsko in posebpj za pobožne kn.jige sn izdali veliko denarjov, in njihovo največe vesoljojo bil<>. pred sv. UeSnjim 'rplesom v cerkvi molili, ali pa na klopi v scnčnati hosli življonjc svelnikov prebirali. Za to pa tudi niso bili nikdar v zadregi in bodisi na pridigi, v spovcdnici ali v Soli, povsod so bili podolmi slndoncu, ki nikdar no usahne, da se vsakdo pri njpin lohko napije lepih naukov za večno življenjo. Ko so izpit za samostalno dušno pastirslvo s prav dobriin iispeliom opravili, prosili so po smrti ra.jnp;-'a župnika č. g. Ozmcca, leia 1879 za izpraznjpno Icžaviir, ]>a sainolno, in za to njiiii l.jubo župn.jio Maiero Itož.jp v Vurbergu pri Ptiiju in so n.jo ludi dobili. K vo.scleimi uineSčenju so nas jirijatoljc in sospd'1 povabili. Ko smo po cerkvenein opravilu krog njiho\ inizo spdeli. so so niiloslljivpinii g. Plujskeiiui prošlu km zavplniku ali paironu Viirln^rSk«! faro za zaupan.jp zahvalili in so rokli: Tožavno službo sein prc^vzel in ve.lika jp odgovornosi inoja |.iri Hogu, vpčnein sodniku. lin^ nii je priča,' da ne iščein drugega nič, kakor njegovo t-ast in |>a izvpličanjp duS: np zpIiiii si drugpga nič, ka-kor. da bi se nobpna ovpiea ne zguhila, ki ,jp inoji skrbi izroi-pna: polein upani, da Mog tudi menp enkral ne zavrže, in ila bodo oni, katerini sem v nebpsa poiuagal, keilar se ino.ja duša od telesa loči, ineni nasproti prišli, 111 i piijazno roko podali in da nie bodo pred božjo sodbo kot. dobri prijatolji spreinili. To nii da.j vopni l!og, Oče, Sin in sv. Duli! Za lo Uuli '1'pbc prosim, prcljuba Dpvica Marija. niiloslljiva varuhinja rneni izrof-pnp diiliuvnc pi-pdiir!-: ločilni državniki avstrijsko-ogerski ravnali z avstro-ogerskiini Slovani, kakor ,je ravnati* z jednakopravnimi državijani, ako bi jim vse lo dali, kar jim gre, poleni l)i hil politii"ni panslavizeni nekaj po vsem nomogočega. Da podproin, kar seni rekel, navedem naj še slodečo. l'rvo je to, da se na Ogerskein ravna s Slovani, Kuniiini in z Nemci v narodnem oziru tako, kakor da so biozpravni. Samo Srbi in llrvatje imajo neko aialo avionomijo, ona je pa v vedno večji nevarnosii. Drugo Irije milijoni Rumunov so brez zastopnika v ogerskem državncm zboru, odkar je general Doda bil po neki tiskovni pravdi primoran se odpovedali. Rumtfni lirajo pasivno opozieijo in sicer jo vodi poseben odbor, katerega sedež ,je v BukareSlu. Treije je to, da sc madjarski oblastvcniki že sanii bojijo posledip svo.jega počenjanja. Ko se ,je posvetoval zakon o črni vojski, stavil jo nekdo do ogerskega deželnobrambenega ministra vprašanje, ali je za slučaj, da se skliče črna vojska in da bode treba oborožili narodc, skrbljeno za varnost naroda madjarskcga. Vse to pa dokazuje, da ludi madjarska jednolna država ni tako lepo urejena, kakor trdijo nekateri lisl i; brutalno in uprav turško ravnanje s Slovani. zlasli s Slovaki in Rumuni. pa bode rodilo nevarnosti. ki so inlpresom vknpno državc vse bolj novarni. (iospoda nio.ja! Končujoč svoj govor cilnjem še jpdcnki-at. bosode princa Alberta Saksonskega: »Avstri.ja hode So \e država postala<. Žal, da veljajo te besede šo danps. ka.jti Sp vedno ni lisle državne oblike, v kalori bi mogli biii srcčni vsi narodi. Veljavni duvalizem no bodc nikdar taka oblika, ker tirja razvrstiiov narodov v vlad«.joče in v vladane, in to je uzrok vodnomu boju mod narodi ter pouzročii.je vseobčno hezadovoljnost: npzadovoljni so lisli, ki vladajo, ker se boje, da jo zgubijo, nozadovoljni so tisl.i. ki so vladani, ker so teptani in proganjani. Državna oblika pa. katora pouzroča bbčno npzadovoljnost. ne inore biti prava za Avstrijo. Avstrijski domoljub ima v.sled tega dolžno.sl skrbeti, da dobimo počasi, legalnim in mirnim .potoui, isto državno obliko, kalera ,je. bila v vpljavi še pred 150 lcti. ona pa se je opnstila eenlralističnim j>oskusoin na l.jubo: v mislih mi je na krščanski podlagi osnovani in avlonoinijo narodov varujoči fcdoralizem. Ta jedini garantujp popolno jcdnakopravnost in kulturni napredek vsch narodov na podlagi narodnega jezika. Da ,je ta državna oblika .jodino prava. zato iiiiamo dokaza že v Ipiii. da jp uspela krasna čoška in prolopa lirvatska razslava. Ti dve razslavi ssla dokaz za napredujočo stvarilno silo slovansko, samo da so tej sili razmere ugodne. To pa sc jo dospglo le zalo, ker se je čoSkemu in lirvalskpimi narodu dovolilo v.sa.j nekoliko avLonoinijc gledo na kiillurna srcdstva. Kako bi bilo dandanes kiiliurno slanje v Avstriji, da sc ni lo načelo nikdar opustilo, da jo vsak narod imol izobraževalna sredstva, katera so se nui dala na dispozicijo in lo na osnbvi narodno avtonoinijo! Zato pravim: Slovani avstrijsko-ogcrski so lnoramo združili v vkupno solidarno postopanjo po določpnem progr.imu, da dosežeino to, čosar nain je treba. To sino sloriii dolžni sobi in državi v korist. Mi sino večina probivalstva. broz nas zgine polovica vojske, brez nas 1a država sploh ni več velesila. Naša usoda zvezana je z usodo lc državc in zato si nioramo pridobiti listi upliv, kafpri nani grv. po našem številu in po žrtvah, katere dajpino. To jc ]ta lo inogočo, če poslopamo zložno in po dol(Kv-pnein programu. Hcdaj amo meinbra disjeela, t. j. raztrgano paličico iz znanega Svaloplukovega svež'n.ja, zdriižcni pa dosežpino lo, česar jo Ircslia, da, bodemo živcli. s kalpriin inuia liiPiinali državn. Našli lioiuo zavpznikov in uplivali. doličneniu narodu. To, gospoda nioja, ,je nio.jp politieiio proprii-an.j mojp upanjo na lioljSo bodočnosL naSe doinovine. In ln signo Austria victrix. S lcin končani. (Živo odobravanji in [iloskanjp na dpsni.)