12 - GRAFI ČAR RAZISKAVA 12 - GRAFI ČAR Tipografi ja je izredno široko podro čje s številnimi odpr ti mi vprašanji, možnostmi raziskovanja in novih oblikovalskih rešitev. Namen raziskave je bilo ti pografsko anali- zira ti najstarejšo slovensko kuharsko knjigo Kuharske bukve, ki je zelo pomembna v slo- venski kulturni dediš čini. Na podlagi ti pografske analize smo želeli ugotovi ti uporabnost originalne ti pografi - je ter morebitne spremembe in dopolni- tve pri posameznih črkah, da bi bile upo- rabne v sodobnih medijih. Z digitalizacijo stare ti skane pisave smo želeli pridobi ti pisavo, ki bi izražala zgodovinski pridih prve polovice 19. stoletja. Kar najbolj smo poskušali ohrani ti izvirno obliko pisave, zato smo natan čno analizirali strukturo črk in se jim poskušali ti pografsko čim bolj približa ti . Pri tem smo upoštevali bralne navade, ki so v 18. stoletju prešle iz gla- snega v ti ho branje, ter izrazite spremem- be v drugi polovici 20. stoletja – uporaba razli čnih medijev za prikaz besedila. Pri pisavi za daljše besedilo se pojavi tudi zahteva po čitljivos ti . Prvo raziska- vo o njej so izvedli leta 1790. Številne raziskave o čitljivos ti na podro čju kon- vencionalnega in digitalnega ti ska ter digitalnih medijev poudarjajo pomen teh raziskav. Nekatere ti pografske zna- čilnos ti vplivajo na čitljivost, npr. pro ti - oblika, višina srednjega črkovnega pasu, ascender, descender, serifi , ti pografski kontrast (razlika v podebelitvi potez). Na čitljivost daljšega besedila vplivajo razlike v podebelitvi potez in ti pografska tonska vrednost (ali ti pografski barvni ton). Tipografska tonska vrednost je po- kritost površine s ti pografi jo, izražena kot rela ti vna vrednost barve na kvadratnem cen ti metru, ciceru ali palcu. Razlike ti po- grafskih elementov povzro čijo razlike v ti pografski tonski vrednos ti . Digitalizacija pisave je postopek izdela- ve nove črkovne vrste, ki je zasnovana na rokopisnih ali klesanih črkah ali svin čenih ti skanih ali lesenih ti skanih pisavah. Posto- pek digitalizacije dobro poznajo pri pridobi- vanju fotografskega gradiva, postopku digi- talizacije in formatov zapisov pisav. Manj je znanih študij o digitalizaciji stare ti pografi je, ki ni ohranjena, ti pografskih oblikovalskih prilagoditvah in dopolnitvah zaradi jezikov- nih zahtev ali zaradi ohranjanja nacionalne kulturne dediš čine. Na podlagi omenjenih raziskav so bile iz- delane nekatere ti pografske spremembe, npr . prazen prostor med besedami je danes manjši – širina minuskule i –, kot so ga pri- poro čali do za četka osemdese ti h let prej- šnjega stoletja (ena polovica oz. ena tretji- na celca za ožje črke); srednji črkovni pas je ve činoma višji, zlas ti če je pisava oblikovana za digitalne medije. Želeli smo oblikova ti pisavo, ki bi bila lahko uporabljana v razli čnih medijih in bi ohranjala kulturno dediš čino. Zgodovinsko ozadje Strokovne in izobraževalne knjižne izdaje v slovenskem jeziku so bile v drugi polovici 18. stoletja zelo redke. V tem času je imela ve čina knjig versko in jezikoslovno vsebino. Valen ti n Vodnik (1758–1819), avtor prve kuharske knjige Kuharske bukve (1799) v slovenskem jeziku, je napisal številne knjige s podro čja izobraževanja in jezikoslovja ter pripravil gradivo za slovensko-nemški slovar . Zavedal se je, da slovenski jezik lahko raste in se boga ti z literaturo za vsakodnevno in strokovno rabo. Vodnik sicer ni bil strokov- njak za kuhanje oz. kulinariko, a je za čel zbi- ra ti obstoje če recepte, ki jih je nato zapisal v slovenskem jeziku. Recep ti so bili v izvirniku v nemškem jeziku, vendar originalov danes ne poznamo, zato ni znano, koliko se je Vo- dnik držal izvirnika oz. ali je recepte prirejal takratni slovenski kuhinji. V uvodu je sicer napisal, da si je »przadel za če ti k ene krajnske kúhine v’ roke da ti mojim rojákinam«. Prva slovenska kuharska knjiga je bila napisana v razumljivem in poenotenem slovenskem jeziku. To v ti stem času ni bilo enostavno, saj je bila takratna slovenska kuharska ter- minologija še povsem neurejena, v razli čnih krajih so stvari razli čno imenovali, veliko je bilo tudi nemških popa čenk. Vodnik je bil iz- redno previden pri pravilni rabi jezika. Kuharske bukve so bile med Slovenci zelo priljubljene, saj so bile prvo tovrstno čti vo v slovenskem jeziku. Petnajst let po avtorjevi smrti je zelo pomemben ljubljanski ti skar in založnik Jožef Blaznik (1800–1872) poskrbel za pona ti s (gl. sliko 1). Tretji č so nekoliko po- pravljene izšle leta 1842, spet v Blaznikovi ti skarni. Blaznik je ti skarsko delavnico ne- nehno pove čeval in izpopolnjeval; znana je bila kot ena najboljših v ti stem času. Kupil je »hitro ti skarski« stroj. Živel je s sodobnim napredkom ti pografi je in litografi je, njego- ve ti skovine so se odlikovale po tehni čni do- delanos ti . Blaznik je podpiral mlade sloven- ske avtorje in izdajanje literature s posvetno vsebino. Med drugim je izdal Slovenske pesmi krajnskega naroda, prvo antologijo slovenskih narodnih pesmi, ki jih je zbral in uredil Emil Korytko, Prešernove Krst pri Sa- vici (1836), Poezije (1847) in Pesmi (1854), prvo knjigo Frana Levs ti ka, leta 1840 je iz- dal Garrickovo komedijo Varh in Linhartovo Ta veseli dan ali Ma ti ček se ženi, leta 1836 pa prvo slovensko povest s posvetno vse- bino Sre ča v nesre či. Blaznik je poleg knjig izdajal tudi periodi čne publikacije Kme ti jske in rokodelske novice ter časopis Slovenec. Ker sta bili druga in tretja izdaja prve slo- venske kuharske knjige ti skani v najboljši ti skarni ti stega časa in ker je lastnik ti skarne odigral pomembno vlogo v razvoju sloven- DIGITA 12 - GRAFI ČAR Klemen ti na MOŽINA, Tanja URBANC Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za teks ti lstvo Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana h tt p://www.n tf .uni-lj.si/ GRAFIČAR - 13 skega jezika, smo se odlo čili, da digitalizira- mo uporabljeno pisavo. Še posebej zato, ker se svin čene črke niso ohranile do današnjih dni in nismo prišli do informacij, kje bi bile matrice in črke lahko bile kupljene. Digitalizacija Tipografska digitalizacija je mo čno oteže- na, če originalne črke niso ohranjene ali ni na voljo od ti s zadovoljive kakovos ti , zlas ti če želimo digitalizirano pisavo kakovostno uporablja ti v konvencionalnih in digitalnih medijih. V postopku digitalizacije je treba najprej natan čno ti pografsko analizira ti originale oz. ohranjene od ti se. Poznavanje razmerij višine in širine črk, razmerij viši- ne črk ter tankih in podebeljenih potez je nujno. Na podlagi pridobljenih podatkov se lahko izdela mreža osnovnih enot. Osnovna oz. referen čna enota je majhen kvadrat s ši- rino, ki je enaka širini poteze črke I. T ovrstna mreža se uporabi za skiciranje manjkajo čih in novih oblik črk, ki so pozneje oblikovane v ustreznem ra čunalniškem programu za oblikovanje pisav. V postopku digitalizacije so navadno izdelane nekatere oblikovne iz- boljšave črkovnih znakov , da bi dobili prepo- znavne črke in posledi čno čitljivo besedilo. Originalna izvoda knjig, ki sta bila osnova za digitalizacijo, sta shranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Digitalizaci- ja pisave se je razvijala skozi ve č razli čnih faz: fotografi ranje vseh strani v knjigah, ↗ lo čevanje ve č posameznih črkovnih ↗ znakov v pokon čni in kurzivni razli či- ci v ra čunalniškem programu Adobe Photoshop CS5, pove čevanje fotografi j na enotno ve- ↗ likost, ve čjo kot 7 in 8 t. e., izbor š ti rih najbolje ohranjenih oz. ↗ najmanj poškodovanih znakov za vsa- ko minuskulo, majuskulo in števko, primerjava znakov in defi niranje raz- ↗ li čnih razmerij, izdelava mreže ter skiciranje in pozi- ↗ cioniranje črk, števk, punktuacijskih znamenj, manjkajo čih črk, manjkajo- čih števk v kurzivni razli čici ter skici- ranje nekaterih posebnih znamenj za pokon čno in kurzivno razli čico, oblikovanje črk, števk, punktuacij- ↗ skih znamenj, manjkajo čih črkovnih in ne črkovnih znamenj za pokon čno in kurzivno razli čico v ra čunalniškem programu FontLab Studio 5, defi niranje praznega prostora med ↗ črkovnimi in ne črkovnimi znamenji ter izdelava prirezovalnih parov za pokon čno in kurzivno razli čico. Razlika v ti pografski tonski vrednos ti med originalno pisavo in preoblikovano digita- lizirano pisavo metelka je bila izmerjena ALIZACIJA PISAVE Vodnikovih Kuharskih bukev GRAFIČAR - 13 s slikovno analizo (ImageJ). Ra čunalniški program za merjenje slikovne analize omo- go ča podajanje izmerjenih vrednos ti , npr. velikos ti površine, števila delcev, oblos ti in odstotka pokritos ti . Rezulta ti in razprava Iz rezultatov analize (gl. razpredelnico 1) je razvidno, da je višina verzalk med 28,04 in 30,94 t. e., minuskul s podaljški v ascender od 28,99 do 30,14 t. e., srednjega črkovnega pasu med 17,19 in 18,56 t. e., velikost minu- skul s podaljški v descender pa je izmerjena 30,04 t. e. za minuskulo p, 30,47 t. e. za mi- nuskulo j in 30,66 t. e. za minuskulo g. Meri- tve so pokazale, da so črke z ravno zgornjo in spodnjo potezo (npr . H, I, L, Z, X, h, k, l) manj- še, z okroglo zgornjo in/ali spodnjo potezo (npr . G, O, P , R, S, a, e, j, g, o, s) pa ve čje. Slika 1: Glavni knjižni naslov (desno) z uvodno ilustracijo (levo) iz leta 1834. 14 - GRAFI ČAR RAZISKAVA Kurzivne verzalke so malo manjše (gl. raz- predelnico 2), njihova višina je med 27,27 in 30,70 t. e., višina minuskul s podaljški v ascender pa je bolj poenotena – od 29,48 do 30,01 t. e. Višina srednjega črkovnega pasu kurzivnih minuskul meri od 18,58 do 20,87 t. e. in je višja kot pri pokon čni razli čici pisave. Najmanjša velikost kurzivnih minu- skul s podaljškom v descender je izmerjena pri črki p (30,28 t. e.), najve čja pa pri črki g (31,83 t. e.) – kar je vidno tudi pri navadni razli čici pisave. Izjemi sta minuskuli f in ss; 6,78. Po skiciranju prvih črk smo razmerje spremenili v 1 : 6 (gl. sliko 2). Pozneje, med oblikovanjem črk z ra čunalniškim progra- mom, smo ugotovili, da lahko s spreme- njenim razmerjem med višino srednjega črkovnega pasu in ascenderjem ali descen- derjem izboljšamo čitljivost pisave. Zato smo razmerje med širino osnovne poteze in višino verzalke spremenili v 0,9 : 6,2 ter razmerje med višino srednjega črkovnega pasu, ascenderjem in descenderjem defi - nirali 4,3 : 1,9 : 2,0. Širina digitaliziranih črk pokon čne raz- li čice je malenkost širša od originalno od ti snjenih črk (gl. sliko 3). Edine izjeme so verzalki T in M ter minuskula m. Za digitalizirane minuskule sta zna čilna višji srednji črkovni pas in ve čja pro ti oblika. Minuskuli f in t imata manjši podaljšek v ascender. Pri števkah je bilo najve č pose- gov v oblikovno zasnovo, predvsem pri 3 in 4. Obdržali pa smo osnovno zasnovo renesan čne oblike števk. 14 - GRAFI ČAR njuna spodnja dela sta podaljšana v descen- der. Enako kot pri pokon čni razli čici je tudi pri kurzivni vidna razlika v višini črk; črke, ki imajo ravne zgornje in spodnje poteze, so manjše, nasprotno so črke z okroglimi zgor- njimi in/ali spodnjimi potezami ve čje. Izmerjene širine izkazujejo razlike med pokon čnimi in kurzivnimi črkami (gl. pregle- dnici 1 in 2). Kurzivne majuskule so širše od pokon čnih. Med minuskulami pokon čne in kurzivne razli čice je manjša razlika v širini. Iz meritev vidimo, da je razmerje med ši- rino osnovne poteze in višino verzalke 1 : Slika 2: Prve skice pokon čne pisave. Slika 3: Nekatere originalne in digitalizirane majuskule pokon čne razli čice pisave. Slika 4: Nekatere originalne in digitalizirane minuskule kurzivne razli čice pisave. Slika 5: Vsa digitalizirana in novooblikovana zname- nja pokon čne in kurzivne različice pisave metelka. Slika 6: Originalno natisnjeno besedilo leta 1834 (levo) ter digitalizirana pisava metelka (desno). Višina minuskul (t. e.) Širina minuskul (t. e.) Višina majuskul (t. e.) Širina majuskul (t. e.) a 18,56 17,46 A 27,97 23,81 b 29,35 20,40 B 28,37 26,16 c/ / C/ / d 29,83 20,69 D 29,57 30,82 e 18,19 16,06 E 30,21 26,94 f 28,99 14,92 F 28,74 24,75 g 30,66 21,00 G 30,94 28,05 h 30,14 21,41 H 28,94 29,20 i 17,37 11,25 I 28,04 13,10 j 30,47 9,88 J 30,21 17,58 k 29,62 20,44 K 28,08 28,38 l 30,07 9,70 L 28,59 29,75 m 17,46 34,39 M 29,38 37,70 n 16,78 21,29 N 30,02 29,81 o 18,50 18,19 O 31,05 27,50 p 30,04 22,65 P 30,48 22,94 q/ / Q/ / r 17,33 17,16 R 29,60 27,50 s 18,21 11,41 S 30,40 18,75 ss 30,25 15,54 SS / / t 25,18 11,24 T 29,71 31,50 u 17,90 22,23 U / / v 17,89 18,69 V 28,25 28,17 z 17,19 15,31 Z 28,51 26,60 x / / X 29,93 32,75 y/ / Y/ / w/ / W/ / Višina minuskul (t. e.) Širina minuskul (t. e.) Višina majuskul (t. e.) Širina majuskul (t. e.) a 18,81 22,35 A 28,88 38,42 b 30,00 18,36 B 29,29 31,44 c/ / C/ / d 29,99 23,37 D 29,79 37,62 e 20,87 15,38 E / / f 46,23 42,00 F / / g 31,83 26,94 G 30,70 27,08 h 29,48 22,06 H 27,27 36,13 i 18,58 9,44 I / / j 30,28 24,59 J 30,11 30,00 k 30,01 22,39 K 29,85 36,31 l 31,52 L 30,07 32,92 m 19,53 33,75 M 29,67 47,75 n 18,38 22,94 N 30,31 38,58 o 19,52 18,63 O 31,87 29,38 p 30,56 23,59 P 29,60 31,22 q/ / Q/ / r 19,40 20,13 R 29,39 31,31 s 20,11 17,13 S 30,49 24,34 ss 45,41 36,19 SS / / t 26,67 13,50 T 30,11 36,57 u 19,25 21,85 U / / v 20,24 18,63 V 29,42 36,81 z 19,30 16,06 Z 28,69 28,00 x/ / X/ / y/ / Y/ / w/ / W/ / Digitalizirana kurzivna razli čica ima malen- kost manjši naklon v desno kot originalna. Razmerja širine in višine črkovnih znakov so v digitalizirani razli čici poenotena. Verzalke, razen črke S, so malo ožje kot originalne. Na- sprotno pa so nekatere minuskule (npr . b, d, e, g, h, p, s) malo širše od originalnih črk (gl. sliko 4). Tudi v tej razli čici imata minuskuli f in t manjši podaljšek v ascender. Ker v ori- ginalu ni od ti snjenih kurzivnih števk, neka- terih črkovnih znakov (gl. razpredelnico 2), diakriti čnih in posebnih znamenj, smo jih oblikovali sami (gl. sliko 5). Izmerjena je bila ti pografska tonska vre- dnost (TTV) originalno od ti snjenih razli čic pisav ter digitaliziranih razli čic pisav (gl. sliko 6 in razpredelnico 3). Rezulta ti meritev po- kažejo manjšo razliko v TTV originalno od ti - snjene pisave v obeh knjigah, kar je posledi- ca razli čnega tlaka pri ti sku in uporabljenega papirja. Digitalizirana pisava ima manjšo TTV kot originalno od ti snjena; še posebej zato, ker so spremenjeni pro ti oblika, raz- merja med širino osnovne poteze in višino verzalke ter med višino srednjega črkovne- ga pasu, ascenderjem in descenderjem. Digitalizirana pisava ima še vedno obli- kovne zna čilnos ti istega sloga kot original- na, na ti snjena leta 1834 in 1843, tj. kla- sicis ti čni črkovni slog. Glede na nekatere oblikovne spremembe, ki so bile izpeljane med digitalizacijo, je nova, digitalizirana klasicis ti čna pisava metelka izboljšana, bolj čitljiva in uporabna za širšo rabo. Zaklju ček Digitalizirani razli čici pisave nista iden ti čni kopiji originalov. Črkovni slog pisave je ostal is ti , tj. klasicis ti čni. Na splošno so klasicis ti č- ne pisave najslabše čitljive med pisavami, ki imajo razliko v podebelitvi potez. Z ne- katerimi manjšimi posegi v oblikovne zna- čilnos ti črkovnih znamenj, razmerje med širino osnovne poteze in višino verzalke ter razmerje med višino srednjega črkovnega pasu, ascenderjem in descenderjem je di- gitalizirana klasicis ti čna pisava izboljšana, bolj čitljiva in širše uporabna. Obe razli čici sta se izkazali kot dobro uporabni. Ob digitalizaciji starih pisav moramo bi ti zelo pozorni; odlo čitve o nekaterih oblikov- nih izboljšavah morajo bi ti natan čno prou- čene za posamezna črkovna znamenja, da bi bila omogo čena izboljšana čitljivost v razli č- nih medijih, pri čemer mora bi ti upoštevana ohranitev ti pografske kulturne dediš čine. GRAFIČAR - 15 Glavno besedilo v izdaji iz leta 1834 Glavno besedilo v izdaji iz leta 1842 Besedilo v digitalizirani pisavi TTV (%) 15,49 16,13 14,64 Razpredelnica 3: Povpre čna tipografska tonska vrednost (TTV) glavne- ga besedila v originalno odtisnjenih knjigah in v digitalizirani pisavi. Razpredelnica 2: Povpre čne vrednosti izmerjene višine in širine črk kurzivne razli čice pisave iz originalnih knjig (1834 in 1842). Razpredelnica 1: Povpre čne vrednosti izmerjene višine in širine črk pokon čne razli čice pisave iz originalnih knjig (1834 in 1842).