D o p i s i. Kranjsko. Iz logaškega okraja. (Okrajna učit. konferencija dne 8. julija 1903 v Cerknici). Ta dan se je vršila običajna vsakoletna okraj. konferencija v prijazni Cerknici pod predsedstvom c. kr. okraj. šol. nadzornika g. J. Tbume. Konferenciji je prisostvoval tudi g. c. kr. okraj. glavar Iv. Kremenšek. Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo o stanju šolstva, oziroma inšpekcijsko poročilo g. c. kr. okraj. šol. nadzornika. Poročilo je bilo vsestrangko temeljito sestavljeno, kar priča, da je g. nadzornik v istini solnik z duso in telesom. Vendar bi si tu drznili nekaj pripomniti, kar naj bi se upoštevalo sploh pri vseh okrajnih učit. konferencijah. V prihodnje naj se opuste taka poročila, zakaj napake in vrline naj zve dotično učiteljstvo pri skupnih lokalnih konferencijah. Te konferencije naj se vrše po vsaki inšpekciji, bodisi po inšpekciji c. kr. okr. š o 1. nadzornikov ali pa c. k r. dež. S o 1. nadzornika. — Priporočljivo bi tukaj tudi bilo, da se k takim inšpekcijskim konferencijam povabi najbližje učiteljstvo sosednjih šol. In take konferencije bodo imele *) 0, moj Bog, kako je to ua Slovenskem drugaee. Ured. veliko veS uspeha kakor pa dosedanje, vendar pa se mora pustiti tudi učiteljstro do besede. Mesto sumaričnega inšpekcijskega poročila c. kr. okraj. šol. nadzornika naj se postavi kako aktualno vprašauje iz pedagoškega sveta v pretres. Tu pa bi bilo dobro, da se določi več referentov kakor tudi koreferentov, katerih ualoga bi bila, temeljito in vsestransko, a skupno pretresti dotično snov. Stvar bi bolj vlekla kakor še tako zanimivo sestavljeno poročilo.*) Prihodnjo točko je tvoril praktični nastop iz računstva. Nalogo je kaj dobro rešil g. tovariš A. Šest iz Cerknice. 0 dolocitvi podrobnega učnega načrta za ponavljalne šole sta poročala gdč. 0. Leskovec iz Planine iu g. J. Turk iz Dol. Logatca. V debato so posegli gg. P. Šilc iz Žirov, T. Schuler z Babnega polja, L. Perko h Gor. Logatca, F. Juvanc iz Cerknice in lv. Šega iz Do!. Lugatca. Obveljal je predlog g. tov. Juvanca, da se ta podrobni učni načrt ne smatra nikakor kakor odobren učni natSrt, po katerem se je strogo držati učiteljstvu, temveč ta načrt služi le kakor nekako navodilo, oziroma teinelj, kjer se lahko še kaj skrči, oziroma razširi. 0 stanju okr. uČit. knjižnice je poročal v imenu knjižničnega odbora tov. g. J. Turk iz Dol. Logatca. Poročilo priporoča v nakup izvečine dosedanje naročitve poleg manjših izprememb. Iz računskega zaključka je razvidno, da je bilo dohodkov 520 K in stroškov 498*47 K, preostanka torej 21*53 K. V stalni odbor so bili voljeni z vzklikom dosedanji claui, namreč: gg. J. Benedek iz Planine, H. L i k a r iz Grahovega, P. R e p i č z Unca, Iv. Š e g a in Jos. T u r k iz Dol. Logatca. V knjižnični odbor pa: gdč. E. Pehani, gg. Al. P i n , lv. Š e g a, Jos. T u r k iz Dol. Logatca in L. Punžuh iz Gor. Logatca. Samostalni predlog je bil le eden. Tov. g. Davorin T r a t n i k iz Godoviča je predlagal, da naj se kupuje nekaj let za res prispevek za okraj. učit. knjižnico le pedagoška dela, opuste naj se pa vse druge znanstvene pnblikacije toliko časa, da se popolni pedagoška literatura v knjižnici. — Debate so se udeležili: contra L. Perko, Iv. Šega in J. Turk pro pa M. Kabaj iz Hotedršice in piedlagatelj. Predlog je bil z veliko vecino odklonjen. Po odpeti hirani je bila konferencija oficijalno sklenjeaa in pričela se je druga — želodčna konferencija pri g. de Schiavi. Ta konferencija se je izvršila popolnoraa tiho — brez bescdnega kajenja, zakaj Stvarnik sam je postal toliko pruzaičen, da nam je poslal rajši svoj mokri blagoslov v podobi debelih deževnih kapelj — misleč si: besede niso dejanja. — Nekaj nas je presenetilo pri tej konferenciji. Naš fiaaučai minister brez ,,portfelja" y osebi g. c. kr. okr. šol. uadzornika nam je izplačal potnino po novem ukazu. Vsak konferenčar je dobil povrnjeno vozno pot do najbližje žel. postaje, od tn dalje vožnjo po železnici do Rakeka, a potem zopet vožnjo do Cerknice, in ravno tako nazaj. Prejšnja leta smo dobivali pa zaračunjeno oddaljo po kilometrih od stališča do kraja konferencije. Razlika torej pri mnogih precejsnja. Okrajšujejo nas vedno bolj, in čudno, da le pri ubogemu učiteljstvu tako vsestransko hranijo. *) To je seveda subjektivno mnenje našega poročevalca. Mogoče je, da so drugi drugega mnenja. Nam se zdi, da so naša uradna zborovanja silno šablonska in da so se v mnogih pogledih že preživela» Vse je preveč slovesno-uradno, zatorej mrtvo! Uredn. Konferencije se m o r a ra o udeležiti; nanjo se je treba pripravljati z raznimi referati, a izgubljeni uradni dan moramo nadomestiti — no, in slednjič se nam še krajša tista majhna odškodnina. Dozdeva se nam, da prijadramo slednjič se tako daleč, da bomo morali še nekaj plačati zato, ker se bomo morali udeležiti konfereneije. Na Kranjskem je vse mogoče! C. kr. dež. šol. svetupa priporočamo, danaj le ostane pri ravnokar označenem plačevanju vožnje, a zahtevamo pa, da nam preskrbi vrhutega še primerno dnevnino, kakorjoimajoostali deželniuradniki. — e — Štajersko. Iz laškega okraja.*) Uradna konferencija za učiteljstvo laškega okraja se je vršila dne 11. julija pod predsedstvom g. c. kr. okr. šol. nadzornika Gustava Voduška na Zidanem mostu. Obravnavala so se sledeča šolska vprašanja: 1. V koliko leži težišče otroške vzgoje v obitelji in mora ostati v nji ? A kaj mora šola storiti, da podpira dobro obiteljsko vzgojo, pomanjkljivo in krivo pa deloma nadomešča? 2. Katere prednosti in pomanjkljivosti izhajajo iz Jungejeve in biologične metode v prirodopisnem poduku? 3. Kako se naj šolski prostori snažijo, zračijo in kurijo, da pridejo sedanji higijenični in sanitarni predpisi do veljave? Vsi referenti — Premschak; Volc, Hribar, Plavšak, Jurko, Iglar, Kern in Četina — so rešili svoje naloge temeljito in z vidno ljubeznijo. Piece de resistance vsega dolgega dneva — konferencija je trajala od 8. zjutraj do 5. zvečer — je bil govor g. nadzornika. V jasnih in vznešenih potezah je nam razvil v tesnem okviru enournega govora ves učiteljski program, dotikaje se vseh učnib predmetov, posebno se oziraje na vzgojno stran našega dela. Nepristranski in izredno priljubljeni naš predstojnik je nam zopet doprinesel dokaz, da se čuti z nami v vseh težnjah enih misli, enega srca. Značaj konferencije je bil nemški. To je zasluga večine referentov. Razen dveb, treh častnib izjem se ti rojeni Slovenei ne morejo loČiti od imenitne nemšSine, in kakšne nemščine! Rajni Goethe bi se v grobu obrnil, ako bi slišal nemško govorjenje zlasti naših učiteljic in nadučiteljic, katerim se pri izgovoru vsake besedice pozna, da so Kraujice. Ko bi vedele, kako je to smešno! To bi se pravi Nemci muzali! Sicer pa je naše potrpljenje s to nemškutarijo pri kraju. Nastopili bomo z vso brezobzirnostjo tudi zoper ženske — javno in delali med ljudstvom in narodnim delavstvom, ki mora izročati svoje otroke takim izdajicam, da se iztrebi ta razvada. Celo pri sestankih z narodnim učiteljstvom se te ,,frajle" in Bfrave" ne sramujejo prodajati svoj ,,kuheltajč". Za danes dosti, drugokrat več in po imenih! *) Ta dopis je zadnjič po neljubi pomoti izostal. Prosimo oprostila! Prlobčnjemo ga pa neizpremenjenega, ker smo bili v to izrečno naprošeni. Uredn.