Areeptanre for nsiltng «t «p«ci«l rite of poštar« provMed for ia orctioii 1105, Act ©f Od J, ItlT, s«tkorlaod u Juno 1«. 1918.
•M*
slovenske narodne podporne jednots
Offloe «f PabUeollooi M67 So. Uwndak Ar«.
Ro«kwoU 4904.
rtt^c^^^TISr Chictff.111., torek« 8. septembra (September 8), 1925.	|Mt$TEV.-NUMBBR 210
■JIH IZJAVB 80MU1 N BREZ pomena
b premog P« tudi prodan.
za
ves
Preglei s isivilk dogodki«
Amerika.
Polkovnik Mitchell je obtoiil vojnega in moraaričnega tajnika, da sta odgovorna za katastrofo v zraku.
Predsednik Coolidge je graditev nove zračne ladje.
Baroni premoga nočejo sprave.
Kelloggova kitajska politika. Evolucija na političnem pro-
Po svetu. Eifijanci so prehiteli Špance z ofenzivo in jih pognali v morje.
Otvoritev zborovanja lige narodov v Ženevi.
Zavezniki in Nemci so se sporazumeli v Londonu glede varnostnega paleta, ggine konference in izja- , Turčija pravi, da s^ ne bo poln posameznih premogovniških korila ligi. [jetnikov nimajo nobene Razmere v ameriški koloniji 10gti. Vse to so poteze za|Kemerovo v Rusiji so boljše, -^bivanje simpatij zi podjetje pri ameriški javnosti
Ako posamezni podjetniki go-m o razsodišču, tedaj ne misli-
tnanj resno. Oni dobro vedo, da jo organizirani rudarji rekli,
ne marajo razsodišča, ker ru-[Soproga ubitega poveljnika pra
geranton, Pa. - Podjetniki b ne mislijo na spravo. Kupi Sobnega premoga le niso pro-L Cene za premog pa so vije Kadar rudarji delajo v dnikih, ne more drobni pre-Zi PO tisti ceni na trg, kot prejo* dobre kakovosti. Ob času tavke pa gre vse v denar. Po-* tak, kakor je bil leta
KAJ PA NEM KELLOGG GLEDE KITAJSKE?
Ali njegov govor pomeni povrnitev narodne suverenosti Kita ju? — Kellog sicer izraža simpatije, ima pa še imperi-jalistične pomisleke.
Waahington, D. C. — Diplo-matje v Washingtonu tolmačijo govor državnega tajnika Kello-ga v Detroitu glede prilike za Kitaj, da si pridobi zopet narodno suverenost, da on ne smatra, da ni potrebna takojšnja akcija na zahteve, ki so jih Kitajci predložili silam dne 26. Junija. Na to noto le n' odgovo-
ivolacija )• prišla vptMi ■
Kandidat za guvernerja v Kali fornljl ima na programu svoboden pouk o evoluciji.
Sacramento, CaL — Frederick Rpstman, ki stanuje v majhnem obmorskem meatu Carmel by the Sea. ki je obljudeno vočinoma s attiati in pisatelji, je naznanil tu dni, da je kandidat sa governerja Kalifornije na evolucijskem tl-ketu. Njegov program je, da mora biti pouk o evoluciji neoviran na vseh javnih šolah. Razen tega zahteva odpravo smrtno kasni. _
VBritanlii Dosnamaio
vi i iti Ml JI |iw*iiviira|w
WBaiWOnna
UBOGI RELLOR! KAJ PA BO
ZBJU?
Kompanijo, ki ga bogati prika« sujejo revno.
New York, N. Y. — Poročilo | o dohodninskem davku nam pove, da je Androw Mellon plačal [lani $1,882,609 davka. Kljubte-mu pa hočejo pokazati rudarjem, ki delajo pri njegovi Pitts-burg Coal kompaniji, da njih goH]K>dar ne napravi prav nobe-| nega dobička. Vsak rudar mora podpisati pogodbo, preden dobi I delo v Mellonovih jamah. Ako rudar ne podpiše te pogodbe, ni dela zanj v Mellonovih jamah.
Kdo Je odgovore« za katastrofo v zraki?
Brji iz preteklosti vedo, da so di v takih razsodiščih v večini Idavski nasprotniki. Da jav-lost ne vidi ogromnih profitov, d jih imaj? antracitni baroni, in krivic, ki jih žele rudarji odpraviti, pa skrbi velebizniško jaaopisje s svojo omamljivo pi-
vi, da je tandsowne vedel, da gre v smrt. Preiskovalci imajo dve teoriji, toda natančnega dognanja le ni. Farmarji pobrali platno z razbitega zrakoplova.
Največje kompanije kontrolirajo osemdeset odstotkov pro-icije. Te kompanije so dru
San Antonio, Tez. — Polkovnik William Mitchell, znani kritik vladne avijatidke politike, je v soboto v pismeni izjavi dejal, da uničenje zračne ladje "She-i drugo, kakor trust. Osi I nandoah" kakor tudi fissko po-dvajset odstotkov produkci- leta na rfavaj je direktna posle-izvrše takozvani neodvisni d « nezmožnost, zločinske za-ietnikt. TI	»	in brez mals^ i^a -
,ti, kot godejo velike kom- ^e uPravnosti vojnega in mor-j,	naričnega departmenta. Mitchell
Proti tem bogatim in motnim J« »»™vno«t «(monoli«tnm ki no tako močni nik« Weeks* in mornaričnega —rt- ki. Wiiburja, da
Mi-ti. so. pa rudarji postavili » *
noč svoje organizacije.
mu zrataa ladjo
je, da bo aretiran in postavljen pred vojno sodišče radi te svoje izjave.
CaldweU, O. — Preiskava mornaričnega departmenta glede vzrokov katastrofe zračne la-
__dje "Shenandoah", katero vodi
Momarični tajnik WUbnr molči.|jacob Klein iz mornarične zra -Izgubljeno vojaško latalo na koplovne postaje v Lakehurstu,
Pacifiku se je morda rešilo. N. J., je v teku, toda natančno
dognanega ni še nič. Preisko-
8wampscott, Mass. — Pred- valci so si ogledali razvaline raz-•sdnik Coolidge hoče, da se ta- bitega dirigibela, ki še vedno le-koj zgradi nova zračna ladja, ki Ue na treh krajih, izprašali so ■Bdomesti "Shenandoah". U- moštvo, kolikor ga je ostalo pri tadniki, ki so z njim v tesni zve- življenju in pretehtali drugo evl-pravijo, da nesreča ni oma- denco. Dve teoriji sta, in sicer jal« predftednikove trdne vere idprva, da sta radio-kabina in kon »ikoplove, čeprav so le vedno trolna kabina, kateri je vihar od-
*	štadiju eksperimentacije. Do- trgal in zagnal na tla, pustili toljenje za gradnjo nove zračne luknje v zunanjem pokrival u la-i^je mora dati kongres.	dje, skozi katere je imel veter
"Shenandoah" je stala dva mi- prosto pot v plinske prostore lijona dolarjev.	nakar se je ladja pretrgala na
I Haahington, D. C. — Mornari- dvoje. Druga teorija je, da ao fri tajnik Wilbur molči o kata- se Unki s plinom odtrgali n strofi. ki je zadela "Shenan- med premikovanjem pokvarii
Da li izpremeni načrt notranje ogrodje.
zračnega križarjenja osta- Soglasna sodba preiskova cov k »sčne ladje "Los Angeles", ni je, da naj bo vzrok ta ali U, zra-ie znano.	koplov je bil v perfektnem sta-
»«n Franrisco, CaL - Ii Ho- nju, ko je šel na plovbo. Modulu je prišla vest, da so do- fttvo je storilo vse, kar J« moglo »ači čolnarji zapadno od havaj- ni pa moglo na noben človeSK **s otoka Kauai opazili 4. sep- način uiti elementarnim sitom, kmbra okvarjen eropian na ko je zračna ladja enkrat zaore-^rnki gladini. Vest je oživela dla v tokove destruktivnih «•1*».je. da je to PN-9 No. 1, ki trov.	, f . .
*	"Jfinil zadnji torek na poletu Najznačilnejšo izjavo je poda-J* San Francinca na Havajske o- la vdova ubitega poveljnik ^ Bojne ladje le vedno lite- Landsowna. Dejala je, da je njen
ril diplomatični zbor v Pekingu. Kitajci so zahtevali, da se Ki-taju vrnejo narodne pravice, ki so mu bile v zadnjih sto letih vzete stopnjevaje z oboroženo silo.
Kellog sicer izraža simpatije kitajskemu narodnemu senti-mentu, ampak v njem se dvigajo stari imperljalistični dvomi £e se je Kitaj že razvil tako daleč, da je lahko gospodar v svoji hiši.
Kellog zaključuje, da so te kon-vencijonalne eolnine, posebne teritorijalne pravice in zunanje pogodbe so bile izvršene na pod-agi pogajanj, in na tisoče Američanov in tujezemcev se je nato naselilo v Kitaju. Vlada Združenih drŽav mora te (tuje-zemce) ščititi, meni Kellog, kitajska vlada* se pa mora zavedati obligacij do zakona vsej civiliziranih narodov.
Končno pa pravi Kellog, da je največja potežkoča v tem, dš Kitaj nima stalne vlade, ki bi iz vršila te obligacije.
Navadno ljudstvo pa pravi, da so diplomatje ravnotako govorili Turčiji, dokler niso furki vljudno, toda odločno povedali, da so prenehale vse tujezemske koncesije.
Organizira as nova žandarmeri-Ji. — Njena naloga ko razbijati delavske organizacije. — TI nameni so sdaj raakrln kani.
Tarkija aa aa bo
pokorila ligi aarodov
Turški zunanji minister js dejsl v Ženevi, da njegova vlada ne bo sprejela razsodbe, te bo v prid 'Angležem.
Ženeva, 5. sept. — Tevfik Rušdi bej, turški zunanji minister In vodja turške delegscije, je dejsl sinoči, ds Turčijs ne bo sprejela razsodbe sveta lige narodov glede z Anglijo radi Mosu-la, ako bo razsodba škodljiva za Turčijo. Na drugi strani izjavlja angleška delegacija, da Velika Britanija ne more opustiti iraške arabske države, to Mosu-la z oljnimi vrelci.
Francija bo plačala le toliko, kar dobi od Nemcev.
Pariz, B. sept. — Finančni minister Caillau* je dejal, da Francija bo plačevala Amorlki in Angliji na račun dolgov le toliko kolikor dobi v odškodnini od Nemčije. Novih davkov v ta namen ne bo.
Waahington, D. C. — Brzojavke iz Londona pripovedujejo, ds je socialistični dnevnik "Dal-ly Herald" prineael daljše poročilo o tajnih poveljih britskega vojnega ministrstva za nanova čenje žandarjev. To tajno povelje govori, da se naj nanova-čijo samo taki rekruti sa lan darmerijo, ki niso člani delavskih strokovnih orgsnizacij. Zandarmerija bo pod Kontrolo armade.
To povelje govori odprto, da se britska torijska ivlada pripravlja, da udari po delavcih v mesecu msju prihodnjegs leta. Takrst bo zopet tukaj kriza. Na eni strani bodo rudarji, transportni delsvcl in njih.savesni ki, ns drugi strsnl ps vellks de narns mošnja. Britaka vlada se pa pripravlja, da pomaga denarni mošnji poraziti delavce.
V porabljanje armade za razbijanje delavskih stavk Je le senator Wadaworth lz New Yor ka, zdaj predaednlk odseka za vojaške zadeve, priporočal pred nekaj leti. Neki opozicijonalec je vprašal Wadswortha, zakaj je treba pomnožiti armado v mirnem čaau. Odgovoril Je, da Js močna sila pod zvezno kontrolo vedno potrebna, n. pr. ob čaau tttavke ali nemirov.
Ta farrozna pogodba ss glasi: "Jas sem uslulbenec Ftttr- -burgh Coal kompanije v rudni
ku štev...... in prihajam do
spoznanja, da jo nemogoče obra tovati nadalje rudnik na podlagi jacksonviUake lestvice, zato za htevam, da ml da družba delo na podlagi novsmberske lestvica Is za leta 1017.
"Upam, ds se bo kompanlja takoj potrudila, da družba dobi dosti naročil, da je mogoča is vesti mojo zahtevo, katere se bom jas držal. Razume se, da ka dar bo zadostno število rudar jev podpiaalo to zahtevo pri rud niklh, ds se prične s delom. Dsns bo ptiliks zastopnikom lokalne unije, katero ml ustanovimo, ds se snidejo z ursdnlkl kompanl je z namenom, da izdelamo delavno in mezdno pogodbo."
Lokalna unija, o kateri govori U pogodba, je kompanljska unija, ki js zelo slabo začela in ne more preboleti porodnih bolezni.-' Mellonovi Interesi tore vodijo boj proti rudarski orga nizsciji U. M. W. A. in ponujsjo mosdo ns podlsgi mezdne lestvi ca izza lets 1017. Ts mezdna Isstvics ne zsdostuje za prehrano delavske družine. Mellonov lntereal Izrabljajo sedajno brezposelnost In prsvljo rudsrjem: "Vdajte se, te ne, ps stradajte." Dosdsj U kompanljska unijs pošto j I samo le na papirju. Kljubtemu Js početja Mellonovih interesov karakteristično, ker se jo Lewis, predsednik rudarske organizacije, izrekel v zadnji volilni kampanji za €ool-idga.
ttubljcno letalo.
F(>HI) JE MIMJARDAB.
soprog vedel, da gre v gotovo smrt, ko se je podal na zrsčno
plovbo. On je vedel, da so vre-
.menske razmere v ohijski dolini u""ing, Mich. — Davčna U- ravno zdaj zelo neugodne in ne-J1* k' j" bila po zakonu objav- vame za zrakoplove. Pred *c-U- dni, dokazuje na podla, stimi tedni, ko Je bil narejen na-* Garant lega dohodninskega črt za zračno k rltar jrn^. J«' J"**, da je bogastvo avtomo- Land*owne pred lagal morna-»Ukega magnata Henry Forda mrrrnaričnamn tajniku. «>aj ^;tlo v prejšnjem letu za $17^ godi plovbo do l^tobr«. ko Njegovo premoženje bo boljše vreme. M^^n. t^-'eni na okro^^lll- nik Wilbur Je dolarjev. (Milijarda, kateri rekoč, da zdaj Je najug^j*
Polje, na katerem leži največji del zračne ladje, Je polno i* dovednežev. Prvi dan, ko še ni bilo nobene straže okrog razvalin, so ljudje pobrali In odnesli vse. kar se je dalo odnesti, za epom in na nearečo. Mnogi so se tudi okoristili. Porezali so svileno platno, ki Je zunaj pokrivalo plinsko maso. Farmar Charles Niswong#r, na čigar polestvu le že razvaline, Je računal Z5c od osebe za vstop na njegovo polj«, en dolar od avtomobila In 10c za kozarec vode iz njegovega vodnjaka. Na U način je v enem dnevu dobil $600. Kasne-
Raimoro v aaiariikl ko-HHP ¥ jW0 aa M\U\
Produkcija premoga v Kemero-vu je porsstla 60 odstotkov.
New York, N. Y. — (F. P.) Newyorški urad kuzbaške avtonomno industrijske kolonije v zapadnl Sibiriji Je te dni poročal o nadaljnem napredku naselbine. Produkcija premoga za prihod nje leto je določena na 41 mili Jonov pudov (okrog 700,000'ton), to Je «0 odstotkov več kakor znaša letošnja proizvodnja. Premog »e zdaj produclra po 10.14 ko-|H»Jk na pud aH $3.00 na tono
V finančnem programu za prihodnje leto Je tudi vsota 1,500,-(>00 rubljev za IzlKilJšanje dHav-Kkth razmer. Milijon rubljev sa Izrabi za razvoj ameriške kolonija v Kemerovu, ki 1m> mesto /asa. Cez reko Tom postavijo železni most in kemlkalna U>-vurna se precej jioveča. Slbrev k^rm (sibirski revolucijonarni od lior) financira U (x>djetja.
STAVKA JE ZAPRLA VELI KO PEKARNO.
Nftr York,.N. Y. — V pekarni I leshman Vienna Model Baker flant J« izbruhnila sUvka. To [lekarno Je kupila General Bak-ing kompanija, ki J« takoj po nakupu izjavila, da a« uvad« v nji odprta delavnica. Tvrtfka ■ stavkokazl. De
MORNARJI PRODANI V 8UZNOHT.
Ugrabi Jen ja mornarjev |s odpravljeno.
Nsw Orlesns, U. — Zvezne oblasti preiskujejo obtožnico moštva Ikune "Jacksonvllle", po katari sU bila dva člana moštva ugrabljena v Gslvestonu In proti njuni volji odvedens na |>u no. Moštvo izjavlja, da ima pt amene dokaze v p<idobi računa privatne detektivske tvrdke, k Jo položila račun za delo, ki ga J« izvršila pri ugrabljenju dveh mornarjev, ftkuna Je odplula is Port Artkurja, Tex„ v Port Prince. Bllzo Bouthweat Paaaa jo> |m» nasedla v ustju raka. Ladi jo SO zopet splavili in odvodi i v NeW Orleans. Družbe ki ao imele kaj tir jati od ladij«, so položil« svoje račun« In zvezni komisar izjavlja, da Je b ' med temi rakuni tudi račun privatne detektlvsjia agencija.
Mornarji] Izjavljajo, da Je u-grabljenj« mornarjev v Oalva-stonu še prav domača rač. Mornarja ugrabi j a jo za take ladije, ki so alabe ali na katerih plačajo nizko mezdo, ftkuna "Jack-aonvilU " J« »tara U dvajset lat in Je služila" v lasni trgovini v Zapadni Indiji. Akuna ni več vporabtia na visokem morju.
RKIJiMi m prehiteli
šptMC v ofenzivi
Maročanl ao s vso silo udarili na Tetuan. Spanci ao selo pesimistični.
Psriz, 7. sept. — Abdcl Kri-mova ofenziva proti Spancem ae nadaljuje z vso silo in s težkimi udarci zu Spance. Hifljanske četo so razbile špansko fronto na meji tangierske mednarodne ko-onljv in odrezale S|>ance mi Tan-giera. Pred Tetuanom so Kifijan-cl prodrli do točke dvo milji od mesta. Največja nesreča pa js zadela Spance v zalivu Alhuce-masa, kjer so RifUancl napadli pravkar izkrcana Spsnce — ve-ilnoma vojake tujsko legije —» ji jih iKignali v morje. Petato Spancev Je obležalo mrtvih, drugI so pa zbežali v čolnih.
4*aris, &T sspt. —^žifljancl so včeraj nepričakovani začeli novo ofenzivo na fronti prod Tetuanom, glavnim mestom Ipanske-ga protektorsta v Maroku. Diktator Prlmo ds Rivera, ki ss js mudil v Mslllli, kjer js nsdio-rovsl izkrcavanje Ipansklh čet v zalivu Alhucsmasa, js sinoči naglo odšel v Tetuan.
Spanci, katere so rebeli prehiteli s ofenzivo, so mslons v paniki. Okrog 30,000 vojakov, katere je Prlmo d« Rivera kones-trlral v Ceuti sa Ipanako ofenzivo, bo moral sdaj porabiti sa o-bram bo Tetusna. Diktator Js v petek sjutrsj v sslo pesimističnem intervjuvu dejal, ds Ims A bdel Krim, 60,000 dobrih bojsv-nlkov in sto Španskih tsr frsneo-sklh topov ns fronti prod Mslillo n Tstuanom. Sploh so Rlfljsncl danes boljls organizirani in pripravljeni kot kdaj prej. Spanci imajo 80,000 mol na dvsh fron-
Uh, todstretjini tah so nezanesljivi domačini.
Klfijanski napad na Tetuan Je dobro preračunan. Tam Imajo Siianci velike zaloge streliva. Namen A bdel Krima Je, zdrobiti Ipansko ofenzivo le pre4no se začne, nato |w udariti po Francozih. Rebeli napadajo Tetuan od vzhoda in juga in veft Ipansklh postojftik Je že Izoliranih.
tparazna v Laadaa« gla-
Nemci In zavezniki so načrt, o katerem bodo sdaj ras-previjali zunanji »Inlotrt.
l/ondofl, 5. sept. — Konferenca savssnilklh in nemlklh Isgal-nlh svadsncev o garancljakom paktu med Nemčijo In njenimi sosedi je bile sinoči končana. Kakor poročajo neuradno, so sa zvedencl sporazumeli In Isdslall zadovoljiv načrt, ki sa zdaj prsd-loži konferenci zunanjih ministrov zainteresiranih dežel. Ts konferenra s« otvorl najbrž 20. sepiombra kje v Svld ali ob morju v Italiji.
Garancijski |»akt, kolikor ka-že osnutek, se deli v tri pogodb«. Prva določa IkmIoč« odnošaj« med Nemčijo in Francijo, Belgi-jo tar Anglijo, druga med Nemčijo in Cehoslovakljo, tretja pa med Nemčijo in Poljsko.
id skuša pomagati s
je Je odnehal, ko so mu morna- ~ -	, . . ,
M milijonov.)
"Shenandoah" s plovbo.
AH sesti pravilne pUat 1 la HUt asglcSko? Naroči «1 m vaaako-anffUOka uloveka", katera j« Izdala la ima na pradaj Književne matica H. n. p, i.
ANDREW FURUHETII HB II VRNIL IZ EVROPE.
Weeklngton, D. C. — Andrew KuruseUi, predsednik Mednarodne mornarak« unije In evtor zakona sa zaščiU* mornarjev, sa Je vrnil Iz Evrop«. Obiskal je sedeža vlad in agitlral, da sprejmejo zakon za zaščito mornarjev. Isjevil J«, da bo do svoje smrti daloval nato, da evropsj-sks držav« spreJm«Jo |io«Uve sa vareSvo mornarJ«v. NJ«gova prve zahteva J«, d» mornarji lahko zapust« ladljo, ako ao v varnem priotanu. Druga, da Imajo mornarji pravico do stavka, ki Jim nI dovoljena v «vro-Ipejskih drU\ah.
. .	L * aa k..

PROSVETA
GLASILO SLOVBMSKB KAKODNI PODPOKKB JEPNOTP
LASTNINA SLOVENSKI NABODNB PODfOBNB JBDNOTB
Ccm ofluo* p«
Kokuptsl M M vrsisjs.
Narotnfna: Zadinj«« država (fanraa Chksfo) |M0 M tato, |2JS M pol Uu in |1 M aa tri »men Chka*© In Cicaro |SJO aa lato. 9SJS M pet Iru. $1 a z« tri bmm, to m kminosamrtro 18.00.	___
NMtoV M7M.kvlM«ttl
-PROSVETA1
SSfT-ft S*. Lankl« Av<
r- —
-THE ENLIGHTENMENT,>
Orgm M tk.
Ommti b* UM aimfc N M Bsairf		
Advertlstag »Ui cm mgrmm»nt.		
gubtrieUoa; United States (esespt Chfesffo) ym*i Ckieato «*J0, sad foraigs •emmUi— |8.S0 pm		
"MEMBEK of Ths FEDERATED PRESS"		
		
D«I«m f •kkp.Bjo «. ar. (Asi. 11-2») polen v pom—i, 4m vmm )« • Um dnevom potekla naročnina. tfa M VS» 90 SBUvlJi«!. ^ _		
SU2N0ST NA BOMBAŽNIH POLJIH.
Iz južnih držftv smo že manikaj čitali, kar nas spominja 9+ mračnjaški srednji vek. Izvedeli smo, da ao brezdušni agenti za posredovanje dela pošiljali izseljeni-ke, ki so komaj dospeli iz Evrope v Ameriko, v Florido, da so Um nabirali terpentinovo olje v močvirjih in pod pekočimi solnčnimi žarki. Tam 00 te nesrečneže pretepali in jim dajali slabo hrano. ?bno& so jih stražili privatni čuvaji, da niso mogli uteči \z tega pekla. Mezda je bila tako nizka, da je bil delavec vedno dolžan za hrano. Ko je ameriška javnost izvedela za to brutalnost je bila seveda odpravljena.
Ampak kako! Agenti za posredovanje dela niso" več prodajali novodošlih izaeljenikov, da nabirajo terpentinovo olje. Toda profltalačni podjetniki so si znali pomagati. V tej deželi, v katero se zdaj selijo milijonarji, da tam prebijejo zimo v topli klimi, je bilo v navadi, da so
Ali kaj čemo? bi te zločince tiral p
nima dei sodišče, delavske tudi ni v južnih državah, da bi se lahko z uspehom potegnile takih krivic napram delavcem. Počakati bo da se delavstvo organizira in odpravi te krivice.
Krte zrt Evrtpi v
N.H.1
Za nepopisno f uri jo sedanjega boje v severnem Maroku sta dve tolmačenji. Vsako tolmačenje je popolnoma logično in "pravično". Ampak če pričnemo raz-motrivati o dejstvih, pridemo do neštetih zaprek, ki nikakor ne povejo, da sta obe strani pravični.
Francoskemu časopisju v Maroku je Abdel Krim puntar proti veličanstvu sultana. "Mir?" so vzklicni napisi na sprednjih straneh francoskih listov, na kar pa takoj sledi odgovor, da je mogoče doseči mir samo pod pogojem. da se Abdel Krim poda sultanu v Maroku. Francoski poslanik Leon Baretjr razpravlja v francoskem afriškem listu "Le Nord Marocain", kako so bili Francozi upravičeni pri okupaciji maroške Ouergha doline.
sicer puščale meje med Francozi in Spanci v Afriki nedoločene, ampak Franeija si je pridržala
pravico, da "umiri" rodove v pokrajini Ouezzan. Ko precenjuje bogastvo te dežele se poslanik Baretjr le čudi. kako da je Francozi niso okupirali že prej. Zamudo so hoteli popraviti v treh tednih spomladi leta 1924, čeprav so že naprej videli, da se bodo Riftjanci postavili po robu. "Pravijo", zatrjuje ?arety, "da naravni zakon peha RifljSnoe proti temu gorovju, ki je bogato na rudninah, a revno na prldel-odgovornost
kasn«M» oddaj«H podjetnikom v najem za gotovo vgoto
ne leži na Franciji. Francijo so plemeni sama poklicala v dolino, ki je bija podovita in krasna."
Lofrika takega zagovarjanja je umevna, ker pride od patrijo« tičnega člana fraricoske avantgarde v Maroku. Francija je delovala po pogodbi in je podpirala "suverenost" Njegovega Veličanstva sultana, njene oborožene Čete so "prinašale pomoč zatiranim in nič drugega kakor blagoslov." Ni dvoma, da je res blagoslov v mislih povprečnega Baretyjevega čitatelja. Arabcu s tridesetimi franki pa ni do-voljero voziti se v limuzini iz Rabata v Fez, čeprav je limuzina hitrejša in raditega boljša, kakor kamela aH osel. Ker ta* kih udobnosti prej Al bilo, je torej prav, da so priili Francozi in jih prinesli. Francozom res gre tudi priznanje, da so okrasili mesta, uvedli elektriko, posadili palme ln napravili vabljivo fontane.
Tudi ni misliti, da je Abdel Krim čisto pozabil na dobra dela, ki so jih Francozi izvršiti v Maroku. Gotovo ni slep napram razširajoči se sili sedanjega reda. On se na primer poslužuje v Franciji vlitih topov* katere je zaplenil Spancem, da jim ras-bije utrdbe, katere bi mu drugače stale pred nosom nepre*
ČMtttm
Ob cestah in železnicah so prežali uradni in privatni biriči na brezposelne delavce. Gorje delavcu, ki se ni mogel izkazali, da ima kaj denarja v žepu. Prijeli so ga in gnali pred mirovnega sodnika, ki je nesrečnega brezposelnega delavca obsodil na tri tudi na šest in še več mesecev na prisilno delo. Takega delavca so oddali v najem podjetnikom, ki so ga trpinčili v močvirjih pri nabiranju terpentinovega olja. Mesto tečne hrane in čistega prenočišča je prejemal batine z bičem, da mu je včaaf visela koža v cunjah z njegovega života.
Tudi to je trajalo, dokler ameriška javnost ni izvedela, Icako je bil neki mladenič do smrti mučen v florid-ukih močvirjih, ki je izvršil edino hudodelstvo, da je bil brez del^.
Izvedeli smo, da ceste v južnih državah grade na poseben način. Ob železnicah in cestah preže javni in privatni policaji, ko prične spomlad, na brezposelne delavce. Te delavce obsodijo krščanski mirovni sodniki na več mesecev prisilnega dela zaradi vagabondaže, da imajo tako delavce zastonj, ki jim grade ceste.
Ta krivica menda še obstoji, ker ni bilo slišati, da je že odpravljena.
V	Louisiani so si pa bombažni baroni izmislili zvijačo, kako priti do delavcev, da bodo delali skoraj zastonj. V okolici Shreveporta, La., ne mara nihče nabirati in trgati bombaža, ker so mezde za to delo tako nizke, da se z njimi ne morejo preživeti še zamorci ki so v teh južnih državah že odnekdaj navajeni stradanja. In kaj so si Izmislili bombažni baroni? Dogovorili so se s policijo, da polsvi vse delavce—belopolt ne in zamorske—-ki se ne morejo iz- _	^^ kazati, da imajo delo. Tem delavcem groze, ako flfe gredo mamljive. Nekateri uspehi da-
trgat in nabirat bombaža za mezdo, ki jim jo ponudijo n*4nJe|ra rcdA 86 mu zde l>ombaŽni baroni, jla jih odženo pred mirovnega sodnika zaradi vagabondaže, ki jih bo obsodil za nekaj mesecev na prisilno delo. In žrtvi, ki zaide v policijsko mrežo, razpostavljeno v sporazumu z bombažnimi baroni, ne preostane drugega kot udati se saj navidezno v usodo in čakati na prvo ugodno priliko, da pobegne iz tega paradiža v Louisiani.	.	•
Ustava sicer pravi, da se ne sme siliti nobenega delati proti njegovi volji. Kaj pa je drugega kot aila, ako policaj grozi brezposelnemu delavcu, če ne greš delati za mtzdo, ki ti jo ponudijo bombažni baroni, te odienem pred sodnika, da te obsodi zaradi postavanja na nekaj mesecev na pHsilno delo? Vsak policaj, ki izvrfi kaj takega, sodi zaradi dveh zločinov v ječo. Prvič zaradi zarote, ki jo je izvrši) z bombažnimi baroni, da ti dobe prisilne delavce« drugič, ker je brezposelnega delavca oropal osebne svobode.
Lakomnost po dobičku napravi ljudi zrele za vsako hudodelstvo. Prav zanesljivo bi Uk poHcaj ubil brezposelnega delavca, ki bi se mu vprl zaradi nelegalne aretacije, nato pa po krivem prisegel pred mrliško-ogledniAko poroto, da ga je brezposelni delavec napadel fh da je Izvršil dejanje v sllobranu.	k •
V	ječo pa ne sodijo samo policaji, kajti postave kršijo tudi bombažni baroni, ki si doboulfajo delavce na tak ne-postaven način.
hočejo tujci spraviti Maro£ane na kolena in pobrati od njih bO-
KastVO. .
Pravda Abdel Krima je razumljiva. Sultan, ki je dolžan
Razstava živega blaga.
Včeraj je bfl Labor day, delavski praznil Prodni delavski
BOe so velike delavske parade, kjerkoli je bilo usmiljeno vreme. To je dan, na katei^ga je ameriški delavec enkrat v le-
.rPoznejši kabiogram: Nič,, Mo. Vse, rasen dolgov,> ' lovSavu. Visoki amerižkiJS na Žalostni godi izgubil ivoj
zumijiva. sultan, Ki je aoizan gocppd _ če ima k«j v žepu. svoj prestol nevenukom & Jela Svobodno sme paradirati, njemu kot njihov pobočnlk, ni nikak *'t M -.vite narodna za-
sultan v zgodovinskem pomenu čeprav morda ni to stvar; za katero bi se splačalo bojevati. Toda ko gre dalje, ko zahteva pravice zase in vidi, da bi jih nevernfki ne dali sijema niti sultanu, se pa ne more strinjati. Krim se požvižga na vse pravice Francozov in Spancev, ki jih imajo po "pogodbah". Take pravice niso bile tako dosežene drugače kot z nasiljem. Zakaj torej niso bili Francozi takoj izgnani, ko so zasedli dolino Ouergho leta 19847 Zakaj se je Krim hotel zelo pogajati? On pravi da zato, ker se takrat še ni bil popolnoma iznebil Spancev in ni hotel krvave vojne, če bi se je bilo mogoče ogniti. V
na Čast se razvije narodna zastava, njemu na ČAst se govo-ranči in rijemu na čast se pišejo pocukrani članki v glasilih delodajalcev.
Bile so male in .velike parade. Gospodje kapitalisti so gledali parade in na tihem računali koliko dobička prinese v prihodnjem letu korakajoče mišice in kosti.
Prihodnja legalna, parada —
in revju — se vrši prihodnji prvi pondeljek v septembru, a * •
Dva Slovel«
Prvi Slovenec: Zakaj se kisa«?
Drugi Slovenec: Zato, ker si ti tako nepreviden, da daješ de-
Pcfodoeiz let I^taJ&^^jtrenHtkiJpa, ko je imeipro»>o nar -za ohraabo evohicij^krta
Bcopesa.
Prvi: Ti torej bi ne daL Drugi; Jaz ne! Jaz dajem denar le za narodne in delavske stvarf, samp za slovenske ustanove in za revne rudarje, razumeš?
Prvi: Torej daješ za — DrugI; — Za italijanskega papeža in za zvonove, da bodo zvonili delavcu zadnjo uro I	t 0 0
neizogibni, Je pa preveč navihan in preveč izobražen v evrop-skem duhu, da bi se modernosti
zoperstavljal. Ker je moslem in Še Maročan povrhu pa umevno odklanja kar naravnost spre* jeti francosko civilizacijo. A samo misel na sultana, kateri bi bil samo rokavica za tuje impe-riatlste, ga vznevoljl.
Pomniti je treba, da gorska plemena v Rlfflh in Atlasu niso Ae nikoli poznala kake suverenl-tete, kakor zdaj lazi med njimi V resnici niso bili nikdar ro» maniziranl. Vandali so dosegli samo robove njih zemlje, ki so se gibali pri preseljevanju narodov v drugo smer kot ArabL MaroAkl sultan je Še v dneh ms> roškega imperija vladal te rodove samo po Imenu. Anglija je morala* pustiti Tangier leta 1684, katerega je držala manj kot četrt stoletja. Kaj pa je "suveren , proti kateremu je danes Krim a» pristaftktmi plemeni "puntar"?' Proti vstašem samim se zdi to evropska iznajdba, ki ekslstlra samo v lepi želji Franeoaov In Spancev. Pod prstvsso, da M sopet ustanoviti nekaj, kar še nikoli ni obstojal*
roke, je prvo posvaril Francoze, da je bilo njih zasedenje vojni čin, prepovedal jim je dalje, nato jih pa napadel.
Tu je bilo torej brati obe strašni. Ali je katera srednja pot za "resnico in pravico." Obe strani se čutita pravični, morda sta tudi in je sila edini posredovalec. Francozi pravijo, da bi ne bilo vojske, če bi se ne bil Krim zoperstavil njih zaseden ju dežele. In Krim izvaja, da bi se Francija ne bila izognila vojni tudi če bi ne bila napredovala v zasedanju. Na to Francozi odgovarjajo, da se je Krim preobjedel slave radi zmag nad Španci in ulovljenja Ralsulija, zato da je bil pripravljen še nje napasti in da je bila njih edina obramba ofenzivna defenziva. Cinični ljudje odkrito pravijo, da je pravi vzrok, ker so se Francozi in Spanci odrekli pogajanjem, ko so mislili, da z nasiljem dosežejo več in prej. Kdor pa iipa le malo pogleda v to afriško vojskovanje in kdor količkaj ve zf ogromne stroške sedanje avanture, dvomi, če bo taka pot lažj^ iu hitrejša. Ena reč je, ki je t\adi glavna v tej kakor seda-njih sličnih vstajah, da se islam dvifk kakor še nikdar prej in čas poteka, ko ne bo več mogoče peščici Evropejcev strahovati miljonskih narodov. Druga reč pa je tudi, da Krim nI Raisuli in še nihče ni imel sreče, da bi ga mogel podkupiti.
Po vseh grenkih doživljajih za francosko nadvladje v Maroku je vendar v mislih vsakega francoskega prebivalca, samo ena okusna rešitev: da se uniči vstaja Rifijancev za kakoršno-koli ceno. Francozi mogoče pozabljajo na po vzročne lkode, ki jih bo treba popraviti, tudi če zmagajo. Najtežje pa jim je dobavljati v Afriko francoske regimente. Dežela je divja in strašna za Evropejca, stro&ki za vojskovanje pa neznosni. Dalje Francozi tudi pozabljajo, da bi sedanja njih zmaga daleč več koristila Spancem kakor njim samim, kajti veČina rifljanske zemlje je v Španskih rokah.
Naaadnje torej pridemo do prave gnojne rane — do razmer med Francozi in Spanci. Razun Tangierja, ki je mednaroden Ima Španija vsa dobra maroška pristanišča na severu. Španska Rio d' Oro med Marokom in Se-negalijo zabranjuje Franciji pot, da ne more združiti svojega imperija v zapadni Afriki. Frančiški list v Maroku je pisal, da ja Francija branila svoj imperij ,v Afriki pri bitkah ob Rent, zdaj pa mora zavarovati fronto na Renl s boji za njen afriški imperij.
IKSKI POLITIČNI JETNIKI V BMTSKIH JEČAH.
D. C — Britaka vlada ima v ječah še približno pet-deaet Irskih političnih jetnikov, Id niao bili vleč Irski svobodni driavi ali Severni Irski. Kasni tečejo od pol leta do deset let.
Laitaburjr, delavski je pa rekel v britakem tu: "Mi ne želimo biti jetaičarji sa vlado katerikoli
• • • —
Novo društvo. ttotrnnjm rojakom, da * k v Colliinjoodu ustanovilo drl! «tvo sv. Spirituaa. Druitv^ kulturno ln samostojno, v.tej! nina je prosta do leta 20a Glavni stan: 160. cesta ln
»tani: na^ uft komarjih in pod komarji Ca* seje: pozno zvečer. Obredi sprejemanja novih članov: v« navzoči «e najedo pijača in tem ugasnejo luči. Nato 8e nič ne vidi, samo sliši se. Druitv« gre ob nedeljah % dve cerkvi-pred poldne v rimako, popolne m v dimsko -- to je v tisto, iz b. tere se vedno kadi. Oh, rojaki, saj ne veste ure ne dneva, kdd se vam lahko prisuši, zato priS te v društvo! — vabi odbor -
Colllnwoodski Strigelj. • • «
Milijonar ae je ubil.
Milijonar J. E. Wilson j« vršil samomor. Bil je sam« bUzu petdesetih. To pove v*
ko polovico. :
• • •
Novice la Jugealavlje.
Pašič in Radič — dva vrhovna iča — sta se sporazumela, da je treba nekam zapisati, da Jugoslavija dolguje Ameriki toliko milijonov dolarjev kolikor let je Bog poživeK Rad iča.
Baš tiste dni je pa Jugoslavija imela v svoji sredi visokega gosta iz Amerike, samega za-kladniškega tajnika Tonjr Grdi-nata, ki je s štabom finančnih wizzardov posetO vrelce bogastva na slovenski zemlji. Radič !* Pašič sta takoj aranžirala konferenco z ameriškim zsklad-niškim tajnikom v svrho pokopa dolgov. Od Beograda do Cf-
G. Trunk, kupite nov truak!
G. Trunk ne mara biti zofiit, On nikakor ne savija. Lord, no! ttertev ni nikdar rekla, da j# zemrje središče vsemirja — lih. ko pa so to rekli cerkveni krogi To ke pravi: Društvo sv. Petke ni nikdar reklo, da je smrečji češarek klobasa — lahko pa ao tp rekli odborniki in člani dr*. itVi Odborniki in člani ps ni-so društvo — Lord, no! ks-kdr niso cerkveni krogi — p* pe*, škofje, gstala duhovščina is verniki — cerkev. Sveta cerker torej molči in ne ve nič o tem, tiar govore in delajo predstavniki cerkve. Biblija je tudi nedolžna, ker jo je treba vsako stoletje drugače razumeti.
. G. Trunk, kadar čitam val« stvari, mi pride na misel vojai kurat, ki je pridigal pred ksver-no in kadar je kaj zažvižgalo v zraku, se je hitro umaknil v luknjo. VI sedite in pišete na luknji i ' '
u	k. t. a
Leland Olda za F. P.
Spoznanje evropskih delavcev, da morajo podpirati drug drugega ne glede na državne meje je končno vendar prišlo, ko so med narodni podjetniki skušali zlomiti njih organizacije s pomočjo medsebojne konkurence. Danes prihajajo iz drugih drživ veliki darovi od delavskih unij za belgijsko kovinarsko delavstvo, katerega je 86,006 na stavki proti petodstotnemu znižanju mezde, kakor ga hočejo uvesti belgijski železarski in jeklarski magnati.
Belgijski delavci stavkajo že od 16. junija, zato darovi nikakor niso bili prezgodnji. Belgijski delodajalci trdovratno vztrajajo na tem, da morajo znižati v Franciji in Nemčiji. Belgijska vlada se je odločno postavila na stran gospodujočega razreda v industriji, posebno je še hotela pokazati belgijskemu delavstvu, da so trditve belgijskih mogotcev res, ko je več kovinarskih izdelkov, zlasti pa tračnice naročila iz Nemčije. To je bilo storjeno nalašč.
Poročilo trgovinskega depart-menta Združenih držav pokazu-je, da Dauresov reparacijslri načrt dela samo v prid francoskih in nemških jeklarskih intereeov, katere na ta način omogoča, da lahko izpodkopujejo d njih organizacijo v Britaniji in Združenih državah. Kar je pogodba stopila v veljavo, so francoski kovinarski magnatje tesno zdrufeni s Morganom, in od takrat tudi stopnjema napredujejo kovinskimi in jeklenimi produkti na svetovnem trgu. Francoski izvoa železa in jekla je bil v prvi polovici leta 1925 največji na sveto. V istem času je francosko povpraševanje po železu in jeklu is drugih držav občutno podlo. Druge države, kjor se izdeluje železo m jeklo pa ao izgubile na produkcij* in čauju.	|
| Zlasti jeklo iz Anglije in k Združenih držav vedno manj prihaja na svetovni trg, V pni polovici tega leta, ko je Francija zelo veliko pridobila v ten oz iru, j« Anglija izgubila za 4l odstotkov trga sa jeklo in želeso.
O nemškem izvozu še ni poročil, ampak znana reč je, d* ao v prvi pošovfel tega leta postavil na svetovni trg več kot Is enkrat toliko jekla in železa kot ao ga Združene države. Franciji in Nemčija torej sedaj izvaisU več jekla ia železa kakor Zdroi* ne države in Anglija skopaj.
To J« dobra preračunana igri ameriških kapitalistov, ksteri imajo velike vloge v jeklarskih in železarskih Industrijsh v tsH dveh deželah. Oni hočejo ns ti način s konkurenco Iz dežel, kjer je cenejše delavstvo, ubiti delavsko gibanje v Ameriki in na As-gteškem ter poriniti mezde globoko nizdol.
Naraščajoča konkurenca vzbuja zanimanje ameriških manjitt tovarnarjev, kateri nimajo jega kapitala v tujini. Oni tu* bi radi spravljali Izdelke ns i* tovnl trg, toda radi prevelik« konkurence jim je zaenkrat m onamdgočeao. Prav dobro ie p* zavedajo, da Je konkurenca • stvar jena umetno, in sicer od najbogatejših Jeklarskih ta£ lezarskih magnetov v Ameriki. Skušali kode seveda še bolj »J-žatl mezde v Ameriki, ds bo* konkurirali konkurenci, kat<* ao vprteorili sami.
IZ PRIMORIA.
PMČila sts se v Ti*
in MiroaU*
Jo
ia.
stu Josip
Nerl goriški psiprefekt £ Seottl Je aastopti v Gorici v torek. a. Star je okoli * slive v Op*J~
*a prefekturaj
Vidmu Je razpisala občinak' ^ tve v Opatjemeelu del jo
goma	_^
\
ml sem delal vsak dan tunaj prt stavbilčih.
To je dolina Spring Valley, 18 milj li znanega mesta Ban Die-go, na tlakovani oaatl celo pot v B. D. Zemlja ji dobra, globoka in brei kamenja, umetno namakanje ln dobre ceste med bloki. Podnebje je iivratno. Zemlja bo rodila vaakovrato zelenjavo In aadje. Veliko tukajšnjih naseljencev se pete tudi » kokoljere-Jo, katera se Izplača. Jas sam sem začel i golobjerejo, katerih Imam doaedaj 125.
Zemlja Ja tukaj okoli razdeljena v največ 1V4 akra loU In se proda sa okoli f760.0#. Maj-hno neplačilo $10 do |1#0 in me-sečno kakor Ae kdo zmore, flft do $2S. Začel sem delati sam ao-ae, In vidim napredek In boljšo bodočnost, Tako upam, da lahko tudi kdo drug atorl, nameeio da bi platevol stanarino la delal sa drugega cele Uvljenje. Zraven pa, zakaj M bi tudi prlprort delavec uiival podnebja, katerega ne boste kje drugje zlahka nalll. Ce kdo\ftell natančnejšega pojasnila, mu hočem dragevolje pisati. — M. MuDer, flprlng Valley.
ALI CITATE
. dobre knjige?
Tfilflj mrožite kDjt£6 n n j
IN. P. i.
Človeku Je potrebna duševna hrast kakor tale«*. NaJ> ve«Je zlo za delavca Je neznanje. Čimbolj Je delevea ooreriioi tembolj ga Izkoriščajo od vseh rtraol Dobra knjifa Je ooj-viit aovražnlk nevednosti In dulevnt teme. Delavec ae mero oMi; vzeti al mora ram, teror mu nJ dalo revna šola. Citati mora dobre knjige.
Ako rte ukateljni, če hrepenite po tobrasbf hi dulev-mm razvedrilu, ako telite čitati povertl Is delavske* Me-IJeeja, spoznati nekatere naravne rsaolrr te te er hotele re-mmM r temeljnimi pogoji angleAkefe Jeefka, naretfte rl •leirte knjige:
k Dfknvici
Soparnega pomladanskega večera — zdi se mi, da je od takrat minulo najmanj tisoč let — sem zaftel v Rimu v ozko, slabo razsvetljeno ulico.
Vabljivi zyoki manddlfne in kitare so odmevali iz vsake vete, branjarije ali gostilniee. Vsa u-lica je dišala po pečenih ribah.
Hodil sem razmišljen in brez vsakega nanjena. Nehote se je ustavil moj korak pred hišo, kjer jo gorela rdeča svetilka. Vrata so bila zaprta, iz hiše pa se je ču-lo petje, smeh, mandoline In kitare. Kakor v omotipi sem si zaželel razposajenosti. Segel sem v žep, pa sem se premlalil. V tistem trenutku se Je zaprlo na vratih okence, ki ga prej nisem videl in odprla so se vrata. Smeh, petje, zvoki mandoline in kitare, duh po vinu, vse je udarilo naenkrat vame. Ob priprtih vratih je stala debela ženska in me vabila v hišo.
Brez pomisleka prag in vprašal žensko po
nu veselice. Ženska se je la in zatrjevala, da bom vesel in zadovoljen, samo da ima« denarja. Spremila me je po kratkem hodniku v rdeče razsvetljeno veliko soba
Vse je zagorelo v meni, ko je pristopilo močno razgaljeno dekle a čudnimi kretnjami In mi polpuaJo osamljen kotiček sredi zame neumljivega smeha, dima, petja in godbe. Sram me je bilo, čeprav nisem vedel in razumel vsega tega, kar me je obdalo kakor v sanjah.
Sla sva v kot, in, mogoče da je hodila ona, jaz sem se drsal, kajti moje noge niso bile več moje in moje oči so se mi zdele tako grozno tuje, ko sem se ozrl v o-gledalu, ki jih je bilo polno po stenah. Prav natančno sem Čutil zasmehljive poglede navzočih, ki so me prebadali, In vendar nisem videl in razumel ničesar.
Dekle je naročilo vina in slaščic. Pila je kozarček za kozarč-
noge in me spraševala, odkod
sem, kaj delam, zakaj ne pijem, če sem morda že preveč pil, ker sem tako Žalosten.
In pil sem njej na ljubo, ker mi je bila všeč po laseh, očeh in tudi po obrazu. Po okolid se nisem oziral, ker me je bilo aram pred njo in pred samim seboj.
—	Zdaj pa greva, kajnej je pomežiknila in velela, naj plačam.
—	Kam, signorina? Saj še ni
konec!
—	Saj se lahko vrnete! '
In šla sva. Kakor v sanjah, ki jih še nisem sanjal nikoli, sem zlezel za njo po stopnicah.
Stopila sva v sobo.
—	Ali naj ugasnem luč?
—	Kaj naj delava v temi? Čemu ste sploh hoteli, da pridem sem?
—	Fant, ti ai res pijan! Izdajajo te tvoje glupe šale. Nisem dobre volje. Tudi nimam časa.
V meni je zakipelo. Sanje so izginile in prikazovala se je resničnost. PrvJ utrinek zavesti je
MEDVLADJE
SOCIALEN ROMAN. Spisal Jože Pahor.
(Dalje.)
Voz Je šel počasi, nasproti Je prihajala vrsta visokih dvokolnic z lepimi mezgi. Vojaki so sedeli ns visoko naloženih vrečah in kriče peli.
—	Kaj pa ti prariš? — je vprašala Grud-novka in pokazala kolono z gibom glave. Brat pa je le zganil z rameni.
-- Povej mi, zakaj te ni tako dolgo k nam!
—	je sestra naglo zasukala pogovor.
Rojnik se Je opravičeval, da nima opravil v Gorici, toda sestra mu Je natančno povedala dan, ko je bil v mestu, pa se ni prikazal k njim.
—	Ali smo res tako nevredni, da bi nas o-biskal? Tudi danes &i se nam bil najbrže izognil, če bi se ne bila srečala na cetti. Kaj ti ni-sem sestra?
Z grenkim sumom v duši je vprašala.
—	Sestra vendar! — je ponovila s posebnim poudarkom in gledala pozorno bratu v oči.
—	Ali ši nič ne misliš, kako mi je pri srcu, če ml drugi povedo, da so te videli v mestu? K vsem greš, mene se pa ogiblješ! Reci, kaj pomeni to! In zdaj. kje si bil zdaj ? Kakšne so tvoje poti, da ne moreš več k nam?
Sestra se je bolj in bolj razgrevala in ga obsipala sT nestrpnimi vprašanji, da jo je začuden pogledal.
—	Ali mi ne poveš? — je silila razvneta ter |i pri vila pajčolsn.
—	Pri Stani Slakovi! — je odgovoril brat mimo in trdno in začutil tiho zadovoljstvo v srcu.
—	Tako? Pri njej? — je obstala Grudnov-ka in obras ae ji js »pačil. — Mordk ti pa ona brani k nam, kaj?
—	Ne, na! — Je ugovarjal naglo Rojnik. — Saj sem bil danes šele prvič pri njih, saj Še vedel nisem, kje stanuje!
Toda sestra nI verjelf.
—	Čudim se ti, ves drugačen človek si bil! V tvojih letih, pa nanagio tak — romantik!
—	Ne ponavljaj mi te besede! — jo je razburjeno prekinil brat. — Zoprna mi je!
V Grudnovki se Je sum polegel, obžalovala je brata, ki je naaagloma stopil na tako nenavadno pot NI ga razumela, kakor ga nI mogel nihče.
—	Ali vel, kdo te srčno pozdravlja? — ga je vprašala mirnejša in s nagajivim smehljajem. — Povedala bi ti bila že prej. ko bi le bil prišel k nam. Mlada grofica! Vedno lepša je; sretsa, kdor jo dobi za Šenol fie danes ni ugasnila njena almpatlja. le t| al brezčuten kakor Itamen- Kakšna čarovnica ,ti je omrežila aroe?
UhuT **	H* dejal, ds bi
najinem
se ti ne-----w imiM
—	Sajni res, saj tf tako) Premehek si in vpija te vpreže v svoje ojnloel
Rojnik vtlripl:
Ali me namenoma šališ? A takoj ee pomiri (n svari: * > — Ne rabi mi takih besed, če sem U brat!
Sestra se je smehljala in Rojniku je bil emeh kakor tanka ostrina. Spomnil ae Je mučnega oblaka pri Stani in bolelo ga Je. Toda prepira ni hotel.
—	Kako pa je Igu? — vpraša, da bi zasu-
kal pogovor.
—	Nekoliko bolje. Pravega zdravja pa ne bo menda nikdar!
Vos je zavil v široko ulico, ki sta ji dva delavca pribijala nov napla. ljudje so postajali la delali opazke.
—	ltoma svs! — Je vzkliknila Grudnovka, vo« se Je uotavll pred lepo hišo. — Vlak gre šele ob Mirnih, dotlej boš pri nas, saj nimaš drugih opravU!
—	K Je sta pa otroka? — je vprašal Rojnik, so sta stopila v stanovania. fta ga je to-
m
tip ni! Tako (JaleČ sva narazen
" ' U se prav ne nllla.
žilo, u šel po
je, da se z otrokoma razvedri. Ko bi u sam, bi venomer mislil le eno, to
namreč, ker je doživel pri Slakovih. Tako pa bodo urehRreje prešle t -------------------
Vlaeta in Igo sta bila v sprejemnici, igrala sta domino. Deklica, dasi sramežljiva, je bila takoj pri Rojniku. Rada ga je imela, ker se je ž njo vedno šalil.
—	Slaba gospodinja si, slabo si pospravila! — Ji je očital. V sprejemnici je bil nered, česar ni bil nikdar prej opazil.
—	Služkinja je vedno okoH! — se je izgovarjala deklica.
—	Pa prav zato!	-H
—	Saj ni moje opravilo!
—	Ne boš prišla služit k meni, ne, nikar ne misli!
—	Saj ne mislim! — se je smejala Vlasta.
—- Drugo deklo bom dobil!
—	Saj imate že eno! Ali je pri vas toliko nereda?
IgO je bil med tem prišel blizu in se je plašno ustopil za strica.
—	Aha, ti boš pa za hlapca, k*j ne? , ;
Igo je pordel in ni vedel, kaj bi odgovoril.
Samo odkimal je z glavo.
—	Konje boš umival in vozil čreslovino! Dobro te bom plačal!
Deček je še bolj rdel. Rojnik pa je opazoval njegova uhlja, ki sta bila čisto prosojna,
—	Ali se bova zmenila ali ne? — je nadaljeval šaljivo. Pa se jejakoj premislil; zdelo,se mu je neumestno šaljti se z bolnim dečkom.
Vstopila je sestra. Prinesla je bratu kavo in poslala Vlasto In Iga v kuhinjo.
—	Tak križ je s služkinjami! — je tožila. — Ali jih ni dobiti ali pa niso za nič! Na nobeno se nI več mogoče zanesti;
Rojnik je imel odgovor na jeziku, pa ae je premislil. Čutil je, ds mu sestra ni odpustila, ker se ni bil zjutraj zglasil pri njih.
- Skoda! da ni mojega moža! Dvakrat me Js vprašal, zakaj te ni več k nam. Ne vem, kaj ti hoče!
Brat posluša pozorno in zre sestri v oči Vzgoja ptrok mu je silno pri srcu, — je nadaljevala sestra in si popravljala lase, kakor je Imela navado, — posebno zdaj, odkar ne ho-di več v urad!
—	Pa vendar ju pusti kar tako in gre na
lov?
Vlasta in Igo se vrneta in dekle pripoveduje, kako je brat puatU kar polovico skodeljce.
—	Nsrobe bo, če ne bol jedel, Igo! — se zabava Rojnik. — Vlasto posnemaj!
Hudomušno gleda deklica, toda Grudnovka jo že pošilja po neko sliko. Ali je v m izniči ali v omari knjig!
—	Kako pa ti živiš? Kako s tvornico? — zanima gospo. Nikdar ae ne morem od srca po-rssgovoritl a teboj! Nikdar se toliko ne ufla« vlš, da bi kaj več povedal!
—	Saj tudi ne utegnem.
—	Odtujile sva se! Kakor bi ne bila ta s»tra! Toni pravi,
' Vlasta ss vrne in pravi, da ne more _ slike. Msti se razjezi in deklica naglo odide
znani hiši. Spomnil sem lepe hudobne deklice, ki je vabila potnike v hišo, kjer ao jih u-bili in zagrebli v globoki kleti...
Zavrtelo se mi je od spomina, od strahu In od vina.
Naenkrat sem jo videl na di-vanu v samih nogavicah.
—	Križ božji! , Skočil sem k vratom.
—	E, fant, kaj bom jas plačevala zate?
—	Mar nisem plačal?
—	Dve liri, pijanček, St| Vrgel sem po tleh vse, kar
sem zagrabil v žepu.
Spodaj na hodniku me je u-stavila debela ženska in je za vpila po stopnicah:
—	Viola! Ha pagato il sig nore?
—	Si, signora, ma e ubbriaco! Smeh, petje, vriski, zvoki
mandoline in kitare so me vrgli
na ulico---
Drugo jutro aem stal pred belim opatom v samostanu Tre Fontane izven rimskega obzidja in sem prosil za sprejem.
Dobri mož me je objel in vprašal:
—	Brat v^Kristu, koliko ti je let?
—	Sedemnajst^ prečastiti!
—	Zadosti za greh, premalo za pokoro!
Ni se motil dobri beli mož. To vem komaj sedaj — po tisoč letih od onega soparnega pomladanskega večera, ko se mi je zahotelo., pečenih rib ob zvokih mandoline in kitare.
Pri katoHSktm iipiiki
(Nemška delavska delegacija Moskvi.)
Y
btat
Zakaj tako? Saj ni treba, aaj me ne|a- P"4*^' nima! — pravi Rojnik, začudeno opaiujoč le-kletce.	' k	^ < ,
, — Ti je ns poknaš! — zavrača mati. —To Je^taavščinal
Tbda Rojniku ae zdi, da skuša mati nalašč odstraniti deklico. Za njo stopi ns hodnik In jo najde pri oknu. Polne oči Ima solz, v zadrsgi se obrača na vrt
—	Saj mi ni do alike, kar pusti! — tolsti Vlasto in jo vabi v sprejemnlco. — In jokati ti tudi ni treba radi tega! '
Dobro Je vedel, da Joče deklica, ker jo mar ti pošilja iz sobe. Razumela je materino ravnanje ter se branila, ko Jo je Rojnik prijel ss roko In peljal v sobo.
A tudi tu se ni mogla potolažiti. Sedla je h klavirju, sa materinim hrbtom, al brisala oči in pritajeno jokala.
Zakaj pravzaprav jočeš? — jo vprals zlo voljno Grudnovka.
—	Pusti Jo vendar! — pravi brat trdo In s očitanjem. — Odleglo JI bo!. ,
—_ (Dalje
Ko je predsedstvo moskovskega sovjeta predlagalo nemški delegaciji, da obišče razne občinske ustanove, se je odločila skupina delegatov, da obišče — cerkev.
"Pri nas v Essenu je 70% delavcev pobožnih," je dejal delegat od tam. "Naročili so mi, da jim poročam o položaju katoliška cerkve v sovj. Rusiji."
^Ne, jaz nisem pobožen," je dejal drugi. Ali tudi on je šel v cerkev.
Pripeljali so se do cerkve Presnji. Ali pater je odpotoval in vzel tudi cerkvene ključe seboj Peljali so se k drugi cerkvi. Delegšcijo je sprejel predsednik Župniškega sovjeta.
"Sovjeta?" so presenečeno vprašali delegati. "Ali je to sovjetska cerkev ?"
"Ne," so jih pomirili in povedali, kako je s stvarjo.
Prišel je navaden pater. Po pozdravu je delegacija prosila, da gre v cerkev. Razgovor esen-skih delegatov s župnikom je hotel prevajati predsednik župniškega sovjeta. Oficijelni prevajalec je le kontroliral, če se pravilno prevaja.
"Ali Je po revoluciji Število cerkvenih obiskovalcev narastlo ali padlo?" je bilo prvo vprašanje.
"Padlo je žalibog v naši občin kot povsod," je odgovoril župnik. "Kako to?"
"Radi agitacije.. Radi zunanjih okoliščin. Razen tega nimamo nobenega vzgojnega vplivk več na mladino." , "Ali ao v tem oziru kake omejitve?"
Omejitve ^feer ne, tfcda prsti {povedano nam je pri pouku kdt v pridigah dotikati se političnih
na roijsso. Sploh je veono manj katoliških duhovnikov v Rusiji."
"Povejte mi, kako je bilo, ko je sovjetska vlada pobirala cerkvene dragocenosti in zlato?"
"To je bilo za Časa gladu. Naša cerkev je morala dati za gladu joče 28 funtov srebra."
Ali imate v cerkvi kake relikvije?"
Mislite dragocenosti? Nimamo jih. Imamo le navaden oltar itd ...
Delegati so zapustili cerkev.
Delegat je še vprašal župnika: Ali vaa zaničujejo na ulici?"
"Ne, nikdar."
Novo sovjetsko družinsko pravo. — Iz Moskve poročajo, da je vlada ratificirala novi zakonik o družinskem pravu, po katerem se bo moralo odslej ravnati vse družinsko in zakonsko življenje v Rusiji. Zakonsko življenje temelji na popolni svobodi odno-šajev med zakonci. Noyi zakon določuje, da imata zakonca popolno osebno svobodo. , Ako se preseli mož, ni treba, da mu sledi žena in obratno. Raz poroka je mogoča le a medsebojnim pritr-dilom. Starši morajorskrbeti za svoje otroke v vsakem slučaju. Otroci pa so dolžni pomagati sta-rišem, ako so ti nesposobni za delo in ako ne prejemajo državne podpore/
Kami za vohune v RusijL — Sovjetska vlada je izdala ukaz, ki določuje kazni za razne vrste vohunstva. Najmanjša kazen je ječa treh let, največja pa smrtna obsodba. Takozvano gospodarsko vohunstvo se kaznuje s triletno ječo. Sovjet ljudskih komisarjev namerava izdati poseben izkaz vohunskih zločinov.
. r *	i mm
Znamenje (Ang. 81,1925) pomeni, d« vam je narofaL potekU ta dan. Ponovita
jo »rtTOfcsao, da vam H«!
ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vgUT, Ijen, ker ni bil plačan. Aki je vaš list plačan in ga ^ prejmete, je mogoče vsta* Ijen vsled napačnega našle ▼a, pišite nam dopisnico M navedite stari in novi si slov.
1 Naši zastopniki so vsi dr» štveni tajniki in drugi i* stopniki, pri katerih lahki plačate naročnino.
Naročnina za celo leto ji $5.00 in za pol leta ps Člani S. N. P. J. plačajo n pol leta $1.90 in za celo fe $3.80.
Za mesto Chicago in Q cero za leto $6.50, pol Id $3.25, za dane $5.30.
Z* Evropo atane za ta $4.00, za vse leto p*
Tednik stane za Ei $1.70. Člani doplačajo 50c za poštnino.
Naročnino lahko tudi mi pošljete na naslov:
UPRAVNISTVO
"PROSVETA1
2657 S. Lawndale Ave, CHICAGO, ILL
KITAJSKI BOJKOT BOLI BRITSKE KRAMARJE.
New York, N. Y. — Britski tekstilni interesi priznajo, da jim bojkot britskega blaga, ki je orožje kitajskih stsvkarjev, dela veliko škodo. Preden so britski izkoriščevalci pričeli izzivati kitajske delavce v Saniraj u, da je bil trg za britsko volneno blago zelo ugoden v Kl-taju. Ampak zdaj je ta trg zelo slab.
Do 1. decembra 1924 so britski tovarnarji prodali za 9,882, 868 funtov šterlingov volnega blaga Kitajcem. Ampak letos bodo britski tovarnarji peli drugo pesem. Naročila iz Kitaja ponehujejo, kar pomeni, da je bojkot britskega blaga postal učinkovit.
RADA BI IZVEDELA, kje se nahaja John Prijatdj pred nekaj leti je bival ns Hik bingu, Minn., a sedaj ne vem,ty je. Če kdo rojakov ve za njegv naslov, naj mi istega naznani, 1 ko pa sam čita ta oglas, naj 1 javi na naslov: Aiina Znideršt P. O. Box 1847, So. Hibbing Minn. — (Adv.)
-
DA SKUHAS DOBRO VO, PI8I PO NASE PRODUKTE.
potrobttin«. Potk* »ju. da Js doms pri m > Is najbolj« Is as|i
V salogl slad. hmelj, In VSS drugo la ss prepriča kuhani rodno aojši.
Grooorljam, sladčlčarJom Is f p dajalno šolosnino damo prtom I pas« pri vočjih naročilih. Piiiu informacijo na:
FRANK OGLAR,
Mil flaporior A

^mmmmmmmmm m m
Sicer smo svobodni. Imamo lahko okrog cerkve na cerkvonem ozemlju." "Kako Je s ločitvijo zakona r Fonoeno župnik odgovori 1 "Katoliška cerkev obstoji še slfOro 2000 let in Je videla že marsikatero revolucijo. Sovjetska vlada je uvedla v civilni zakonik vse mogoče določbe zakona: toda dogme in pravila katoliške cerkve so neomajna in veljajo sa vse katoličane/' Torej T" je vprašal delegat. "Torej ostanejo naša pravila aa katolike vseh dežel."
Govorili so o verski izobrazbi in župnik je pojasnil: "Semenišč in duhovniških šol ni. Po sovjetskih sakonih Imamo le pravico, da poučujemo one. ki se prostovoljno jsvijo in ki dovršijo 18. leto." "Ali imate škofa?" "Ne. V celi Rusiji nI sedaj no-
1
Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OUT SPADAJOČA KLA.
Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnlcs, časnike, knjige, koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem« angleškem Jeziku in drugih.
VODSTVO TISKANE APELIRA M tUUOTVO S. R. P. L M
TISKOVINE NAROČA TISKARN.
V SVOJ
CENE ZMERNE, UNII8K0 DELO PRVE TRSTI.
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: S. N. P. J. Printer?, 2657-69 Soctk Lawndale Ai Chicago, I1L
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA MENA POJASNILA.
............4...tfUU*