Celje - skladišče
D-Per
159/1982
1119820613 56....""
nje
nje
nje
informatui §ss$
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St. 56.—Leto XVII,—Titovo Velenje, 24.11.82
29. november-dan republike
V treh letih so bili dnevi konec novembra najsvetlejši dnevi v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti ter delavskega razreda. To je bil
NOVEMBER 1942, ko se je v Bihaču sestal na prvo zasedanje AVNOJ.
To je bil odraz prepričanosti v moč narod nosvobo-dilne borbe, odraz prepričanosti v zmago.
29. NOVEMBER 1943, rojstni dan nove Jugoslavije. V dveh letih osvobodilne borbe in revolucije so se oblikovale osnove za novo, drugačno Jugoslavijo.
Za družbo enakopravnih bratskih narodov, ki bodo gradili svobodno delavsko državo. Te osnove so bile postavljene v starodavnem mestu Jajce.
NOVEMBER 1945, ko je bila v Beogradu razglašena, na osnovi enoglasne referendumske odločitve narodov in narodnosti Jugoslavije, Federativna ljudska republika Jugoslavija.
Ti novembrski dnevi so jasno začrtali pot naprej, pot, ki je vodila v samoupravni socializem.
Gorenje je mlad kolektiv in malo jih je med nami, ki so aktivno sodelovali v teh herojskih časih. Toda prav mladost kolektiva nam mora dati moči in polet, da v teh zaostrenih pogojih damo od sebe še več, pokažemo, da smo vredni dediči tradicij in pridobitev narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije.
Zato ob 29. novembru čestitamo vsem sodelavcem v Gorenju in želimo obilo delovnih uspehov!
Konferenca osnovnih organizacij
Zveze sindikatov, Gorenje TGO
Samoupravno povezovanje Gorenja in Unisa
Pretekli petek, 19. novembra 1982, so v prostorih sedeža sozda Gorenje v Titovem Velenju podpisali samoupravni sporazum o temeljih dolgoročnega poslovnotehničnega sodelovanja med sozdom Gorenje, Titovo Velenje, in Uniš, Sarajevo.
"Podpis samoupravnega sporazuma med dvema sozdoma dveh republik pomeni uresničevanje pobud izvršnih svetov in gospodarskih zbornic in utrjevanje povezav v reprodukcijski verigi. Nadalje pomeni podpis sporazuma tudi možnosti pri oskrbovanju s strateškimi surovinami, razširitev sodelovanja na več področjih in usklajevanje skupnih interesov, od izgradnje tovarne hladilnih aparatov v Bihaču do drugih skupno načrtovanih akcij. Že v decembru bodo znane operativne naloge in tako smo lahko prepričani v resnost nadaljnjih odnosov in povezav na osnovi zakona o združenem delu!" je ob podpisu sporazuma dejal predsednik poslovodnega odbora Gorenje SOZD Marko Vraničar.
V imenu sarajevskega Unisa je sporazum podpisal Tvrtko Nevjestič, dipl. oec, namestnik predsednika poslovodnega odbora SOUR Uniš, Sarajevo. Ob tej priložnosti je obrazložil, zakaj so se v sozdu Uniš odločili za ta korak. S tem so hoteli izraziti tudi zaupanje kupcem, ki se z velikimi težavami ubadajo s preskrbovanjem proizvodnje. Sporazumevanje je tudi način in samoupravna pot, po kateri je mogoče najti izhode iz sedanjega težavnega položaja.
Samoupravni sporazum med združeno kovinsko industrijo Uniš in sozdom Gorenje določa temelje medsebojnega poslovno-tehničnega sodelovanja, kakor tudi temelje tega usklajevanja med članicami
Sporazum sta podpisala Tvrtko Nevjestič za Uniš in Marko Vraničar za Gorenje.
obeh sozdov, na področjih, ki so v skupnem interesu.
V postopku oblikovanja tega dolgoročnega poslovnotehničnega sodelovanja sta udeleženki izhajali predvsem iz nujnosti neposrednega samoupravnega dohodkovnega povezovanja, ki jo je narekovala sedanja zaprtost OZD in tudi republik. Udeleženki se s tem sporazumom zavezujeta, da bosta medsebojno usklajevali in planirali dela in razvoj, se medsebojno dogovarjali o delitvi dela in specializaciji, ki naj pripelje do večje učinkovitosti poslovanja in se medsebojno trajno ter kontinuirano oskrbovali z reprodukcijskimi materiali in vgradnimi deli za ustrezne proizvode obeh udeleženk.
Dolgoročno bi se udeleženki skozi skupen nastop intenzivneje vključevali v mednarodno delitev dela in kompletiranje ponudb za tuja tržišča.
Udeleženki sta se dogovorili za naslednja področja poslovnotehničnega sodelovanja:
—	oskrba z reprodukcijskimi materiali in vgradnimi deli, vse do hladno valjanih trakov, vijačnega blaga, izdelkov iz plastike, črpalk, filtrov, proizvodov iz gume, cevi, barv in lakov, jeklenega granulata, odkovkov in odlitkov, varilnih aparatov, av-toanten in drugih proizvodov iz dejavnosti obeh udeleženk;
—	skupno planiranje in programiranje novih proizvodov in vgradnih delov za gospodinjske aparate, zvočno in profesionalno tehniko itd.
—	za skupno osvajanje in razširitev asortimana proizvodov HVT trakov,
—	za obojestransko koriščenje predstavniške mreže zaradi skupnega nastopa na svetovnem tržišču,
—	za skupno reševanje in dogovarjanje pri reševanju sistemskih vprašanj, ki so v skupnem interesu obeh udeleženk.
Udeleženki sta se dogovorili tudi za izmenjavo informacij s področja marketinga, projektiranja in inženiring prodaje.
Sestavljena organizacija Uniš se je posebej zavezala, da bo oskrbovala Gorenje z določenimi strateškimi reprodukcijskimi materiali, za kar je bil tudi sklenjen aneks k temu sporazumu, ki opredeljuje obveznosti Unisa, da bo proizvajal za potrebe tovarne hladilnih aparatov v Bihaču naslednje vrste in količine reprodukcijskega materiala:
Dobavitelj UNIŠ	Material	1983 Količina	1984 Količina	1985 Količina
Banja Luka	HVT	1	6.924 t	6.924 t	7.616 t
Sintelik	guma	1.800.000 k.	1.800.000 k	1.980.000 k.
Derventa	HI cevi	500.000 kg	850.000 kg 1.000.000 kg	
Livno	emajl, laki razredčila	307.830 kg 73.080 kg	307.830 kg 73.080 kg	338.624 kg 80.388 kg
Konjic	zakovice	384.000 k.	384.000 k.	422.400 k.
•S sporazumom je določeno, da se bodo med članicami sozda Gorenje in Unisa na navedenih področjih sporazuma sklepale dvostranske pogodbe oziroma sporazumi.
Za uresničevanje sporazuma je zadolžen 6-članski koordinacijski odbor, ki bo že v prvi polovici decembra sprejel ustrezne aktivnosti. V ta odbor so s strani Gorenja imenovani Gregor Švajger, vodja proizvodnje v Gorenju TGO, Anton Kumer, član poslovodnega odbora Gorenje SOZD, in Alojz IMaglost, v. d. direktorja tozda Promet.
Samoupravljanje-pravica in odgovornost
DELOVNA SKUPINA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE NA OBISKU V GORENJU
Rezultati devetmesečnega gospodarjenja in njihova obravnava, problematika srednjeročnega planiranja ter ocena gospodarske situacije so bile teme, v okviru katerih je potekal ponedeljkov razgovor. Delovna skupina republiškega sveta ZSS ki so jo sestavljali Vida Prinčič, Miro Gošnik in Jože Leskovar, je želela v razgovoru s poslovodnimi delavci Gorenja in predstavniki družbenopolitičnega življenja v velenjskem delu sozda, osvetliti trenutni položaj Gorenja, njegove probleme in težave ter napore, s katerimi skuša le-te premoščati. Zato se pogovor ni sukal toliko okrog številk, razen kot ilustracija povedanemu, ampak bolj o aktivnostih delavcev pri obravnavah rezultatov, problematike izgub in težav pri zagotavljanju proizvodnje, resolucije SRS za prihodnje leto in seveda osebnih dohodkov, efektih devalvacije ter urejanja delovnega časa.
V Gorenju se srečujemo z opazno tendenco zmanjševanja akumulacijske sposobnosti, ki izhaja predvsem iz slabe oskrbe z repromateriali. Posledica pa je seveda premajhen prihodek in vse, kar iz tega izvira Delavci se težkega družbenoekonomskega položaja svojih organizacij zavedajo, kar kaže tudi večja vključenost v obravnave poslovni! rezultatov in večja zavzetost za odpravljanje težav. Številne pobude, ki so izšle iz teh razprav, obsegajo področje izvoza, varčevanja, boljšega izkoristka delovnega časa, izboljšanje kadrovske strukture, izgrajevanje dohodkovnih odnosov, inventivno dejavnost in še bi lahko naštevali. In, če se v teh obravnavah pa tudi drugih oblikah pogovorov krešejo mnenja in opozarja na slabosti, izvira to predvsem iz želje, da te slabosti odpravimo ter naš sozd Gorenje na tak način dograjujemo in krepimo. Ob ugotavljanju stanja, ob pregledovanju rezultatov gospodarjenja pa se seveda nujno pojavlja vprašanje, kako ob nedoločenih pogojih gospodarjenja, zmanjšanju investicij, načrtovati, usmerjati še bolj v izvoz (kjer je to še mogoče), pri tem pa se nenehno soočati s pomanjkanjem surovin. Vsekakor je bilo težav, argumentiranih kritik pa tudi predlogov za slabe tri ure, kolikor je obisk delovne skupine v Gorenju trajal, preveč, da bi lahko vse zabeležili.
Nedvomno pa je eno, delavci v Gorenju se težav nastale gospodarske situacije naše družbe in vseh njenih segmentov še kako zavedamo, zavedamo pa se tudi, kot je eden izmed razpravlja Icev dejal, da samoupravljanje ne ostaja le naša pravica, ampak odgovornost vseh, ki v združenem delu delujemo.
8. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE TGO
Na osnovi določil 14. člena poslovnika delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO n.sol.o., Titovo Velenje, sklicujem 8. redno sejo delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO.
Seja bo v petek, 26. novembra 1982, ob 10. uri v sejni sobi restavracije.
Predlagam naslednji dnevni red:
1.	Potrditev zapisnika 7. seje.
2.	Pregled izvajanja sprejetih sklepov.
3.	Obravnava sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ter statuta delovne organizacije.
4.	Obravnava poročila o poslovanju delovne organizacije.
5.	Obravnava periodičnega obračuna GKE.
6.	Obravnava analize izvajanja sanacijskega programa Gorenje TGO in GKE.
7.	Obravnava predloga terminskega koledarja za leto 1983.
8.	Obravnava predloga sklepa o imenovanju vršilca dolžnosti člana PO za organizacijsko, kadrovsko in splošno področje ter obravnava predloga sklepa o razpisu del oz. nalog člana PO na področjje trženja in gospodarjenja.
9.	Vprašanja delegatov in razno!
Predsednik DS: Viktor VAUPOT
5. REDNA SEJA DS GORENJE SOZD
Delegati delavskega sveta Gorenje SOZD bodo na svoji 5. redni seji, ki bo 3. decembra , obravnavali in sprejemali predlog plana dela in finančnega načrta Gorenje SOZD za naslednje leto. Ob tem bodo skladno s sporazumom o združitvi v Gorenje SOZD določili tudi višino povračila za izvajanje programa, ki izhaja iz poverjenih skupnih zadev, zasnovanih na svobodni menjavi dela. Na seji bodo obravnavali tudi program svojega dela, v katerem skušajo čimbolj uveljaviti funkcije, ki jih ima delavski svet sozda pri spremljanju uresničevanja sprejete politike in aktov. Ob tem je potrebno poudariti, kot je v osnutku programa tudi zapisano, temeljno načelo odprtosti programa, kar pomeni, da bo program mogoče tudi spreminjati in bo lahko delavski svet bolj kot doslej sproti reagiral na aktualne pojave, ki zahtevajo njegovo intervencijo. Na svoji tokratni seji bodo delegati obravnavali sanacijski program delovne organizacije Gorenje TGO, ki ga bo podrobneje obrazložil predsednik odbora za njegovo pripravo , Janez Miklavčič.
„IDEJE” V TOZDU ŠTEDILNIKI predlagaj nekaj koristnega
Dobra dva tedna je minilo, kar so pričeli v tozdu Štedilniki, tako kot tudi v tozdu Kuhalni aparati, z akcijo "Predlagaj nekaj koristnega". Kot pred tednom dni v tozdu Kuhalni aparati, smo se konec minulega tedna mudili z beležnico in fotoaparatom v tozdu Štedilniki. V naši anketi smo želeli zvedeti, kako so sodelavci seznanjeni z akcijo, kaj mislijo o njej, kaj sami predlagajo, kako bi lahko bilo. Pravzaprav smo bolj "stikali", postavljali takšna ali drugačna vprašanja. In, če bi rezultat izrazili v številkah nogometno, športno ali drugače, bi bilo kakšnih osem proti ena v korist delavcem. Moramo takoj povedati, da smo "našli" le eno sodelavko, ki je trdila, da o akciji ničesar ne ve. Sicer pa je bolje, da gremo po vrsti.
Najprej smo se ustavili v surovinskem oddelku tozda Štedilniki, pri dveh velikih Škarjah "Sacma" in "Saronni".
To je pravzaprav oddelek tozda Kuhalni aparati. Na kolut se je navijala razrezana pločevina, ob njej pa smo se pogovarjali s kontrolorko MARIJO KOVAČ. Osem let že dela v Gorenju in meni, da bi naj strojnik pri Škarjah kaj predlagal.
Nadaljevala je: "Mislim, da ljudje ne upajo povedati, morda premalo zaupajo! Akcija je resnično potrebna, kajti v zadnjem času je treba računati s tem, da bi lahko sami tudi kaj prispevali k stabilizaciji. Z materialom bi morali bolj skrbno ravnati. Sedaj se kar pozna, ko smo v krizi. Za sebe ne vem, če bi lahko kaj predlagala. Ideja se lahko porodi mimogrede".
Nato je MARIJA KOVAČ pokazala še škarje "Saronni", pri katerih je strojnik že marsikaj predlagal. Tudi več izboljšav so že izdelali, tako da je odpadlo ročno odjemanje pločevine, pa nastavljanje širine formata za odrez in podobno. Ko smo hoteli govoriti še s strojnikom, je razgovor odklonil. Meni, da je preprost človek, da ne mara "priti" v časopis, kar se pa izboljšav in predlogov tiče, sodi, da bi morali odgovorni z večjim razumevanjem prisluhniti delavcem za stroji, s katerimi so marsikateri ljudje zraščeni, saj so jih z leti spoznali v podrobnosti, ob tem pa tudi spoznal marsikaj, kar bi bilo vredno predlagati! In ne samo to! Vpeljati tudi v prakso!
Ob veliki 500-tonski stiskalnici, ki so jo izdelali v ravenski železarni, smo se ustavili ob sodelavkah AMIR I MUSTA-BAŠIČ in CVIJI MIČIČ. "Pravkarpoteka zamenjava orodja, zato sva tukaj! Ja, akcija. To je tisto za inovacije. To vprašajte mojstra. Sama akcija je v redu. Najino delo ni težko. Mislim, da se ne da kaj izboljšati."
Amira je že pet let v Gorenju, opravlja dela stiskalca I., sodelavka Cvija pa ima dve leti delovnih izkušenj. Ob veliki stiskalnici, ob pločevini, ki jo morata vstavljati dan za dnem v težke čeljusti, kot kaže, ne razmišljata dovolj o tem, kako bi delo potekalo še lažje. Niti se ne pritožujeta. Mojstrov, ki bi lahko o tem kaj povedali, pa tokrat nismo spraševali.
Zato pa smo se ustavili ob toč kalnih strojih, kjer je pogovor stekel z MARJETO ZABEL, ki je v Gorenju že osem let in dela sicer pri upogibnem stroju kot točkalec I.
"Mislim, da bi morali imeti sestanek, na katerem bi naj vsakdo nekaj predlaga! Tu pri stroju za toč kanje bi se dalo marsikaj urediti. Najtežje je to, da je treba ročico pritiskati z nogo, pri tem pa je kolk najbolj obremenjen. To bi morali urediti, pa tudi predlagali smo že. Pravijo, da se ne da drugače delati. No, mislim, da smo o vsem premalo poučeni. Pa tudi predpostavljeni bi morali pokazati več razumevanja, pomoči, sodelovati bi morali z nasveti".
V	lakirnici je bilo dokaj vroče. Tako in drugače. Pri prvi sodelavki, ki smo jo zajeli v objektiv, jj bil odgovor negativen. Skratka, o akciji naj ne bi ničesar vedela. Sicer pa je OLGA KOTNIK, ki ima 13 let dela v Gorenju, potem le priznala, da je v Informatorju prečita-la razpis o akciji, pa tudi plakate je videla. "Kaj bi predlagala. Vročina je velika, poleti pa si želimo več zraka. Okna na strehi bi morali odpreti. Obljubili so, uredili pa ne!”
V	pogovor se je vključila tudi sodelavka, ki ni želela povedati imena, vprašanj, mnenj, predlogov pa je bilo kar precej. "Na zboru delavcev smo predlagali, da bi kupili vrtljive stole. Pri delu bi se tako manj utrudile, saj je snemanje in popravljanje polizdelkov, ki pridejo iz peči z osnovno barvo, kar naporno ..."
Trditev, daje lažje nabaviti vrtljive stole za pisarno, menda ne bo povsem točna, težave pa so resnično pri nabavi takšne opreme tudi za delovna mesta ob
tekočih trakovih, flovvlinku in drugod v neposredni proizvodnji. (Pozneje smo zvedeli, da so štiri vrtljive stole že "nabavili" — op. ur.)
Pogovor s KAROLINO POLŠAK se je sukal v drugo smer. Sedemnajst let že dela v emajlirnici in pozna delo resnično dobro. Pri snemanju polizdelkov, ki pridejo že emajlirani iz peči, se resda ne da drugače delati, kot z rokami.
"Robot tudi tu ne bi kaj mogel. Druga stvar pa je, kakšna je potem usoda polizdelkov. Zlagamo jih na palete, ki jih potem transporterji z ročnim vozičkom odpeljejo do montažnih trakov. Med tem transportom se največ teh emajliranih izdelkov tudi poškoduje. Če se tovor sesuje, bi moral odgovarjati transporter. Zato bi ga morali tudi bolje plačevati, nakar pa zahtevati tudi večjo odgovornost. Mislim, da bi tu z boljšo organizacijo lahko kaj naredili. Predlagajo naj tisti, ki so za to šolani... "
KAROLINA POLŠAK je resda že dolgo v Gorenju, zato pa razmere tudi dobro pozna. Misli, da je glede reda
precej slabše kot pred leti. Tudi s starim milijonom osebnega dohodka je zadovoljna, saj ga sedaj, ko so uvedli avtokontrolo, tudi presega. V Informatorju prečita vse, kar jo zanima. "Odgovornost, to bi morali poostriti... "
MARICA BREZNIKAR je že 13 let v Gorenju. Najprej je delala pri hladilnikih, sedaj pa je ob montažnem traku štedilnikov opravlja pa dela sestavljal-
ke. "Seveda vem vse o akciji, saj vsi vedo. Sama? Ne, nič ne bom predlagala, imam druge skrbi. Če kdo kaj res
pametnega predlaga, naj dobi tudi nagrado. Tudi tu pri montaži bi se dalo marsikaj izboljšati. Povsod se lahko delo izboljšal"
Ob začetku drugega montažnega traka smo se povprašali nekaj sodelavk, kaj vedo o akciji. "Vprašajte druge, zakaj ravno nas!"
In prav sodelavkama, ki opravljata na videz dokaj težko delo, saj morata skelet štedilnika ročno obračati, smo hoteli postaviti nekaj vprašanj. Saj ne, da bi morali sami že predlagati, pač pa njihovo mnenje o tem. "V redu je ..." je bil odgovor. Morda pa bi tudi v našem pogovoru vzniknila kakšna misel. Ob traku, kjer opravijo kontrolorji še
zadnje preizkuse in preden štedilnike "zapakirajo" za kupce širom po svetu, smo se lahko dalj časa pogovarjali, kajti prišlo je do zastoja. "Tudi v zastojih so določene rezerve!" je bilo slišati. In še marsikaj. Kar razgovorili so se o marsikaterih vprašanjih. Skratka, povedali bi radi o tem, o čemer nismo tokrat spraševali. "Da, tudi o akciji smo že govorili!" je menila MARIJA VELUN-ŠEK. V Gorenju dela že 16 let in ima nedvomno že bogate izkušnje pri končni kontroli električnih štedilnikov.
"Predlagala bom, da bi dobili pištolo za brizganje laka, s čimer bi popravili morebitne napake pri lakiranih stranicah . V tem primeru stranic ne bi bilo treba vračati v emajlirnico, sploh štedilnika ne bi bilo treba dati s traku".
JANEZ PUKŠIČ je transporter in dela v Gorenju že 12 let. "Razmišljal esem že in upam, da bom tudi sam kaj predlagaI. Prevoz bi resnično morali bolj urediti, material lepše zlagati, da bi bilo manj poškodb. Transportne poti bi morale biti bolj gladke, brez kakšnih ovir. Če se poškodujejo emajlirani deli je naj večja škoda. To je res. Sam skrbim za dostavo vijakov in podobne robe, ki ni občutljiva".
Danes lahko trdimo, da se delavci v neposredni proizvodnji zavedajo, kaj pomeni inovacija, koristen predlog, izboljšava, kaj pomeni akcija, ki ji tudi mi pri Informatorju posvečamo toliko pozornosti. Drobci, ki jih dodajamo k tem širokim možnostim kakršnekoli ustvarjalnosti, naj bi tvorili tudi mozaik "stabilizacije".
TOZD KUHALNI APARATI predlagaj nekaj koristnega
Delavci so akcijo sprejeli kot nekaj spodbudnega, nekaj o čemer velja razmisliti.
Prvi poskusi negotovosti, češ, saj ne vem, če je predlog dovolj pameten, so kmalu minili. Približno dvajset predlogov do 20. 9. 1982 je kar lepo število glede na to, da spadamo med manjše tozde.
Za akcijo lahko rečem, da poteka spontano, v njej ni čutiti formalnega pristopa. Ni redek slučaj, ko vidiš skupinico delavcev, ki med odmorom razpravljajo o posameznih predlogih.
Precej predlogov že uporabljamo, nekaj pa jih seveda še čaka na mnenja strokovnjakov. Prepričan sem, da bo do konca akcije še precej koristnih predlogov. Skupaj smo naredili tudi spisek problemov, ki nas žulijo:
Surovinski oddelek
•	veliko je opravil, ki nimajo zagotovljene ustrezne varnosti
Montaža
•	ovijanja tervola na pečico in zavezovanje žic
e rešitev vijačenja litoželeznih vrat na keson TGDP
•	vrata DP — slabo rešeni tečaji vrat — poka emajl
•	zvitost nosilnih plošč
•	neravnost nalega grelnih plošč
Emajlirnica
•	velike izgube emajla pri brizganju
Upamo, da akcija ne bo ostala samo pri proizvodnih tozdih.
Prepričani smo namreč, da se da tudi v administrativnih in ostalih neproizvodnih dejavnostih predlagati in prihraniti veliko.
AKCIJA PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA
TOZD Kuhalni aparati je do 19. 11. 1982 prijavila naslednje
inovacije:
1.	Uporaba že odpisanega nasilca stekla zg. 313959 (postopek poliranja), avtorica Majda HRIBERNIK.
2.	Odstranitev vogalne pločevine 2 kom na KKP 312 (s tem odpade 6 kniping vijakov), avtorica Jelena Čukič
3.	Na F 544 (pomivalno korito) uporabiti namesto dveh vrečk za elemente za pritrditev samo eno, avtor Franc DIVJAK.
4.	Zamenjava litoželeznega nosilca rešetke (5516) s pločevinastim, avtorja Vili JAGODIČ in Franc PETEK
5.	Zamenjava litoželeznega pokrova jaška s pločevinastim, šifra 55117, avtorja Vili JAGODIČ in Franc PETEK.
6.	Zamenjava litiželeznega pokrova nosilca rešetke s pločevinastim, avtorja Peter KODRE in Franc PETEK.
7.	Litoželezne pregradne stene
7.	Zamenjava litoželezne pregradne stene s pločevinasto, avtorja Peter Kodre in Franc PETEK
8.	Signirati masivne moči porabe električne energije v posameznih položajih stikala (armaturne plošče in vgradne pečice), avtor Marjan OPREŠNIK
9.	Uvedba VK 380 formata A5 namesto formata A4, avtorica Silva MAJHNŠEK.
10.	Priprava za pritrditev gumba TGDP, avtor Marjan OPREŠNIK.
11.	Zamenjan postopek vijačenja kesona KKP 312 s točka-njem, avtor Marjan OPREŠNIK.
Franc Primon, organizator M ID
PROIZVODNJA IN PRODAJA
V	tovarni gospodinjske opreme Gorenje je bilo v desetih mesecih letošnjega leta izdelanih proizvodov v skupni vrednosti 9.455 milijonov dinarjev (945 starih milijard), kar je 74 % letnega plana. Na domačem trgu je bilo prodanih izdelkov nad 6 milijard dinarjev (77 % letnega plana), izvoz pa je dosegel vrednost 2.671 milijonov dinarjev, kar je 55 % letnega plana. Skupna vrednost prodaje je 8.727 milijonov din (68 %).
V	celotni sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje je bila vrednost proizvodnje 17.977 milijonov dinarjev (okroglo 1800 starih milijard), kar je 72 % letnega plana.
Na domačem trgu je bilo prodanih izdelkov v vrednosti 15 milijard, izvoz pa je dosegel vrednost 3 milijarde 667 milijonov dinarjev, kar je 61 % letnega plana. Vrednost prodanih izdelkov je skupaj 18.749 milijonov.
USPELA AKCIJA NNNP '82
Komite za SLO in DS delovne organizacije Gorenje TGO je v soboto, 20. novembra 1982, v skladu s programom usposabljanja izvedel vajo, v kateri je preizkusil delovanje komiteja v različnih situacijah na nivoju delovne organizacije. Poleg delovanja komiteja DO je praktično preizkušal delovanje samo komite v TOZD Pralna tehnika, vsi drugi pa so izvajali naloge samo fiktivno. V zaključnem delu akcije je sodelovala tudi enota teritorialne obrambe Gorenje, ki je v skladu z letnim programom izvajala naloge, ki so sovpadale z akcijo, ki jo je vodil komite. Komite za SLO in DS delovne organizacije TGO je po ocenah vseh pristonih uspešno opravil svoje naloge.
TELEX
MLADINSKI LIST GORENJA	ŠT. 2	TITOVO VELENJE, 24.11.1982
NAŠ POGOVOR
Opravljena anketa med mladimi v Gorenju je pokazala, da precej mladih ne pozna niti predsednika svoje osnovne organizacije. Iz tega izvira tudi zamisel, da bi predstavili predsednika koordinacijskega sveta osnovnih organizacij, ZSMS Gorenje Draga Krenkerja.
Kot mladinski predsednik v tako velikem kolektivu, kot je Gorenje, ima precej obveznosti. In, če hoče ob tem še dobro delati na svojem delovnem mestu vodje proizvodnje medicinske elektronike, se mora ves razdati med delovne obveznosti in delo pri mladini. Ob vsem tem pa je skoraj neverjetno, da mu ostane še dovolj časa za delo v taborniški organizaciji, pri kateri si je pridobil izkušnje pri organiziranju dejavnosti mladih.
Z Gorenjem se je prvič srečal pred desetimi leti kot vajenec. Dve leti kasneje se je zaposlil v tozdu Elektronika. Začetki njegovega udejstvovanja segajo že v obdobje pred služenjem vojaškega roka. Po vrnitvi se je vključil v delo svoje osnovne organizacije ZSMS, najprej kot član predsedstva in nato kot predsednik. Ob sem tem je delal tudi v samoupravnih organih in se šolal ob delu.
Svoje delo v društvih in družbenopolitičnih organizacijah jemlje kot svoj prispevek k razvijanju boljših medsebojnih in samoupravnih odnosov.
„ To je dolžnost vsakega člana naše skupnosti. Le tako se lahko v praksi spozna delovanje našega samoupravnega sistema, ki ga včasih iz prestrokovno napisanega gradiva težko razumemo. Tudi delo delegacij in drugih organov bi bilo dosti boljše, če bi bili delavci bolje obveščeni in bi doseglo svoj
namen tudi ob podajanju povratnih informacij. Množičnost je potrebno doseči na vseh področjih, saj se le tako lahko izognemo neprijetnim posledicam forumskega dela, ki pa je velikokrat samo rezultat nezanimanja za naše delo, kljub informiranju in obveščanju.
Gospodarske situacije ne moremo spremeniti čez noč. Prav tako je potrebno, da dozorijo naši samoupravni odnosi, ki se morajo neprestano kvalitetno spreminjati in opravičiti svoj namen. Kaj nam sicer koristi nagrajevanje po delu, ki je dokaj dobro rešeno v neposredni proizvodnji in vsekakor neprimerno bolje razdelano kot nagrajevanje režijskih delavcev.
V zadnjem času se v Gorenju zaposlujejo mladi, ki ne najdejo kvalifikaciji ustreznega dela. Rešitev je samo začasna in bi to tudi res morala biti. Saj ni vseeno, da zapiramo možnosti uveljavljanja mladih delavcev, ki, če svojega znanja ne morejo uporabljati v praksi, prehitro otopijo. V Gorenju je bilo razumljivo, da se ob pomanjkanju strokovnih delavcev sprva ni gledalo na strokovno usposobljenost. Nikakor ne mislimo zanemariti dragocenih delovnih
izkušenj starejših delavcev, vendar po tolikem času še vedno nimamo opredeljeno, kaj so z delom pridobljene izkušnje. Čeprav je počitniška praksa v usmerjenem izobraževanju prvi korak k spoznavanju neposredne proizvodnje, pa vendarle premalo poznamo neposredno proizvodnjo, ki bi jo moral spoznati sleherni delavec za pisalno mizo.
Da imamo mladi premalo lastnih spobud pri reševanju svojih specifičnih in skupnih problemov, je očitno tudi na področju stanovanjskega vprašanja, kjer smo z novimi samoupravnimi akti potegnili 'ta kratko'. Vendar tudi po svoji krivdi, ker se nismo znali pravočasno vključiti v postopek oblikovanja teh aktov."
Ves čas najinega razgovora je z mislimi preskakoval od dela v svojem tozdu, do dela pri mladini. Vendar pa ni moč spregledati, da so mu že ob sami misli na njegove tabornike, zažarele oči.
V. M.
TELEX — Mladinski list Gorenje
Telex, mladinski list Gorenja, izhaja že več kot deset let dokaj neredno, občasno. Na zadnje smo se skupaj z vodstvom mladinske organizacije odločili, da Telex izdajamo kot prilogo Informatorja. S tem ne samo prihranimo vsaj nekaj papirja in drugih stroškov, temveč omogočimo vsem zaposlenim in drugim, ki prejemajo Informatorja so seznanjeni z delom in vlogo mladinske organizacije. Seveda pa so imeli mladi delavci vedno na voljo svoj prostor v Informatorju in to naj pomeni tudi vabilo za nadaljnje sodelovanje.
Če bo prispevkov dovolj, bo Telex izhajal bolj pogosto, aktualne vesti pa bi sproti objavljali v posebni rubriki Informatorja — Delo mladih.
Uredništvo
Delo mladih
Pred nedavnim smo se sestali predstavniki predsedstev osnovnih organizacij ZSMS in člani sekretariata KS ZSMS Gorenje, Titovo Velenje.
Na tej konferenci je pogovor potekal o problemih, ki nastajajo v osnovnih organizacijah ZSMS, in sprejeli smo program dela za naslednje obdobje. Še vedno je veliko vozačev, mladih družin in še vedno obstaja nezainteresiranost za delo v mladinski organizaciji. Sekretariat je podal kratko oceno za vsako osnovno organizacijo posebej. Nato pa so le-ti iz svojih okolij spregovorili in ustvarili enotno mnenje o delu osnovnih organizacij. Tako smo videli, da bo potrebno več samostojnih akcij v vsakem okolju. Do sedaj se je preveč čakalo na program dela KS ZSMS Gorenje. Prav tako bo treba zainteresirati čim več mladih, čeprav so ponekod lokacijsko zelo razdrobljeni in se težko povezujejo. Nekatere rešitve bi bile, če se manjše ali manj aktivne osnovne organizacije povežejo z večjimi ali aktivnejšimi in skupaj načrtujejo akcije.
V	vseh okoljih je treba aktivirati mladince — komuniste, saj so ti v prvi vrsti dolžni delati v ZSMS, za svoje delo so moralno politično odgovorni. Večja povezanost pa je potrebna tudi s sindikatom. Prav tako smo tudi ob volitvah vključili veliko mladih v delegacije in samoupravne organe in tako moramo sedaj spremljati njihovo aktivnost. Na podlagi razprav smo ugotovili, da bo potrebno v vsaki osnovni organizaciji
še marsikaj storiti za aktivnost mladih. Ponekod bodo nadomestne volitve, vendar je v ta okolja treba vključiti tiste, ki so res pripravljeni aktivno delati, ostale pa z raznimi akcijami pritegniti.
Med bolj aktivne osnovne organizacije smo uvrstili:
00 ZSMS - Štedilniki, GPS- DSSS, Galvana, Elektronika. Kot najboljša dislocirana pa je 00 MGA Nazarje. Posebej moramo opozoriti na ,.zaspanost" v Gostinski enoti in Av-toparku , kjer je težava v maloštevilnosti, v Vzdrževanju, Zamrzovalnikih in Hladilni tehniki.
Liljana Andročec
ANKETA
V	skladu s sklepi predsedstva koordinacijskega sveta Gorenje smo v Gorenju TGO izvedli v štirinajstih tozdih anketo, v kateri smo anketirali vodje tozdov in po tri mladinke oziroma mladince iz vsakega tozda. Rezultati ankete pa so naslednji
—	predsednika osnovne organizacije ZSMS pozna 73,5 % mladih v tozdu, pozitivno mnenje o njem pa ima 44,1 % anketirancev;
—	predsednika koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje pozna 35,3 % anketiranih, ki imajo o njem tudi pozitivno mnenje;
—	delovanje svoje osnovne organizacije ocenjuje z dobro 20,5 %, s srednjo 35,3 %, ostali pa ocenjujejo, da njihova osnovna organizacija deluje slabo;
—	56 % jih je predlagalo, da je delo v osnovnih organizacijah ZSMS treba konkretizirati;
—	76,5 % mladih anketirancev je pripravljeno sodelovati na športnem področju, 23,5 % pa na ostalih področjih, kot je kultura, idejnopolitično delo, SLO in DS itd.;
—	26,5 % mladincev deluje zaradi veselja in občutka dolžnosti v mladinski organizaciji, 4,7 % deluje zaradi želje po napredovanju, ostali pa ne delujejo v svoji osnovni organizaciji;
—	85,3 % anketiranih je mnenja, da je mladina, ki ni aktivna, premalo seznanjena z delom mladinske organizacije;
—	sestankov osnovne organizacije se udeležuje približno 20 % mladih, 73,2 % jih za sestanke ne ve, 6,5 % pa za sestanke ve, vendar se jih ne udeležuje;
—	med anketiranimi je bilo 15% članov Z K;
—	85 % anketirancev je mnenja, da jim vodja tozda omogoča delo v ZSMS;
—	35,7 % vodij tozdov je mnenja, da je mladina v njihovih tozdih aktivna, 14,3 %, da je srednje aktivna, ostali pa so ocenili, da je delo mladine v tozdu slabo;
—	85,7 % vodij tozdov je mnenja, da so predsedniki osnovnih organizacij ZSMS dovolj aktivni, vendar so pri delu preveč osamljeni,
—	85,7 % jih je mnenja, da mladinska organizacija uspešno sodeluje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v tozdu,
—	vsi so tudi mnenja, da omogočajo mladim delo v svojem tozdu,
—	35,7 % meni, da mladina na nivoju Gorenja deluje dobro, 21,5 % misli, da deluje slabo, ostali pa so premalo obveščeni ali pa so mnenja, da mladina vendarle dela premalo.
Tone Zemljak
V	TOZDU GORENJE PROMET
V	zadnjem času smo opazili, da upada zanimanje za delo v družbenopolitičnih organizacijah, da je tudi našo osnovno organizacijo ZSMS zajelo nekakšno mrtvilo in da na tak način ne moremo več dalje.
Sedaj je trenutek, da ponovno ocenimo možnosti, ki jih imamo pri več kot sto članih, ki sedaj stoje ob strani. Zlasti je to treba v sektorjih Domače prodaje in Skladišču veleprodajne realizacije. Samo množično delo lahko zagotovi izpolnjevanje zadanih nalog in uspešno delo osnovne organizacije.
Zaradi vseh navedenih razlogov je predsedstvo osnovne organizacije ZSMS v tozdu Promet na svojem sestanku 20. novembra 1982 sklenilo, da se v prvi polovici decembra izvede anketa med vsemi delavci v tozdu, ki so stari do 27 let.
Na podlagi rezultatov ankete bomo lahko sestavili plan za naše delo v prihodnjem obdobju in ugotovili, kaj vse zanima mlade delavce v tozdu Promet in morda dobili odgovor, zakaj se večina mladih delavcev ne vključuje v delo osnovne organizacije.
Hkrati pa je anketa tudi spodbuda vsem tistim, ki bi se želeli vključiti, pa niso našli in niso znali najti poti do nas.
Množično vključevanje v delo osnovne organizacije pa zagotavlja tudi doslednejše izpolnjevanje nalog in zagotovilo, da bo tudi plane mogoče izvesti.
Anketa bo predvidoma potekala hkrati v vseh delih tozda Promet (Domača prodaja, PET, Nabava, Izvoz, Uvoz in v Skladiščih veleprodajne realizacije).
Ker smo v anketo vložili precej truda in ker od rezultatov pričakujemo določene usmeritve, želimo, da vsi anketiranci resno in skrbno izpolnite anonimno anketo, podrobnejša navodila pa bodo v sami anketi.
Samo organizirani in enotni lahko mladi delavci rešujemo specifične probleme mladih, enakopravno z vsemi delavci v našem tozdu, in zato želimo, da naš namen pritegniti k delu še več mladih, podprejo tudi druge.družbenopolitične organizacije v našem tozdu.
Predsedstvo 00 ZSMS TOZD Promet
Mladi Gorenja
NJIHOVE (NASE) NALOGE
Delovna organizacija Gorenje Promet Servis je bila ustanovljena konec leta 1977 kot organizacija skupnega pomena za vse članice sozda Gorenje na področju servisiranja izdelkov in prometa blaga.
V okviru delovne organizacije so se poleg DSSS izoblikovali tudi dve temeljni organizaciji za opravljanje del na področju servisiranja in maloprodaje ter na področju prometa blaga, notranja in zunanja trgovina z veleprodajno realizacijo.
Kljub osnovnemu namenu, da GPS posluje za vse članice sozda Gorenje, je delež v poslih, opravljenih za TGO Gorenje največji, 85 %. Vendar se v zadnjem letu, hkrati z reorganizacijo tozda Promet, realizira tudi težnja, da se povečuje delež poslov za članice.
Program ustalitvenih prizadevanj našega gospodarstva zahteva od nas povečevanje izvoza, zmanjševanje uvoza in nadomeščanje uvoženih materialov z domačimi.
Zaradi odplačil dolgov v tujini je pred našo družbo postavljena še večja obveza, da z boljšim in doslednejšim delom priskrbimo dovolj deviz za pokrivanje dolgov in za združevanje deviz na nivoju republike za intervencijski uvoz dobrin, brez katerih naša družba ne more nemoteno živeti.
Po sklepu Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino proizvodni organizaciji ostane na razpolago samo 37 % deviznih sredstev. Iz tega pa moramo kriti devizno udeležbo pri naših dobaviteljih na domačem trgu, odplačevati lastne dolgove, poravnati devizno participacijo transportnim in zavarovalnim organizacijam, hkrati pa zagotoviti dovolj repromateriala iz uvoza, ki je neogibno potreben za nemoteno proizvodnjo.
Vsaka motnja v proizvodnji pa pomeni manjši dohodek.
Večina članic sozda Gorenje se že dolgo zaveda nujnosti vključevanja v mednarodno delitev dela, vendar pa so še tudi delovne organizacije, ki jih mami večji dohodek na domačem trgu. Pri teh bo potrebno marsikaj spremeniti in se odpovedati večjemu dohodku, če bodo želele v dolgoročnem obdobju preživeti.
Izvoz je ekonomska nuja in je neizogibno potreben.
Z boljšim delom in smotrnejšo izrabo delovnega časa, z uporabo lastnega znanja je potrebno zagotoviti manjše proizvodne stroške, kar pa nikakor ne sme poslabšati kvalitete izdelkov. Samo s kvalitetnimi izdelki in sprejemljivimi cenami si lahko zagotovimo izvoz na razvajeno zahodno tržišče, ki se otepa z zalogami bele tehnike.
Iskati moramo nova tržišča, to pa so predvsem vzhodne socialistične države in dežele v razvoju, ki s svojimi programi razvoja družbenega standarda zagotavljajo veliko možnost prodaje naših izdelkov.
Usklajeni nastop vseh članic sozda Gorenje pomeni celovito in zanimivo ponudbo, ki mora pripeljati do željenih rezultatov tako na področju klasične prodaje kot na področju višjih oblik sodelovanja s tujino.
Izboljševati in nenehno izpopolnjevati je treba znanje delavcev, ker samo dobro usposobljeni delavci lahko zagotovijo ugodne rezultate.
V teh trenutkih se pred nas postavlja vprašanje, kje je naše mesto in kaj so naloge nas mladih. Te naloge se ne morejo in ne smejo razlikovati, četudi delujemo v različnih organizacijah in lokacijah.
•	Dati moramo vso podporo proizvodnim tozdom, ki nosi jo glavno breme izvoza in pri tem dohodkovno trpijo. Naj omenim primer, ki izraža uresničevanje enega temeljnih načel naše socialistične, samoupravne skupnosti. Prvič se je primerilo, da so članice sozda, ki imajo ugodnejše pogoje in rezultate poslovanja, krile izgubo TGO Gorenje, na temelju načela solidarnosti in vzajemnosti.
•	Hkrati moramo v odprtem in odkritem dialogu sproti razjasniti vse probleme in odgovoriti na vsa vprašanja, ki se pojavljajo med nami.
•	Doseči boljšo povezanost med mladimi v neposredni proizvodnji in mladimi v neproizvodnih delovnih okoljih.
•	Najti način, da sodelovanje mladih delavcev ne bo omejeno zgolj na vsakoletna srečanja mladih.
•	Doseči trdnejšo povezavo in informiranje med Zvezo socialistične mladine in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Vsi pa se moramo zavedati, da v takšni situaciji ne moremo brez odpovedovanja in doslednega izpolnjevanja zadanih delovnih nalog vsakega posameznika.
Viktorija Medvešek
TEKMOVANJE V STRELJANJU Z ZRAČNO RUSKO V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE
Osnovna organizacija ZSMS MG A Nazarje prireja v petek, 26. novembra 1982, tekmovanje v streljanju z zračno pu-. ško, ki bo na strelišču v Mozirju.
Prevoz za vse prijavljene bo organiziran. Avtobus bo odpeljal ob 14.30 s parkirišča avtobusne postaje Gorenje. Prijavite se pri referentih za SLO in DS v osnovnih organizacijah ZSMS.
OBISK
PREDSTAVNIKOV IZ ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE
Prejšnji mesec sta Gorenje obiskala predstavnika mladih social demokratov iz Zvezne republike Nemčije. Pri obisku so sodelovali tudi predstavniki občinske, republiške in zvezne konference zveze socialistične mladine.
Predstavniki KS ZSMS Gorenje smo jim najprej pokazali naš proizvodni program, nato pa smo si skupaj ogledali vzorčni sejem SOZD Gorenje v Rdeči dvorani. Po sejmu smo imeli delovni razgovor, kjer smo se pogovarjali predsvem o vlogi mladih v našem samoupravnem socialističnem sistemu. Tako je tekel pogovor o organiziranosti mladih, kakšno je sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, kako preživljamo prosti čas in tudi o naših gospodarskih težavah, predvsem o uvozno—izvozni politiki.
Ob koncu smo jim predstavili razvoj Titovega Velenja in gostje so si z veseljem ogledali naš kraj.
Drago Kren ker
MLADIH DO NIKOLA TESLA IZ ZAGREBA
Mladinci v tozdu Štedilniki že vrsto let gojimo prijateljske stike z mladimi iz delovne organizacije Nikola Tesla iz Zagreba. Letos smo imeli Zagrebčane na obisku. Tako so se 6. novembra gostje pripeljali v Titovo Velenje. Pokazali smo jim obrate TGO Gorenje ter zanimivosti Titovega Velenja. Največji vtis je nanje naredil Titov spomenik. Popoldne smo jih peljali na ogled doma Borcev in mladine Titovo Velenje, kjer smo se pogovarjali o delu naših osnovnih organizacij. Goste je pozdravil in seznanil z delom Koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje predsednik Drago Kren ker. O delu občinske konference ZSMS Titovo Velenje pa Milan K reti č. Mlade iz delovne organizacije Nikola Tesla je najbolj zanimalo poslovanje Gorenja v tem stabilizacijskem obdobju, stanovanjska problematika, kako se mladi vključujemo v stabilizacijo, problem nabave repromaterialov in podobno. Po razgovoru smo goste peljali v Logarsko dolino. Ni nam bilo žal, saj so jih lepote gora resnično očarale. Ob zaključku smo se dogovorili, da bomo to tradicionalno srečanje nadaljevali. Naslednje leto se spet dobimo v Zagrebu.
Savo Markovič
VTISI
S POHODA V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE VELENJE
V počastitev praznika občine Velenje je koordinacijski svet ZSMS Gorenje v sodelovanju s taborniškim odredom „Mrzli studenec" iz Mislinje pripravil orientacijski pohod v okolici Titovega Velenja. Žal nam je prvi poizkus v petek,
8. oktobra 1982, zaradi deževnega vremena spodletel.
Tako smo morali pohod prestaviti na sredo, 27. oktober. Ta dan nam je vreme pomagalo in pohod smo izpeljali. Kljub dobremu obveščanju po Gorenju smo organizatorji skupaj
s taborniki na startu pred Rdečo dvorano dokaj žalostno pogledali, ko so se na štartu zbrale samo štiri ekipe in sicer dve ekipi Pohištva, ekipa Štedilnikov in ekipa GPS— DSSS. Medtem ko so ekipe reševale naloge in iskale posamezne kontrolne točke, smo na cilju pohoda pripravili taborni ogenj.
In kaj so morali člani ekip na posameznih točkah opraviti?
Odgovarjali so na vprašanja s področja za SLO in DS, o organiziranosti ZSMS in na vprašanja iz prve pomoči, orientacije na terenu, pomerili pa so se tudi v streljanju z zračno puško in metanju pikada.
Prvo mesto je pripadlo ekipi GPS DSSS, drugo mesto ekipi Štedilnikov, tretje mesto ekipi Pohištvo II in četrto mesto ekipi Pohištvo I. Vsi skupaj smo nato posedli okrog tabornega ognja. Taborniki pa so nam pripravili lep in zabaven večer z raznimi skeči in prigodami.
Peter Tominšek
PREDSTAVLJAMO MLADE USTVARJALCE
FRANC LESJAK
Koordinacijski svet ZSMS Gorenje, je v program dela referentov za informiranje in kulturo vključil predstavitev mladih samoukov — slikarjev, pesnikov ...
Tokrat vam predstavljamo samouka slikarja Franca LESJAKA iz Mozirja.
Franc je pričel s slikarstvom že zelo zgodaj. Povedaj je, da slika že od otroštva sem. Njegova tehnika je realizem, ki prihaja v nadrealizem. Teme so vzete iz sedanjosti. Slika na platno, les in steklo. Imel je stalno letno razstavo v hotelu Turist v Mozirju in v domu TV D Partizan Mozirje. Razstavljal je ob dnevu mladosti v Rdeči dvorani (1981), na srečanju mladih v Kikindi (1981) in Gorenje — TIKI, Ljubljani (1982), dvakrat je razstavljal v TOZD Orodjarna, kjer dela ter v jedilnici Gostinske enote, MGA Nazarju. Je član celjskih likovnih amaterjev. Tokrat bo samostojno razstavljal v jedilnici A — Gostinska enota, od 6. do 10. decembra 1982.
M. K.
AMERIKA, AMERIKA...
POTOVANJE KOLEDE PO DRUGI STRANI POLOBLE
Konec meseca oktobra so se velenjski folkloristi vrnili z uspešne turneje. Deset dni so preživeli v Združenih državah Amerike: najprej kot gostje VValt Disney sveta, nato pa še pri ameriških Slovencih. Naš gostitelj je bil EPCOT center (Eksperimentalni prototip skupnosti jutrišnjega dne), ki so ga prav tiste dni odprli. Med povabljenimi skupinami iz 24 držav smo bili tudi mi.
Pot do Orlanda na Floridi je trajala celih 28 ur. Vendar smo ob prijaznem nasmehu gostiteljev, ki so nas kljub pozni uri pričakali na letališču, pozabili na utrujenost Vse naslednje dni smo uživali gostoljuje VValt Disney sveta. Med odmori, ko nismo nastopali, smo se sprehajali od paviljona do paviljona, občudovali Disneyeve junake, čudovite filmske posnetke, prekrižarili smo Karibsko morje in Mehiko, se preselili v prazgodovino, osvojili vesolje, se naučili modernega pridelovanja zelenjave, dirigirali orkestru, uživali ob gledanju 360 ° filma in tridimenzionalnega filma ter ob dresuri delfinov in kita.
Toda to ni bil glavni namen našega potovanja. V EPCOT smo pripotovali zato, da zastopamo Jugoslavijo. Za nastope so nam dodelili osrednji prostor v novem centru, kjer smo se trikrat predstavili obiskovalcem. Enkrat pa smo nastopali v mehiškem paviljonu, tako da smo imeli več priložnosti pokazati Američanom vso našo pisanost noš. Ob otvoritvi, ki je izzvenela mogočno — čisto ameriško — je sodelovalo okrog 2000 izvajalcev programa: 24 folklornih skupin, simfonični orkester, zbor West Point akademije, 450 članski pihalni orkester, sestavljen iz članov godb vseh ameriških zveznih držav. Tisti dan je vreme organizatorjem nekoliko nagajalo. Sinjemodro nebo so prekrivali sivi oblaki, kar pa ni skalilo slovesnega razpoloženja.
Po 6 dneh smo zapustili zeleno Florido in odleteli proti Severu v Nevv York, od tam pa z avtobusom v Cleveland k našim Slovencem. Florida nam bo ostala v spominu, toda še lepši bo spomin na topel sprejem pri naših rojakih v Clevelandu. Sprejeli so nas medse kot stare znance, nas pogostili z domačo hrano, predvsem pa so z dušo in srcem spremljali nastop slovenskih plesov. Ob plesih iz Prekmurja, ki prikazuje slovo od fanta, ki odhaja v daljno Ameriko, se je marsikomu utrnila solza.
Organizacijski odbor, sestavljen izključno za organizacijo obiska KOLEDE, je imel polne roke dela. Naslednji dopoldan smo plesali v mestni hiši pri županu, ki nam je ob tej priliki izročil ključ mesta in imenoval 27. oktober za dan KOLEDE. Po tej svečanosti smo razveselili še starejše Slovence v domu za ostarele. Dan smo zaključili z nastopom pred polno dvorano visoke šole v Euclidu, kjer prebiva veliko naših rojakov.
S tem nastopom smo uspešno zaključili naše poslanstvo. To priča tudi zahvala organizacijskega odbora, v kateri pravijo, da ne bodo nikoli pozabili domačn osti in topline, ki smo jo vnesli v njihove domove. To je za nas največ je priznanje.
Preostale dni smo izkoristili še za ogled Niagarskih slapov, glavnih znamenitosti Washingtona in končno Nevv Vprka.
Pot nazaj je bila krajša in tudi noč, ker smo leteli proti vzhodu. Čeprav nas na Brniku ni pričakalo sonce, smo bili vseeno veseli, da smo spet doma.
Koledniki smo opravili kulturno poslanstvo. Toda zagotovo se bomo še kdaj podali med naše rojake. Zato moramo nadaljevati z delom. In tudi začeti z delom s tistimi, ki želijo postati člani skupine. Če vas mika, se lahko včlanite. Podrobnejše informacije boste dobili, če zavrtite telefon 132.
Štipendisti Gorenja
Vsi, ki imate status rednega dijaka oziroma štipendista v šolskem letu 1982/83, lahko v dneh od 1. do 6. decembra 1982 med 7. in 13. uro dobite izkaznico Gorenja v Izobraževalnem centru, soba številka 2. S seboj prinesite fotografijo velikosti 3x4 cm!
Izkaznica vam omogoča cenejše ali celo brezplačno koriščenje vseh rekreacijskih oblik in obisk kulturnih prireditev, ki so organizirane za delavce Gorenja.
Urnik in seznam koriščenja objektov bo objavljen v Informatorju.
Izobraževalni
center
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Štane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23. 1. 1974.
PIONIRJI TUDI VARČUJEMO
POMOČ PRI DELU NA KMETIJI
Zdaj, ko so nastopila leta gospodarske krize, nam je varčevanje še bolj potrebno. Živeti varčno se moramo čimprej naučiti. Na vseh šolah zbiramo odpadni papir, steklenice in star tekstil, ki ga naša industrija nujno potrebuje. Povsod delujejo pionirske hranilnice. Pionirji vlagajo denar od žepnine ali kako drugače z delom prislužene nagrade.
Varčevati moramo tudi s hrano. To ne pomeni, da bomo manj jedli, ampak da hrane ne bomo puščali na krožnikih ali odmetavali v smeti.
Naša glavna skrb pa naj bo prizadevanje za boljši učni uspeh in skrb za učbenike in zvezke.
Zvonka
Kaj mislijo o varčevanju pionirji?
Dolžnost pionirjev je, da čuvamo šolske potrebščine, zvezke in knjige. Ugašamo nepotrebne luči in zapiramo vrata. Najtežja naloga je varčevanje z denarjem. Odpove dati se moramo slaščicam, ki jih imamo najrajši. Denar vlagamo v šolsko pionirsko hranilnico. Starši nas opozarjajo na čuvanje obleke in obutve.
Metka
Že v rani mladosti so me starši navadili varčevati. Skrbno pazim na svojo obleko, da jo lahko za mano ponosi še bratec.
V šolsko hranilnico nesem vsak dobljeni dinar. Za prihranjen denar sem si že kupila kolo in drsalke. Lani sem varčevala za novo flavto, letos pa za smuči.
Mojca
Varčevanje je to, da ne mečemo hrane v koš za smeti. Varčujemo tudi s papirjem. V zvezku popišem vsak list, knjige imam vedno ovite. Prihranjenega imam veliko denarja. Včasih ga posodim staršem.
Igor
Jesen je najbogatejši letni čas. Ljudje hitijo pospravljati poljske pridelke in sadje.
Za naš praznik — dan pionirjev — smo se odločili, da bomo pomagali kmetom. Pobirali smo jabolka, slive, nekateri so trgali in ličkali koruzo. Naša oddelčna skupnost je odšla v Hrastovec. Pri Karničnikovi domačiji smo si najprej ogledali spomenik padlim borcem. Nato smo se lotili dela. Pobirali smo slive. Gospodar in gospodinja sta s traktorjem vozila pridelke s polja. Kljub temu nam je gospodinja pripravila malico. Jedli smo na prostem. Opazovali smo gozd, bil je tako lepo obarvan. Zagledali smo vev erico, ki si je tudi pripravljala hrano za zimo.
Mateja
29. septembra smo bili pri Vi Upu v Bevčah. Na kmetiji je samo gospodinja, ki je vdova. Bila je zelo prijazna. Pobrali smo 14 gajbic jabolk. Pogostila nas je s sladkim jabolčnikom in s kmečkim kruhom. Lepo se nam je zahvalila.
1.	c
Na pionirski dan smo šli po konferenci na delov h Kovaču na Konovo. Po malici nas je gospodar odpeljal na njivo. Tam smo pobirali buče. Bilo jih je za poln voz. Nato smo šli pobirat sadje. Nabrali smo ga veliko. Naložili smo ga na traktor. Nato smo sedli še mi na sadje in se odpeljali do hiše. Gospodinja nam je prinesla orehov, grozdja, bučnic in sladkega jabolčnika. Bilo je lepo in veselo.
2.	c
Na razred se je namenil k Jelenu trgat koruzo. Dobili smo košare in odšli na njivo. Tekmovali smo, kdo bo nabral več. Delo je bilo hitro opravljeno. Gospodar je odpeljal domov poln traktor koruze. Potem smo zakurili in pekli krompir. Gospodinja nam je prinesla domač kruh, ki smo ga z vese. Ijem pospravili.
4. c
V šoli imamo vsak mesec zbiralne akcije starega papirja. Dobim ga doma, pri sosedih in po blokih. S prijatelji ga zvozimo v šolo. Za vestno zbiranje papirja sem dobil značko, na kateri piše: DOBER ZBIRALEC PAPIRJA.
Boštjan
H kmetu Kranjcu smo šli pomagat pobirat jabolka za prešo. Dečki so jih tresli, deklice pa pobirale. Nekaj časa smo bili pridni, potem pa sta se Damijan in Iztok začela obmetavati z jabolkami. Tovarišica ju je kregala. Nermin je splezal na drevo. Veja je bila tanka, pa se je odlomila. PadeI je in si zlo-
mil roko.
4. b
0%r dim	aJjlofixO-	ul Mdmimj
TG>0. qc)	- \oWdo rU"Wy