260. štev.
V Ljubljani, torek 23. decembra 1018.	u.	leto.
K 140
70 -
Velja v Ljubljani m po pošti:
«Uc let? . . K 180 tol let« . .	»	SO*—
Setrt M* . . » 80'
*a vt.eaea. . „ 10'
finoaemstvo:
<ežo tet« . sol i*t» .
**«■•» let* .
S« 8M*S* •
«Jre<žE5Stvo |e na Starem trgu ttev. 19. Teleton tter. SSO. — Upravništvo Je na Marijinem trgu ------------ Itev.	8.	—	Telefon	itev.	44.-----------
Na pismene naročiti brez poilljatre denarja •e ne moremo ozirati,
Naročnik! naj pošiljaj naročnino ffl®T po nakaznici.
Oglasi se računajo po '*»Henem prostora in m visok ter 45 mm rostor za enkrat ;a večkrat popast,
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 60 vinarjev.
Vprašanjem glede Inaera^. / dr. se naj pri* loži za odgovor dopisnica ali snamka. - Dopisi naj se frankinjo. — Rokopisi se ne vračajo.
Franjo S.:
Izmenjava kron v dinarje.
Kokkevanje kron je skcro končano; rezultat pa je - presenetljiv. Po ■ dosedanjih rezultatih, bo znašala vsota vseh kolkovanih kron 5 In poi do 6 milijard, torej toliko, kolikor jih je bilo picd letom žigosanih. Dvoje je mrgoče: Ali *° vesti v rmportu neiigosanih kron močno pretirane, merita z namenom, opravičili razmerje 1:5, katero je zahteval dr. Ninčič; ah ps — i:» to je verjetneje —- se nihsja 4 — 5 milijard naših kron — deloma pravilno, deloma krivo žigosanih — v inozemstvu. Treba je tora j nemudoma potom naših poslaništev in konzulatov u-gotov iti množino v inozemstvu se nahajajočih kron, In tudi te takoj kolekovati, v kolikor so pravilno žigosane. Mislimo, da se bode vsaj pri polovici krtvo žigosanih novcaulc dalo ugotoviti ktivotverjenje In tako sodimo, da vsega akupsj pri nas doma in v inozemstvu ne bodemo imeli več nego za 8 milijard kron kolekovanih novčanlc.
Kako naj te krone Izmenjamo? Ne smemo pozabil1, da imamo poleg njih. še pol milijarde bančnih dinarjev v prometu. Ati sp naj krone izmenjajo v bančne dinarje, ali pa se naj krone-In bsnčnl dinarji izmenjajo v državne dinarje? Želeli bi v tem pogledu nekoliko več jasnosti o vladnih ramenih fn projektih. Tako pa moremo vse ie kombinirati. Sedaj Čujemc, da zboruje v Beogradu enketa po ksteri pa ne vemo, kako je sestavljena. Poroča se ie, da sta med člani tudi gref Kulmer in dr. Brezigar, Sta 11 samo ta dva zastopnika z* vse osvobojene pokrajine? Po naši sodbi bi morala enketa po večini sestajati ia delegatov osvobojtnih pokrajin in ti delegati ne bi smeli b’ti le narodnogospodarski teoretiki, ampaic tudi zastopniki bank, praktični trgovci in zastopirtki hranll-nlčnih vlagateljev.
Že opetovano smo na tem mestu razpravljali o valuti ih dokazali, da je vsaka druga Izmenjava, kakor 1 :1 škodljiva in katastrofalna. K večjemu bi se' smelo koncertirati razmerje med bančnim dinarjem la krono 2(:3, t. j. za 2 bančna dina:ja 3 žigosane (nc-kolekovane) krone. Ker se je sedaj že odtegnilo 20% r.aj *e izvede nova irmenjavo brezpogojno a! pari.
Svojo zahtevo utemeljujemo takole: Po najnovejših vesteh nov! dinar ne bo državni ampak bančni In ga izda Narodna banka. Bančni denar je bil baje dosedaj z zlatom, srebrom In tujimi devizami krit do 80%, to sc pravi: od 500 milijonov Izdanih dinarjev, je kiltih 400 milijonov, 100 milijonov pa ne. Vsekakor je to lepo kritje, Sedaj pa je bsntca vrgla na trg skoro vse rezerve: kje Je potem kritje? Poleg tega izda banka na novo 2 In pol milijarde dinarjev; v prometu bode tedaj za 3 milijarde bančnih dinarjev, ki ne bodo -Imeli dru gega kritja, nego bi ga imeli državni dinarji in kolekovane krone. Ali je torej upravičeno drugo razmerje, kakor 1 :1 ? Zakaj se vendar ne potegnejo tiste kolekovane krone, kar jih je preveč v prometu, iz prometa' potom davka n? vojne dobičke? Ce računamo, da bode po zaključenju
kolekovanja — tudi v inozemstvu — v prometu za 8 milijard kolekovanih kron, ncvlh novčanic v dinarski va luti pa je menda za 2 in pol milijarde — potem bi se vendar lahko teh 5 in pol milijarde kron potegnilo iz promet* od vojnih dobičkarjev in relacija at pari je dana. Zakaj bi moral revcSJrpetl? Ce se zamenja krona za dinar v razmerju 1 : 4, je rečeno, da se s tem tudi vsi dolgovi In vse terjatve zamenjajo v fsti meri, Ksko bode živel revež, ki se mu naenkrat vzame 75% od njegovih dohodkov, bodisi da a o ti dohodki pen-zlja, obresti od hranilnih vlog ali rente od pred vojno fklec.Jenjh da-fatvenih pogodb? Tako naivni gospodje ministri menda vendar niso, da. bi ne vedeli, da bode kmalu po uvedbi dinarske valute stala vsaka reč toliko dinarjev, kakor poprej kron. Saj je Beograd sam zato klasičen vzgled. In tega naj si nihče no domišlja, da bi se dalo naredbenlra potom k;j dekretiratf. Saj vidimo vsak dan, kaj so naredbe! Slanina najboljše vrste je stata pred kolekovsnjem 34 kron, dane* velja slanina srednje vrste že 40 kron; torej ravno 20 /0 pribita a k 34 kronam, h iz zadnjih dni mesarji. Kaj ae je ukrenilo proti »jim?
Sicer pa, kakor rečeno, rarmeije I : 4 tudi ni pravično samo na ssebl, ker je pod danimi razmerami kritje bančnih državnih dinarjev In koteko-vanlh ki o n Isto: namreč finančna moč države. Skrajna krivica je torej, ako se vzame za podlago Izmenjave u-mefno vstvarjeni kurs beogradske borze. Merodajen bi mogel biti k večjemu kurs na švicarskih borzab, toda tudi (a šele po končanem kokkovanju, k! pa je danes komaj pri Kas dovršeno ne pa Še v inozemstvu.
Sciaioja v Londonu.
Italijanski zunanji minister je prišel v London Še predrto »e je znalo če se bo tam vršila konferenca. Napel je vse sile, da pride v London 5a pred Clemenceaujem, kar mu jc tudi uspelo, Takoj po svojem prihodu se je' podil na agitacijo v angleške službene kroge, kjer je iskal pristašev za sklepe reškega narodnega sveta. Pretila je že opzsnoef, da pridobi zi »voj načrt zeio ugledne državnike. Še dan pred prihodom Ciemenceaja je imel Sciaioja izborne Šans*. AH glej ga klcka! Milo časa pred Cie-raenceaujevetn prihodom se je pri Georgu oglasil neki poslanik z in-štrukcijsmi svoje viade. O čem je ta poslanik korferjjal z Georgom, nihče ne v^, gotdvo pa je, da je bil mož poslanik ameriške vlade. Temu sestanku je sledil* seja angleških državnikov, n s kateri je bilo določeno sta-, ilšče angleške vlade. Ko je dospel v London Clemenceau, je po rešitvi svojih poslov poskušal pridobit! Angleže za italijanske nakane. To pa se mu ni posrečilo. Tako se je zgodilo, da je bila na koncu kcsferance Scla-loji podana izjava, da se njegovega načrta glede rešitve reškega načrta ne more sprejeti. Dalje se je od Scia-loje zahtevalo, da se mora razčistiti vprašanje D’AnnunzlJade v najkrajšem času, ker bi sicer bilo potrebno govoriti o Reki in o jadranskem pro-
blemu v ostrejšem tonu. Ta vesti Je Scaioja tskoj sporočil Nlttiju v Rim, kar je Italijo prisililo v to, da Je začela mirllti o direktnih pogajanjih z Jugoslovani.
Rešitev jadranskega vprašanja potom kompromisa.
Dr. Mschiedo in dr. Desnica, člana dalmatinskega narodnega sveta st« bila pozvana k Birsolattfju v R.m, da pomagata pripraviti tis za sporazumno rešitev jadranskega vprašanja z direktnimi pogajanji med Jugoslaviji) in Italijo. S tenf je splavalo jadransko vprašanje zopet na površje In zato je potrebno povda id v?e momente, ki nas v tem vprašanju ločijo od Italijanov.
Iialiia zastopa načelo, da se mora kar najčmteje vgnezditi na vzhodni obali Jidranakeg* morja. Njene aspiracije ne merijo samo na Reko -in 2*d»r, pomisliti jc treba, da se s tema dvema raoiioma veže vprašanje Alba-n je. Adfislraiiteta, ki jo Italija namerava ustanoviti v Valoni, ne bo sama na sebi pomenjal* za Italijo nobene pri- l dobllve. Važno je torej, da potisne j Italija Jugoslovane kolikor mogoče na | jug-,; v notranjost Balkana. Ker ne more tega niti z aneksija Reke, niti s pomočjo .Francozov fn Angležev in pa ker stoji Wllso.n še ved so na tvojem prvotno zasnovanem stališču, se spušča Italija zdaj v pogajanja z Jugoslovani. RčzuUzfa 'teh pogajanj pa je treba pričakovati z vso rezervo, kajti Reka ne sme pod nobenim pogojem postati italijanska. Govori se, da je naša vlada voljna pristati na triletno nevtializacijo Reke. Po tej dobi naj bi o končnoveljavni prlpadnotU rcesta odločil plebiscit. Jugoslavija bi med tem časom dobila reško luko, železnico in pa ozemlje do meje,\ka-tero je svoječasno začrtal Wiison.
Boj za Reko.
Pred odločitvijo.
Ldu. Beograd, 21. dec. Presbiro javlja; „G!orna!e d’Halla, ki zatrjuje, da ima to vest Iz popolnoma zanesljivega vira, piše: Definitivna rešite? reškega vpraša s ja se bo dosegla v ..Parhu. Posvetovanjem bodo prisost-! vovall vsi minietrski predsedniki in ministri za zunanje posle vseh zavezniških dižav. Konferenca se sestme v kratkem.
Laško popuščanje.
Ldu, Beograd, 20 dec ^Beograd-ski dnevnik" javlja: Naš položaj v vprašanju Reke je zadovoljiv. Uspehi socijalistov in grožnja Wiizor*a, da odreče Reki vsako gospodarsko pomoč v primeru nepopustljivosti, so Italijo prisilile, da omeji svoje pretenzije. Italija sedaj gleda, da se na primeren način umakne. Vprašanje samostojne reške države je definitivno opuščeno. Italija zahteva zase samo mesto in dovoljuje pristanišče Jugoslaviji, To znač1, da se,Reki odpoveduje.
Prekinjen plebiscit.
Ldu. Bakar, 20. dec. Dne 17. t. m. je reškl Conslgilo Nazionale z večino glasov sklenil, da fma d’Annunzlo a svojo vojsko zapustiti Reko. Govori se, da je glasovalo za d’ Annurfzfjcv
odh d 48 članov reškega nsrodneg* sve!a, a zato, da d’Annunzio ostane, le trije član!. Ko je 6' Annunzlo za ta sklep izvedel, je prihitel k narodnemu svetu ter izjav!!, aa se pokorava njegovemu sklepu in d* bo zapustil Reko. Preden pa gre, hoče Še vprašati i arod. V Četrtek ob osmih zjutraj bi se iraeto pršiti glasovanje. Pravico glasovanja so imeR vs! reški meščani od 20. let* daije. Ko je prišel ob trdi popoldne d’ Armunzlo v Conslglio Nastopale in videl, da glarue ogromna večina p;ofi njemu, je zihleval, da se glasovanje takoj ustavi. On da s! je premislil, da re gre z Reke, temveč da ostane. Tako je bilo glasovanje ustavljeno in plebiscit zsaržar. Vsa Reka obupava, da se ne mere rešiti svojega ,osvoboditelja«. Ardlti nadaljujejo s* oja^ nasilja.
Nov ntenifest.
Ldu. Bakar, 20. dec. Danes so se pojavili na Reki nastopni proglasi: ».Bile so mi prijavljene razne nered-rioeti. ki so se vršile pove dom plebiscita. Iz tega vzroka glasovanju ne raorem pripisovati veljavnosti. Ne ' preostaje drugega?, nego pošten manifest. Volja Reke je sklep narodnega sveta, ki je bil sprejel dne 17. decembra po njem, kot ediaem zakonitem zastopniku mesta. Na temelju danih mi pravic si pridržujem pravo, storiti svoje kon.kc, Gabriele d*Aa-nunrio. ‘ — Na Reki tolmačijo t>, da d’ Annunzio navzlic vsemu temu ostane.
D’ Annunzio proti Francozom.
Ldu. Bakar, 20. dec. Po Reki so
bili nabiti sledeči lepaki: „V inf or- ' niacijo! Zjutraj dne 16. t. m. je prl-P“i'( v Volosko iz Benetk francoski rušilec „Tusregu s posadko 100 mož pod poveljnišlvom pomorskega častnika Shemoarda. Ladji je pnšia pozneje na Reko in je vršila tu propagando v r.išo,škodo. Nekateri mornarji so stopili na kopno, kar je zbudilo veliko razbu jenje med prebivalstvom. Hrvatski vodje iz Voloske I« Reke so t topili v stik s temi mornarji." Ta proglas se Je delil zadnje dni po reških ulicah. V katero svrho je izdan, n! znano.
Jugoslavija in Avstrija.
Kancler Renner priznava klerikalne intrige.
Neki jugoslovanski poslanec so-cijallstlčnega mišljenja Je imel, kakor pore c a Riječ SHS, sredi decembra v Parizu razgovor z nemčkim kanclerjem-Rennerjem. Ob tej priliki ga je tudi vprašal, zakaj dovoljuje, da napada nemško časopisje našo državo kot državo, v kateri ni reda hi javne varnosti.
Renner jc na to vprašanje poslancu odgovoril: Jaz nikakor ne odobravam pisanja nemškega avstrijskega časopisja. U merjen sem, da bi morali obstojati med našo republiko in vašo državo prijateljski c d noša Ji. kajti vaša država Je agrarna zemlja, dočlm "je naša republika fndusfiijalna država. V t potrebujete naših produktov, ml pa vfcših pridelkov, z*t> moramo prija-teljsko urediti medsebojne odnošaje. Avstrija v današnji obliki ne more biti Jugoslaviji opfesna. Zato ni vrroka za sovražno razpoloženje med nam?. Sicer pa, če želite da propaganda v Nemški Avstriji preneha se mora predvsem
pobrigati vala vlada, da se izselijo klerikalni in tankovski elementi, katerih je pri vas še mnogo in kateri rufejo proti vam po svojih zastopnikih v Avstriji in Italiji.
Renner je pri teh besedah brez-dvomno misli na Šušteršiča, Sachsa, Franka, Klobučarčs, G»gl!ordija in ao-druge, ki so se iz Nemške Avstrije podali v Rim, da se tam z italijanskimi osebnostim! pogovorijo o skupnem postopanju proti naši državi.
Na končno uprsšznje, kakšno stališče zavzema Renner v reSkcm vprašanju, je kancler izjavil, da misli, da ne bi smela pripasti Trst In Reka eni-Tnistl državi, ki b! na ta način absolutno obvladala pomorsko trgovino v severnem Jadranu.
Češko-madžarski od-nošaji.
čehoslovaški ministrski predsednik Tušar jt dal dopisniku „Neue Frefe Presse" o češko-madžarskih odnešajih sledeča pojasnila:
Predpogoji dobrih in trajnih od- j nošajev n ed Cehoslovsško in Mad žarsko tičijo v sklepih pariške konference. Načelno po odklanjamo v«ko vmeŠanje v notranje razmere na Madžarskem z naše štranl. Madžarska naj sl uredi svoje državno gospodarstvo kakor hoče, mi bomo njeno ureditev ; sprejeli tudi če se ne bo strinjala z našim državne pravnim redom.
Trgovski odnošaji med Madžarsko in Cehoslovaško lahko postanejo zelo živahni. Že iz naše trgovske bilance v prvem polletju 1919 izhaja, d« je Cehc&lovaška prodala Madžarski za 93 milijonov kron blaga, dočim smo mi nakupili v Madžarski za 79 mil. kron potrebščin. To se je zgodilo v času, ko so bile trgovske zveze slabe in Še ne vzpostavljene. JKo prlčno tvorntee zopet z delom, se bo izmenjava blaga še bolj povečala. Gospodarski položaj bo vplival tudi na diplomatske odaošaje med obema državama.
Kar se Slovaške tiče, je naše postopanje lojalno in jatno. Ml seveda ne moremo dopustiti, da bi se Slovaki že zdaj po svoje pečali z našimi državnimi načeli. Toda ta stvar je samo prehodnega značaja. Predsednik naše republike in vlada ne poznata nobenega višjega clija kakor da se v notranjosti republike ohranita mir in red. Zato je umljivo, da bodo Madžari v naši republiki deležni vseh pravic, ki jim gredo po zakonu.
Jugoslavija.
Dovoljen uvoz tujih časopisov. Ldu. Beograd, 21. dec. Minister za notranje posle je dovolil uvoz časopisov neprijateljskih držav, in sicer pod pogojem, da ga zopet prepove, ako b! pisali časopisi naši državi sovražno.
Niklta na cedilu. Ldu. Beograd, 21. dec. »Pravda« javlja iz Pariza: Kot posledica novega popuščanja italijanske vlade se je rodilo uverjenje, da se Crna gora nima bati italijanskega vpada. Bivši kralj Nikita ne bo dobil od italijanske vlade zahtevane podpore. Nikita se mudi sedaj na meji med Francijo in Italijo. Ko je bil obveščen, da od Italije ne dobi podpore, je to napravilo nanj zelo mučen vtis. Ljudje iz njegove bližine vedo povedati, da je Nikita vsled Italijanske besedolom-nosti zelo ogorčen in da v jezi govori; »Ko sem ji bil potreben, tedaj l®	»edaj me pa pušča v
stisk. 1« Tudi »prostovoljci« bivšega kralja Nikite se pripravljajo, da ga za-puste, ker ne'dobe od njega obljubljenih nagrad.
Predpriprave za volitve. Ldu. Beograd, 21. dec. »Pravda« javlja: V drugi polovici meseca januarja se bo vršila v Beogradu konferenca radikalne strank- n* kateri bodo izdelali načrt za vcLliro borbo. Tudi demokratska stranka se za volitve pripravlja. Občinske volitve se bedo vršile koncem meseca januarja in začetkom meseca februarja. Volitve v parlament ne mo-
rejo biti razpisane pred pcčeikom aprila. Že sedaj se vidi velika sktb pri vseh strankah, kake kandidate naj postavijo. Opažati je težnjo, izbrati za kandidate ljudi, ki ne žive v Beogradu.
Ldu. Beograd, 21. dec. Glavni odbori vseh strank se pripravljajo na veliko molilno kampanjo. Demokratska zajednica hoče izvesti v Srbiji organizacijo demokratske ct anke. Radikalci so že začeli a prirejanji shodov po Bosni !n Hercegovini.
Romunija izročil« železniški materija!. Ldu Beograd, 21. Presbiro javi};,: Dne 20.1. m, je poaetll romunski poslanik Racino piediedrcika naše vlade in mu sporoči! po nalogu svoje vt?de, da je Romunija sklenila izročiti Jugoslaviji gradivo za savski žeiezriški most, ki je bilo naročeno v Rašici. Pravtako izpusti tudi dosedsj zadrževane železniške vozove (okoli 400) in loki motive (okoli 15). Vse tg se nahaja žc na ozemlju naše kraljevine. Za ugodno rešitev tega vprašanja ima največje zasluge romunski poslanik Rascano.
Kristan gre v Berlin. Ldu. Beo-giad, 20. dtc. Minister za šume in rude Kristan, ki se nahaja tedaj v Pragi, se napoti tudi v Berlin. Vrne se čez peinajst dni,
Razna poročila.
Naraščanje draginje na Francoskem. Ldu. Pariz, 21. dec. Včeraj se je vršil v *E'yaee“ pod predsedstvom Poincareja važen ministrski svet. Uradni komunike naznanja: Ministrski svet je obravnaval gospodar ska in finančna vprašanja, ki zahtevajo nujne rešitve. Ministrski svet bo svoja posvetovanja nadaljeval in se bo v prihodnji seji odločil. Govori se, da se nameravajo zvišati železniške pristojbine in sicer do 70° 0, dalje se računa z bistvenim poviškom cen za kruh in sladkor.
Amerika prepovedala železničarske stavke Ldu. Amsterdam, 21. dec. »Telegranf ‘ javlja, da je ameriški senat s 45 glasov! proti 25 sprejel zakonsko predlogo, ki železničarjem prepoveduje stavkanje,
Nemiri v Mezopotamiji. Ldu. Nauen, 20. dec. Angleški list! poročajo o resnem uporu Arabcev v Mezopotamiji. Tu gre najbrže za obsežno turško-arabsko gibanje. Turške čete baje korakajo proti Bagdadu.
Nizozemska ne izroči Viljem«. Ldu. Bruselj, 21. dec. Kakor poroča „Soira, je holandska vlada zastopnikom aliirancev oflcielno naznanila, da bivšega ^nemškega cesaija ne bo izročila In sicer z ozirom na azilno pravo in Iz irugih vzrokov.
Katastrofalno propadanje Dunaja. Ldu. Nauen, 22. dec. Statistični podatki izkazujejo v prvih deset'h mesecih leta 1919 na Dunsiu 52016 več smrtnih slučaiev in 69 292 manj rojstev kakor v zadnjem mirovnem letu, tako da znaša skupna izguba 121.303 duš._________
Posledice boljševizma v Rusiji.
Clan nemške komunistične stranke Winke!stein objavlja v listu .Soz'allst“ zanimive podatke o neznosni draginji, ki je zavladala v boljševiški Rusiji:
Od leta 1916 zlasti pa od leta 1917 strada cela Rusija. Celo kruha ni, o drugih živilih pa se niti govoriti ne izplača. V prvi vrsti je to posledica splošnega obubožanja, nazadovanja produkcije, nesigurnega- transporta In slednjič popolnega propada ruske valute, vsled česar je v Rusiji takšna -draginja kot v nobeni drugi državi. Razvoj cen biaga n. pr. v Moskvi ilustrirajo sledeče številke: 1 fund črnega kruha je stal leta 1914 2 5 kopejke. 30 marca 1919 pa 2200 kopejk; 1 funt finega sirovega roa8'a 1914 53 kopejk, 30. marca 1919 14000 kopejk; 1 fant govedine 1914 22 kopejk, 30. marca 19'9 2750 kopejk: 1 funt sladkorja 1914 12 kopejk, 30. marca 1919 10.000 kcpe|k Številke za sredo septembra 1919~sosledeče: kruh50rub.,
sirovo maslo 390 rubljev, sladkor 230 rubljev funt. Že v začetku 1919 je prekoračila krušna cena predvojno ceno za 500 krat, od tega časa naprej pa so se razvijale cene naravnost katastrofalno In nič nenavadnega ni, če zahtevajo za tuni kruha že črez 60 rubijev.
Cene industrijskih Izdelkov sicer niso v istem obsegu poskočile, tendar pa je stal v začetku 1919 n. pr, konec za šivanje 175 rubljev, dočim se je dobil ieta 1914 za 7 kooejk. Tudi tu je poskočila cena za 250 krat.
Razumljivo je, da je pri tem bUz- i nem naraščanju cen padla realna plača.
In v resnici se je plača n. pr. petro-graškega delavca povišala do začetka 1919 samo 20 krat, kar ne pomeni nič v primeri s 500 kratnim oziroma 250 Vratnim povišanjem cen vsakdanjih potrebščin.
Nič manj hude nfso psihične in j socijalne posledice te bede. Delavci I so naravnost prisiljen?, da sl iščejo I postranskih zaslužkov, katere najdejo j na pisanem polju špekulacije.
Radi teh ram er je prehrana rus- i kega ljudstva popolnoma nedostatna. j Naravna posledica tega je prezgodnje | propadanje telesnih moči, stalno pa- i danje delavne zmožnosti, ki stoji v j ravnem razmerju k prehrani, razširje- ! vanje bolezni, ki so zbog pc manjkanja i krvi komaj ozdravljive.
Winkelsteln kot prisUš sovjetske ! vlade opravičuje boljševike, češ: Mnogi j bodo skušali krivdo na vsem tem trp- i Ijenju zvaliti na splošno politiko sc- J vjetske vlade. Reklo se bo, da je pač monopotni štetem odrekel. V resnici pa nimata centralna in severna Rusija dovolj živeža; ker so žitorodne po krajine bile skoro vedno izven sovjetske Rusije ali pa je bil transport ne-dostaten.
Nekaj resnice bo gotovo na tem Winkctsteinovem opravičilu, ali vsa krivda ne leži v tem. Umevno je, da ! je priporne gla tudi blokada od zunaj ; in neprestano vojno stanje. Ati sovjetska Rusija je po naravi Se vedno bogatejša kot marsikatera evropska država, ki nima niti toliko rodovitne zemlje, pa vendar radi bolje urejenih razmer ne trpi pomanjkanja. Ruske razmere so najboljši dokaz, da naš čas še ni zrel za boljševizem in komunizem. Ne na Ruekem, še manj pri nas, ker je v SrednjeevrcpejCih mnogo manj poštenja in globokega idealizma, kakor pa v priprosti ruski duši.
Učitelj i-begunci!
Glasom poročil s Primorske je pomanjkanje učiteljskih moči na Goriškem in v Istri silno veliko. Okupacijska oblast v Trstu je zastopnikom polit, društva »Edinost« Izjavila, da mnogo 3ol ne mdre odpreti ravno radi pomznjfeanj* učiteljskih moči in de se bodejo prošnje tistih učiteljev, ki bi se hoteli vrniti v zasedeno ozemlje, uvaže val e.
Na to obljubo se opozarja učiteljstvo, ki se je preselilo iz zasedenega ozemlja, s pozivom, da se čim Btevšineje priglasi za službovanje r.a Primorskem. Preskrbelo se bode za to, da tisti, ki se vrnejo, ne bodo imeli sitnosti.
Pravilno opremljene prošnje naj se naslovijo na civilnega guvernerja v Trstu ter pošljejo čim prej višjemu šolskemu svetu v Ljubljani.
Vprašanje poštnih aspirantov.
Na našo notico „Neumljivo pOBto-panje poštnega ravnateljstva" v 253. številki nam je poslala poštno in brzojavno ravnateljstvo sledeča pojasnila, ki jih lojalno priobčujemo:
Po razsulu avstrijsko-ogrske monarhije smo prevzeli na slovenskem ozemlju od bivših poštnih ravnateljstev 226 poštnih aspirantov in aspirantk v službo. Tekom leta 1619 smo sprejeli 239 novih espirantnih moči. Do sedaj je bilo izmed vseh teh 465 moških in ženskih aspirantov imenovanih 166 za poštne oficijante in cficijantke. Službi se je odpovedalo, oziroma je bilo trajno
odslovljenih 8 aspirantov obojega spola, umrli sta dve moči te vrste in 21 jih je bilo odposlanih v službovanj* v Bosno.
Sedanje dejansko stanje teh poštnih uslužbencev in uslužbenk znaša v okrožju našega ravnateljstva 318 oseb. Nezaposlenih je tokrat v celem 64 in nikakor ne 150„ kakor se trdi v Vašem članku. Od 64 nezaposlenih Je samo 12 takih, ki so položili izpite pred 1. ju ijtm 1.1., 4 aspirantke so zbolele med službo in prejemajo plačo-še naprej. Nekaj aspirantk, ki so ss brez tehtnega vzroka branile iti službovat v Bosno, smo poslali na začasen dopurt. Naše načelo je, da obdržimo v služb!, oziroma vpokličemo v službovanje v prvi vrsti najpridnejše in najpotrebnejše, zlasti pa one, ki jih preganja begunska beda. Gotovo se tudi zgodi, da smo pri današnjem primero .na malenkostnem poštnem prometu prisiljeni začasno odvzeti od službe edične in dobre kvalficirane moči, ki pa radi ugodnih družinskih gmotu h razmer nc trpe preveč na tem. Tako smo v prav zadnjem čssu morali " i začasno oprostiti službe 8 ljubljanskih asp rantk, ti so doma dobro preskrbljene.
Največje preglavice nam delajo, nekateri teh uslužbencev na ta način, da hočejo službovati le v svojem domačim kraju. Jasno je, da v takih primerih ne moremo vedno ugodit', njih željam In da moramo v službeni kraj, kamor tl nočejo iti, določiti duige moči.
Po §6 naredbe trgovinskega ministrstva z dne 18 januarja 1909. drž. zak. štev. 9 ex 1909 se načelno smejo pripustiti prosilci tekom 18 mesecev na sistemiziranih mest h. Pri sprejemanju v službo v tekočem letu se je bilo treba ozirati na dejstvo, da naše meje še nfso določene fn da moramo na vsak način imet! pripravljeno potrebno rezervo teh nameščencev. Na drugi strani pa je računati z gotovostjo, da bo poštni promet v bodoče vedno in vedno raste), in da bo veled tega našle vse tačas nenastavljene moči mnogo pred prej navedeno dobo službenega posla pri pošli.
In še ena okoluost je, ki je odvisno od nje število sprejetih kandidatov in kandidatk za tako službo. Moški in ženske se trumoma oglašajo za if cijantski tečaj. Starlši teh kora-petentov moledujejo ustmeno in pismeno in zagotavljajo, da jim ni na tem ležeče, da bi bili njih otroci takoj po prestanem izpitu vpoklicani v službovanje, glavno jim je, da v doglednem času dospe do kruha pri , pošti. Ravnateljstvo te otroke četudi nadšteviino izjemoma sprejme v poštno prakto. Seveda, ko je izp-t napravljen, je pa velika zamera, če njih ljubljenec «11 ljubljenka takoj ne debi zaželjeaega službenega mesta.
Resnica je, da go razpisana nova poštnourzdno praktikantska mesta za obsolvirane srednješolce. Ne glede ne to, da praktikanti za dobo vežbanja in prometnegn tečaja ne prihajajo ko polnozaposlene moči v poštev In tore ravno iz tega razloga ne morejo bit nobena ovira za nameščenje aspirantov in aspirantinj, je njih službena uporaba po prestanem izpitu v principu zamišljena v čisto drugi smeri. Sicer pa bodo sedanje aspirantske moči do takrat že davno na svojih službenih mest h,___________________
Izgredi na dunajskih kolodvorih.
Ldu. Dunaj, 20. dec. Lisli psro-čajo, da so se divji izgredi na kolodvoru, ki so se odigravali včeraj zjutraj, ponavljali popoldne in zvečer še huje. Kolodvoie oblega tlsočglava množica, ki bi rada še pred splošno prometno zaporo prišla domov. Na nekaterih kolodvorih je bil ta naval tako močan, da so morali pozvati ljudsko brambo, mestno varstveno stražo in redarje. Navzlic temu so si nekateri ljudje z revolverjem priborili vstop na kolodvore in redki vlaki, ki Še vozijo, so se odpeljali neverjetno prenapolnjeni. Rešilno društvo je mo-
ra!o nastopiti večkrat, N* dnnašnj! seji narodne skupščine se br> opozarjalo na te razmere hi zahtevno ort dižavnega urada za prornet, vzpostavitev prometa vSfij za 22,. 23 i» 24 dec, ker je na Dunaju 5c na tisoče ljudi, kt bi se pred prazniki radi vmlit domov. Vendar pa je malo tipanja, da se ho ta interpe'zc'ja vpo-števala, ker primanjkuje premega. Ze včeraj zvečer se je nabrala na kolodvor h množica, kt ?e hoče jutri odpeljati. Ker se bodo danes odpeljali poslednji viski s Dunaja, ss je bati najhujUft Izgredov.
d Ponarejeni kolki. Na Dunaju so prisil na sled nekemu Ntufsidu, ki je ponarejal kolke za kclkovanje tisočkro/i3kih bankovce?. Domneva se, da so se filsifkatl Izdelali v Zagrebu. Čeravno ni verjetno, da bi bilo v pro-rntti že kaj denarja s takimi ponarejenimi koikl in je Netit.Id že aretiran, se vendar občinstvo že sedaj opozarja na te f.dotikate, g prošnjo, naj bo previdno pri sprejemanju t:sočakov, došnh Iz-Inozemstva in iz Hrvatske. Fttls fiksti so risani 8e precej dobro, prepoznajo se pa od pravih kolkov na prvi hip po dasti bledejših, nekam zabrisanih in Uprarsih' barvah. Hrvat-ski napis »Kraljestvo Srba Hrvata Slovensca«, kT ga nosijo tl hla tikati, ni tako jasen, kakor na priatnlh kolkih. Isto velja gleda okraskov okoli modrega obodia in glede trakov, ki obrobljajo sliko. Okraski se tudi v risbi niso posrečili in so dosti manj razločni In ne Dko živo modro-rumeno pisani.
d Okrajni cdbor Narodnega svet* za neod eSeno oztmlje. Dne 21. dec. se je vršil sestanek zaupnikov beguncev iz reodrešenlh jugoslovanskih ozemelj izbral okrajni odbor Narodnega sveta za Ljubljano in okolico. Enaki odbor! so sc konstituirali deserta) v vzeli večjih mestih, trgih In drugih centrih, kjer ž ve begunci v večjih skupinah. Zbor se je sočasno zedinil za Hrto kandidatov, ki jo namerava predložiti prihodnjemu begunskemu zborovanju v svrho volitve v Narodni svet.
d Shod prot! draginji so priredili sec demokrati v nedeljo dop. v Mestnem doihu. Na shodu so govorili g. Golouh, dr. Lemež in Kocmur. Na shodu, ki je Imel zelo zelo političen značaj, se je zahtevalo, nzj odvzame vlada mlžriikorn premoženje. Izvoljen je bil akcijski odbor, ki Ima za nalogo nadziranje verlžnlkov In nepoštene trgov!ne. Udeležba je bila precej pičla. Ljudje so že uvideli, da se z govori draginje ne da pobijati.
d Ustavljen osebni prodret za praznike. Obratno ravnateljstvo južne železnice nazianja, da bo v3ied pomanjkanja premoga ustavljen ves c-sebul promet pričenši od 24 do vštetega 28 decembra 1.1. Vozijo samo ekspresni vlaki Logatec—Shak in otea tržaška vlaka št. 84 Sn 87. Razen tega vozita še v sredo dne 24. t m. in v soboto dne 27. t. m. med Zidardm-mestom in Ljubljano vlak št. 37 a in št. 32* ter ista dva due' a na progi Ljubljana—Borovnica vlaka št. 60 in št. 63.
d Korošk! ujetniki. Svojci onih vojakov Iz cone »A« na Koroškem, ki se še nahajajo v avstr, ujetništvu v Špitalu ob Dravi, sli v kakem diu-gem taborišču, naj naznanijo njihova imena po dopisnici epe-ativnemu oddelku Dravske divizije in naj po možnosti označijo kraj, kjer se ujetniki nahajajo.
Dr. Kramer, minister za trgovino in industrijo, je dospel v Ljubljano.
d Dr. Ivan Grafenauer se je 20. dec. na zagrebškem vseučilišču habilitiral za slovensko slovstveno zgodovino.
d Društvo slov. profesorjev v Llublla.d Ima v pondrijek 29. t. m. ob 9. uri v rlsalnici I. drž. gimnazije avoj redni občni zbor z obširnim dnevnim redom.
d 55.000 K krivo žigosanih bankovcev je zaplenila policija ne-
kemu Eirerlftu Kertezu, lesnemu trgovcu iz Baranje.
d Polz cdba. Dutlčnlk, ki je dne 26 rov. 1.1. oddal v Ljubljani dvoje, d se 19 januarja 1.1. v Čeljabinsku (Sibirija) od vojn. ujetnika Jakoba Gerčarja pisanih pisem, se naproša, d? naznani svoj naslov gdč Angeli Gerčar, učiteljici v Komendi pil Kamniku, Ce se v položitev ii fznnaclj zglasi sam v Komendi osebno, se mu povrnejo vsi potni in prehranjevalni stroški.
d Ujeti JugoslovenI v Egiptu. Kakor poročajo listi, se nahaja v ujet-niškem taboru v mestu Maadi več naših ljudi. Is Slovenije sta dva, in afcer Stffznlč Franc (Ctrlna-Krško), Žganjar Matija (Selo-Ljubljana)
d S kem bodo paktiraii *jtt-goslovtrnskl" soc. demokjate pri volitvah. Na nedeljskem protestnem shodu soc. dem. v Mastnem domu j« g. Golouh izjavil, da pri bodočih volitvah slov. soc, dem. stranka ne bo koalilrana ne z liberalno in ne »klerikalno stranko, nego z n eraško-avstrijsko in italijansko soc, demokracijo. Tako izgleda internaci-jonalni evangelij! Po slo v. soc. dem, hibt h bodo splerali zopet Nemci in nemčurji v občinske svete in takrat bo postala Jugoslavija prava nebesa na zemlji. Ero pa bi vendar le radi vpražali slov. rodruge: kakor tudi je In^rnacljonsla vsemogočna, zakaj vendar ne doseže vsaj tega, da bi bil n»š slovenski proletarljat v zasedenem ozemlju vendar enkrat rešen italijanskega suženjstva? Tam naj Iuterna-cijonals pokaže in udčjsbi svojo moč.
d Nemškr avstrijske bankovce je ko korali« tudi »Hranilnica in posojilnica« v Tržiču. Neki gospod nam je pokazal nemšk< -avstrijski drseiak, ki ga je omenjeni zavod kolkoval z jugoslpvsnsk m kolkom. Bankovec ima sicer ha drugi strani slabo čitljivo štamplljo nekega vojaškega bataljona, a bi ga morala komisija vsekakor spoznati za nepravno žigosanega. Treba b! bilo vsekakor preioksti, s>li gre za novo zlorabo i la Kropa, ati samo za neopravičljivo zanikarnost.
d Izdelavo klišejev v vseh tehnikah in množinah, solidno In brzo, prevzema nnvootvorjena moderno opremljena Clnkogufija Vereš in drug., Zagreb, Marcvska ulica 21.
1 V Ljubljani nimamo več
enotnega Časa, la'r so prenehali naznanjati s strelom ^opoldanski čas. Zd?j jo ljubljanske ure mahajo vsaka na svojo roko, saj d ferlrajo za cel Četrt u*e ati še več med seboj.
1 O valutnem vprašanju se bodo posvetovali poslanci JDS na seti, ki se vrši danes od 11—12 dou. Seje se udeleži tudi minister dr. Kramer.
1 Centralna menjalnica v Kolodvorski ulici, kr je bila na ukaz dež. vlade 2 dri satvorjena, je zopet otvorjena in bode kakor doslej in nadalje najkulantneje postregla strankam. Vzrok dvadnevrsi zatvoritvi ni znan. Centralna menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica.
1 Sorejcmne uradne ure pri pred-sednhtni višjega deželnega sodišča so vsak delavnik od 10. do 12. ure dop. Od 11 do 12 ure sprejema tudi predsednik višjega deželnega sodišča razun ob sredah.
1 »Društvo zasebnega uredništva" otvori počeikom januarja plesne prireditve v .Narodn. domu*. Priglasitve za g. tovariše se sprejemajo do 1. januarja. — Za gospodične tovariš ce pa od 3. do 5. januarja, v društveni pisarni, Gosposvetska cesta št. 12/11. kjer se dobe tudi pojasnila.
1 Glas Iz občinstva. Prav je da se je ustanovila vnovčevalnica, kjer tudi nižji sloji lahko kupijo za par kronic priboljška. Nikakor pa to še ne opravičuje tam upozlenega.osobja, da bi občinstvo šikaniralo na vse mogoče načine. Uljudni so lahko vsi usluž bend, pa naj bodo gospodje ali gospodične, Slovenci ali Cehi.
1 Mesarska zadruga nam je poslala obvestilo, da znižajo mesarji
cene govejemu mesu prostovoljno na 16 oziroma 14 kron, ako izpolni vlada gotove pogoje. Ker je v tern Izšla že naredba magistrata o maksimalnih cenah za meso, je postala omenjena izjava brezpredmetna.
Koroško pismo.
Koroški mlini meljejo počasi toda Sigurno. Ali velja ta pregovor tudi za naše urade v zasedenem o-zemlju na Korcškent še ni popolnoma jasno. Glavni stavek se mora v popt l-nem obsegu potrditi, počasi, da, zelo počasi delajo na&f uradi. Razveselili smo se, ko smo dobili slovenske u-radnike, toda naše veselje ni dolgo trajalo, ker duh je ostal birokratski kakor v časih nekdanje Avsirije, modificiran z k imoditeto jugoslovanskega dobročlne. Ker ni bilo časop sov, tudi ni b.lo mogoče sigurno zvedeti za uradne dneve poedinsh oblastlj. Tako se je večkrat pripetilo, da je po 20 in več kilometrov priiedša stranka morala prazna oditi, ker ni bil uradni dan, oz. je bilo še prerano ali pa že prepozno. Z začudenjem gleda po 5,
6 in več urnem potovanju stranka na vratih napis, „uradne ure samo od 10 do 12. ure predpoldne", a slraaka je mislila svoj posel opravit! še popoldan.
Ker Ima naša uprava gotovo lep In idealen namen, pridobiti nas Ko-ro?ce ne samo po številu ampak tudi po srcu, zato naj vsaj v začetni dobi pošilja k nam može, kateriupoštevajo Gregorčičeve besede 1 „Ne samo kar veleva mu stan, kar more to mož je storiti dolžan."
Izdajanje propustnlc. Vsak dan In od vseh strani se slišijo pritožbe glede propustnlc. Kolikor nam.je znano, naj bi« se propuštnice le onim dovolite, o katerih narodnem prepričanju ni najmanjega dvoma, oziroma kateri uživajo zaupanje, da ne bodejo svojega pohoda v Nemško A strijo zlorabljali v Škodo naše države. N,še ljudstvo pa je žalibog opazilo, da se revnejšim slojem delajo velike po-težkoče, med tem ko 1 movitejšl sloji, med temi mnogokrat tudi v narodnem oziru nezanesljivi dobivajo iste takoj in kolikrat hočejo. Korošci smo do-sedaj bili v gospodarskem oziru popolnoma priklopljeni na Celovec. Tam smo prodajali svoje surovine, tam smo kupovali gotove izdelke. Zato se ta tollkoletna gospodarska zveza ne da tako rešiti, kakor je to storil Aleksander Veliki z Gordijskim vozlom, temveč se mtramo previdno in sraa-trcno osvoboditi, različne pravice in dolžnosti nas vtžejo medsebojno; tam Imamo še marsikaj za izterjati, pa tudi rol še Imatco marsikatere obveznosti. Nujno potrebno je tedaj, da se proti našim zanesljivim ljudem v tem oziru postopa obztonejše, da se jim pomaga osvoboditi ae Celovca žm prej, zato naj prizadete oblasti ne postopajo malenkost so, marveč blagohotno in velikodušno.
Nemštutarskn razburjenost Začudeno smo gledali pretekli torek, kako so nemškutarji v gručah stikali glave In skrivnostno šepetali drug drugemu na ušesa. Rrdovedni smo gledali te prizore in nismo mogli dognati — kaj nek’ pomeni to —. Se le proti večeru ral je pošepetal naš mož, katerega pa Imajo tudi oni za svojega, da so se v Celovcu zgod le velikanske stvari. Ljudstvo, da je vdrlo v trgovine živil in drugih verižnikov, pleni In ropa ter ogrožava celo I«-teraliiraao komisija. Preplašeni Ce-lovčani so pozvali na pomoč jugoslovansko vojaštvo In tako glej, Jugoslovani so zopet zasedli Celovec. Nam »pričujejo take govorice le tpliko, da naši nemškutarji sami ne verujejo več časopisom in letakom iz Celo ca, kateri vedno poročajo o Izobilju in blagostanju v Nemfki Avstriji pri r,as pa vidijo le dnginjo in pomanjkanje.
Družba sv. Cirila in Metoda nam je sedaj še bolj potrebna. Slovenci, spominjajte se je povsod!
Marindol.
Zznlmiv kotiček naše domovine je Marindol, mala prijazna pokrajinfca ob Kolpi. Manndol je ostanek »rednje-veške vitežke politike. Marlndolci so naseljenci, ki so prtbežaU pred Turki iz Bosne. K*kih 500 let so že tu in štejejo se za Srbe, vere so pravoslavne. Naseljeni so na jugovzhodnem delu Kranjske tostran Kolpe. Vendar spada ta del politično k Hrvatskl, akoravno' dela po^od drugod politično mejo Kolpa. Eisno tu je posegla politika preko narave in potegnia mejo Čez vodo. Sela: Marindol, Miliči in Paunoviči spadajo torej pod Hrvatsko, akoravno so terltorljalno na Kranjskem. Vendar imamo pa v tem „hrvatskem političnem ozemlju« izjemo, da je namreč selo ZunJči »kranjska last*. Tako se torej /godi, da se srečata pri marindulski cerkvi kum Veielič iz Marindola In ku n Starešinič iz Žuničar In se upraš^ta: „Kamo kume?" ,,U Modrušpotok". ,,A Tl ? * „u Črnomalj." Ta konfuznost ima svojo zgodovino menda v prepiru med ogullnsicimi In pobreškimi gospodi, ki so se prepirali, kdo bo »Vlahom« gospodaril. In takrat so pripadli Mamdolcl Ogulinu in tako je ostalo še danes. Taka »vratiča« so pa ravno v sedanjih časih dobrodošla. Ljudje pripovedujejo, da Je Slo tod skozi med vojno na tisoče glav živine na Hrvatsko v našo veliko go-spodarjko in prehranjevalno š<odo, toda v veliko korist karlovških židovskih špekulantov. V tem tiči tudi virok, zakaj je ravno v čmomeljskem okraju padlo med vojno tako zelo število živine, Tu je za dober bakšiš spustil »feleber« ronogobrojne čiede volov »skozi«. Večkrat se zgodi, oa izbruhnfe kje živinska kuga. Taka ..viatica" so v tem slučaju za živinorejo lahko usode-polna.
Hrvatom je malo mari za Marlndot. Zato ni čuda, če je vse tako zane marjeno. Nam pa danes pač nc sme b tl vseeno, ali so ti ljudje za 300 let za nami ali ne. Zato bi bilo popolnoma pravilno, če se zjednačl meja tod, kjer Je srednjeveška polit ka posegla preko narave. Ssij spada pokrajlnica v vsakem oiiru Sr Craom ju; mni go bolj kakor pa k Hrvat,ki.
Pokrajinske vesti.
V Rogaški Slatini se p d razprodaji tobaka tare prtd dotičnimi trgovinami, zlasti g. B., nedoraslih hrvat-skth otrok, ki dobe tobak, Čeprav ga domačinom primanjkuje. Seveda pa prmesejo Hrvati v zameno kokoši, slanino, moko In drug« Živila, česar domačini ne morejo. Oblasti naj žo enkrat končajo la nered, nad katerim se zgraža v»a okolica.
Iz Celja. Policiji se je posrečilo izslediti spretnega uzmoviča Eivarda Otorepca, ki je ukradel na M klavžev veser v hotelu »Union« g. K. površnik, klobuk in rokavice v vrednosti 3200 K. OtoreptC je Izvrševal gvoj »posel« tudi v Mar bom R inskih toplicah in gotovo še diugod.
Na Zidanem mostu te je razvila prava obrt s prenočevanjem zagrebških venžiiikcv in tihotapcev. 13 strank je ovadenih okrajnemu glavarstvu. Družbi treh ali štirih žensk so zaplenili 14 ig tobaka, ki so ga hotele vtihotapiti v Avstrijo. — Na kolodvoru sta bila aretirana vojaka Svetozar Damjanov č in Dušan Ilič, oba iz Zagreba, ktr ata okradla strojevodjo Ivana Macharja. Damjanovič, ki je nosil znake pudna-redmka, je bil tako predrzen, da se je sam ponudi! za spremstvo orožniku, ki je začel ostbno preiskavo v restavracijskih prostorih, kjer se je tatdna izvršila. Kljub temu so ga ,pogrnita.i* in oddali z njegovim pomočnikom vred vojaškemu sodišču v Celju.
Maribor. Mariborska divizijska godba namerava prirediti tekom te ssezone osem sinfoničnh koncertov, prvega žc začetkom januarja. Uvajati namerava mrd drugim ccl ciklus Smetane .Moja domovina*, dalje ruske moderne Skladatelje (Olazunov, Re~ bekov, Kurz8kov, Borodin l.*dr.)( Re-gerja, Straussa itd Sodelovanje so ob-
ljubili naši najodličnejši umetniki Kdor je poslušal dosedanje konce»te mariborske divizijske godbe, ve, kakega velikega umetniškega pomena eo ti koncerti Imenovana godba razpolaga danes s čez 50 izbornimi silami In za* nlmanje za te prireditve je že danes veliko.
Boroveljska puškarija. Tisti, ki so prorokovali, da bo naš! puškarski obrti v Jugoslaviji slaba predla, so se pošteno opekli. Toliko odjemalcev kot sedaj naša puškarija Se nikcll imela rti. Vse, kar se naredi, se sproti proda; prej pa je ležalo včasih po 1000 pušk v raznih zalogah. Ako bo vlada znala pravočasno poskrbeti dovolj surovega materljala, potem napočijo za Borovlje res zlati čas!.
Borovlje. Tu se ustanavlja podružnica Planinskega društva za Rož in Karavanke a sedežem v Borovljah, (prednje društvo je poverilo s to nalogo g. pret. Mišica, ki baje v kratkem skliče ustanovni občni zbor. Prepotrebno društvo toplo pozdravljamo.
Boroveljski Sokol ima v oddelku za naraščaj 142 dečkov in deklic. Na Miklavžev večer je obdarilo društvo nje In veliko število drugih šolarjev. Prireditev je uspela nad vse izborno in je najboljši dokaz, kako je Sokol priljubljen.
p Kočevje, Koliko je pri nas po uradih še stare avstrijskih nemšku ar-skih preostankov je pokazalo zopet kolkovanje bankovcev. Komisija pri Mestni hranilnici je sestajala Iz samih pristnih Germanov, koleke pa so žigosali s samoncmšfeo štaraplljo *Spar-kasse der St&dt Gittsche". Tudi poštni urad je mislil, da ne bo zmagal dela, če ne pritegne v komisijo hudega Nemca. Na davkariji pa ao kol-kovali celo ljudje, ki bi jih že davno ne bilo treba več pri nas, znani haj-lovci Iz nekdajnlh za nje tako lepih časov, kar smo občutili Slovenci, ki smo prinašali svoj denar, kot nepotrebno Izzivanje.
p Velika tatvina v Kranju. Neznani vlomilci so vdrli pred dnevi po noči v trgovino L. Rebolj v Kranju In odnesi! okrog 40 kosov zgofovijene možke in ženske obleke (suknje, hlače, jopice itd.) 1 pelerino, 7 m sukna In še par drugih stvari. Odprli so Izložbeno okno na trgu.
24 decembra, sreda, zaprta.
25- dectmbra, četi tek, pop., »Sr.e guič;ca", izven abon.
Zvečer, „Fava", izven abon.
26. decembra, petek, pop., „Pe-pelka", izven abon.
Zvečer, »Protekcija", izven abon.
27. decembra, sobota, „Protekcija“, uradnika predstava, izven abon.
28. decembra, nedelja, pop., „Pe-pelks", izven abon.
Zvečer, »Hlapci", izven abon.
Narodno gledališče v
Ljubljani.
Glas iz občinstva. Naše narodno kraljevo gledišče hočejo mer.da potisniti na nivo predmestnega tingltangla, sicer bi ne uprizarjali budriosti kakor je opereta »Lepa Helena«. To je predpustna burka za kak variete, pa ne za kraljevo narodno gledišče. Pa tudi v drami so premalo zbirčni pri repertoarju. Zadnji čas se vrste gledalcev Čedalje bolj redčijo in če se bodo uprizarjale še v nsprej budalo*, ti, bodo izostali še ti.	Abonent.
Neumestno ignoriranje. Pri sobotni premieri »Rusalke« so bili vsi igralci razen enega obdarovani s šopki oz. venci. Lepo »a Ljubljano, da pokaže, kako vigoko ceni umetnike, a prav žalostno pa je dejstvo, da je ta eden, na kogar se ni nihče spomnil nas slovenski rojak g. Rumpel, ki Je uprav v Rusalki pokazal svoje velike zmožnosti. Tako ignoriranje Ljubljani pač ne dela časti 1 E da, nemo propheta in patrfa...
Gledalec.
Tedenski repertoiri Opera.
23. decembra, torek, »Rusalka" za D abon.
24. decembra, sreda, zaprta.
25. decembra, četrtek, ..Prodana nevesta" izven abon,
26. decembra, petek, .Lepa Helena" izven abon.
27. dccemcra, sobota, »Rusalka" za C-abon.
28 decembra, nedelja, ..Coppella, Kraljica lutk” izven abon.
Drama.
23. decembra,'torek, „Na Pologu* za C-abon.
Kulturni pregled.
Slč, narodne vezenine na Kranjskem lil. in IV. del. Založila KIeinmayr & Bamberg, cena vsakemu delu 24 K, Ta dva zvezka obsegata bele in pisane vezenine. Po obliki se lahko do*tojao merita s prvima dvema. Delo pripo ročamo vsem ljubiteljem umetnosti.
Jaki, slovenski biseri, op. 40 Založila in izdaia Kletnimy? & Bamberg, cena 7 20 K. V okusno opremljeni izdaji se nam nudi v obliki potpurlja za klavir, zbirka najbolj priljubljenih narodnih pesmi, ki bo gotovo dobrodošla zlasti mladim klavirskim igral cem in igralkam, Priznavno In priporočljivo za božična darila.
NSS.
Socljalnl demokrati« In jugoslovanski demofcratje. V četftrk je »Slov. Narod ‘ prinesel govor dr. Kukovca, Iz katerega Je razvidno, da je načelnik JDS. v svojem govoru o položaju v Sloveniji pohvalil 80cija'no-demokratično stranko s tem, da je trdil, da Je »državnotvorna". Temu nasproti je dr. Kukovec postavil kot žalostno dejstvo: Ustanovitev narodno-cocijalistiČBe stranke. Ker pa je dan nato prinesel »Naprej" članek o pred-stoječih občinskih volitvah, ki končuje: »Živele socijslistične občine 1“ Se sobotni ,,Siov. Narod" močno jezi nad svojimi zvestimi zavezniki, ko piše: , Mi smo predvsem nverjen!, da je »Naprej" govoril resnico: socialna demokracija hoče si pridobiti diktaturo v naših občinskih zaklopih. Za njegovo priznanje smo stranki hvaležni In zatorej upamo, da se nam vidi naravnost izključeno, da bi pri volitvah ž njo skupaj nastopali. To bi škodovalo obema strankama, ker še nikdar nismo doživeli, da bi se voda in ogenj v ljubezni objemala" Mi pa pravimo: Cernu b! se ne objemali in ne navduševali za socialistične občine 1 Čemu bi se jih' bali, ko ro socljalni demokrati vendar tako dobri jugoslovanski patrijotje, državotvorna stranka? Zaksj se kregate med seboj? Narodni sccijallat,
Iz Maribora* Sobotni >N*pre]«' ima prav kulturno zavito poročilo o nhodu v Kreutzhcfu, kjer je baje neki Zvezar in obenem pristaš nsrodno-»ocljalistlčne stranke provociral in vpil »W ndlscbe Schvveine«. »Naprej« je nsgomilii v zvezi s tem toliko podiorti, da je vsakega kulturnega človeka srsm da izhaja tak kulturen list, če ga sploh smemo imenovati slovenskega. Poštenjake, ki so s pomočjo predsedstva shoda na licu mesta konstathaii, da je bil dotlčni izziva? Slovenec in Zvezar, pozivamo tem potom javno, da naj povedo ime in naslov tega izzivata. Dokler pa tega ne store, padejo vse psovke na dopisnika in na nje.
Občni zbor kraj. org. NSS v Celju se je vršil -*ne 20, t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Na občnem zboru je poročal o strankinem programu tov. Ivan Tavčar. Izvolil se je ta-Ie odbor: predsednik A. Žabkar, podpredsednik D. Modic, tajnik D. Brvar, blagajnik J. Jošv; odborniki: I. Žagar, F. Pavlič, T. Golob, T. Jarše, M. Cater, F. Kapeli, P. Pavlinič, I. Mftskj. F. Cepin, I. Strucelj, D. Gobec, O. Simončič in L Vrečko. Krajevna organizacija šteje že danes prav lepo število članov.
Nar. soc, stranka ima svoje pl »arniške prostore v Nar. domu v 1. nadstropje desno. Posluje se celi dan, načelstvo dnevno od 4.—-7. pop.
Za tiskovni sklad N. S. S, so
darovali Tov. Ju ran, Brandner, Kobe, Ivančič po 10 kron, Pesek, Vakselj po 20 kron, Čebin 32 kron, St Is 50 kron, skupsj 162 kron. Gd prej 2505 kron, svota 2667, Somišljeniki, tovariši po-snei’ ajit! Darove je pošiljati na N. S. S. Ljubljana. Nar. dom I. nadslr. desno.
Iz Maribora nam pošilja naša krajev.ta organizacija sledeče: Resolucija: Narodni socijalisti zbrani, dre 8. grudna 1919 v 'Narodnem domu v Mariboru zahtevajo: 1.) d* se takoj odred! oddaja premoženja in razlastitev veleposestva tn razdelitev med tiste, ki jim zemlja pripada. 2) da obrne vlada vse pozornost na internacijonale, ker se v njej skrivajo najhujSi nemški nactjonalci na škodo narodu in na Škoda dižavi. 3.) da preskrbi vlada našim ljudem me ta, na katerih še sednj sedijo ljub j?, ki ne razumejo slovenskega jezika in kt sovražijo naš jezik ter da m\ upelje vlada po vsth mad h slovenski uradni in občevalni j^zik. Maribor, doc 8. grud sa 1919, Krajevna organizacija N. S. S. vM.sii bor.	___________
„Državna posredovalnica za delo.“
(Podružnica za Ljubljano In okolico.
O ! 8. do 14. decembra je iskalo delo 117 moških in 35 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskati 57 moških in 26 ženskih moč!. Posredovanj se je Izvršilo 70. — Delo iščejo: pisarniške moči (252), trgovski so-irutiiUfci in sotruanicc (179). dninarji in dninarfce (156), rudarji (138), va-jenci rasne stroko (1)5), služkinje, ku-har’ce, gospodinje (113), tovarniške In poljske delavke in delavci (111), slugi, vratarji, mlinarji, peki, mesarji, krojači, čevljarji, šivilje, natakarji; natakarice, strojui ključavničarji, slikarji, kovači, sedlarji itd. — Delo je na razpolago: hlapcem, deklam, težakom, služkinjam, kuharicam, gospodinjam, vajencem razne stroke, mizarjem,, dninarjem, dninaricam, klučavničarjem, pletarjem, tessrjcni, pis. močem, steklarjem, žagarjem, čevljarjem, šiviljam, kolarjem itd.
Drobiž.
Mentalitet* francoskih deklet izza vojne. Neki pariški list ponaša nekoliko pedagoških izjav v mentaliteti sedanjih mladih Franzozlnj. Predstojnica nekega odličnega ženskega vzgojevallšča je izjavila, da je vojna odvrnila dekleta od sentimentalnosti In romantike ter jih dovedla do samostojnega praktičnega mišljenja. Vso srečo vidijo nekako nejasno v bogastvu in razkošju in čim mlajše s >, tembolj hrepenijo za sijajnim življenjem. Romantiko so ohranile morda samo nekatere od onih, ki so že prekoračile 24. sli 25. leto. Možitev smatrajo še vedno za edini ženski cilj, ali zdi da hrepenijo ludi za materinstvom, kar poprej pri Francozinjah ni bila navada. Med vojno Je postal nov tip francoskega dekleta in v celi predvojni literaturi ni junakinje, kateri bi moderna dekleta hotela biti podobna.
Aprovizacija.
Prodaj« moke. Na sladkorne izkaznice št. 33 in 36 prodaja meko Bogataj (llf. okrai).
Krušne komisij« bodo uradovale le v torek 23. t. m. od 8. do 12 ure dopoldne. Izdajale se bodo izkaznice za cene-ša živila. Izkaznice dobe le resnični reveži, dalje delavci, nameščenci in uradniki, ki imajo samo dnevno, tedensko ali mesečno plačo. Kdor je upravičen do cenejše prehrane, naj pride h krušni komisiji, ker se bodo na magistratu »zdaja’e Izkaznice šele januarja za živila, ki se bodo delila februar}:;. Kdor ne pride h krušni komisiji n?, dobi cenejših živil januarja.
Cene govejemu mesu. Vsled navedbe z dne 13. novembra 1919, štev. 730, »Uradnega Usta" Štev. 170, določa odsek za določanje prodajnih cen v
Ljubljani sledeče prodajne cene govejemu mesu, in sicer: 2a goveje meso I. vrste K 15 70 za kilogram, za govejo meso II. vi ute K 13 70 za kilogram. Prestopki teh cen «<t kaznujejo z zaporom do enega mesega, ki se ne more spremeniti v denarno globo. Razvca tega se izreče zapadlost baga za občinske siromake. Ta razglas stopi takoj v veljavo. — Mestni m?g!strat ljubljanski.
Clkni »Splošne gospodarske zadruge" naj na vprašalno pelo za cenejša živila zapišejo pod točko VI, da hočejo sprejemati cenejša živila pri »Splošni gospodarski zadrugi". Načelstvo.
lavtrua telefonska in bnojavm poročila „ lagoslaviii•. Jadransko vprašanj« v odločilnem Stadiju,
Beograd, 22. sept. Zadnje vesti iz Pariza tie ujemajo v tem, da stojimo tik pred odločitvijo v rešktm vprašanju. Anglija in Francija sta se očividno naveličali italijanskega zavlačevanja in energično zahtevata konec, Italijani še sicer vedno vztrajajo na svojih zahtevah, vendar pa niso več tako nepristopni. V strahu pred ameriško grožnje, da bodo ustavile Zedinjene države vsako finančno in gospodarsko podporo, ako Italija ne popusti, in pa pod pritiskom močne focijalistlčne opozicije so se laš^i vladal krogi že več ali ma. j sprijaznili z mislijo, da s svojimi zahtevami ne bodo predrli. Anglija in Francija sta se postavili po dolgem In neodločnem cincanju slednjič vendar jasno na ameriško stran, tako da bodo ostali italijanski delegati v Parizu v jadranskem vprašanju osamljeni. Kakor je podoba, bodo po* skuš?!! vsaj to preprečiti, da bi prišla Reka z luko direktno pod Jugoslavijo. Zavzemali se bodo za to, da poštar e samostojna državica, če mogoče pod italijanskim, drugače pa vsaj pod mednarodnim pokroviteljstvom.
Ištrskc meje.
Bakar, 22. dec. Italijanski listi se živahno bavijo z vprašanjem, kje naj se or tegne meja v Istri za slučaj, da Reka ne pripade Iialijl. Večina listov se zavzema za to, da Italija na vsak način zuhteva za sebe Volosko in Opatijo, dočim Avatiti in druga socij^llstična glasila povdarjajo, da je treba brez pridržkov sprejeti NVilsonov načrt. Posebno živahna je debata o usodi kvarnerskih in dalmatinskih otokov. Niclionalistlčna glasila sicer še vedno kriče, da sl mora Italija s posestjo vreh važnejših g tokov zagotoviti popolno gospodstvp nad Jadranom, vendar pa se da iz poročil posneti, da laška javnost že uvideva, da bo morala tuli tukaj popustit1. Zlasti bi bili voljni, odreči se se kvarnerskim otokom, v slučaju da izgube Reko.
Vesti Ljubljanskega dopisnega ttrads,
Rešitev ministrske krize na Češkem.
Ldu. Praga, 22. dec. Listi od ponedeljka z zadovoljstvom konstatl-rajo, da je vlada izdala naredbo, ki garantira preganjanim delavcem povratek v tovarne kakor tudi odškodnino posameznih, oziroma po organizacijah. Neki narodni socijallstičnl Ust od ponedeljka piše, da narodni socija-listi ostanejo v vladi in da bo narodno socijaina stranka tvorila tudi nadalje del vladne večine do prihodnjih volitev. Na ta način je kriza koalicije def nitlvno rešena.
Denjikln odstavljen.
Ldu. Pariz, 22. dec. IzHelsing-forjra se poroča: Kakor javljajo estonski listi, je bil general Denjlkin odstavljen od poveijnlštva južno-ruske armade In ga je nadomestil general Wrangel.
Italija In Madžarska.
Ldu. Rl m, 22. dec. Na vprašanje, slavljeno v poslanski zbornici, je italijanska vlada odgovorila, da bodo redni diplomatski odn&Šajl med Italijo in Madžarsko vzpostavljeni že naslednje dni.
Gospodarstvo.
g Važno za izvoznike lesa.
Radi ailnega pomanjkanja vagonov more železnic* le v majhni mrri ustrezati velikemu povpraSevanju po va-gonlk za ekspoit lesa. Zato treba, da se mpoložni vagoni razdele med posamezne izvozne tvrdke po gotovem ključu. Razni interescntje so se obrnili s posredovanjem trgovske in obrtniške zbornice do obratnega ravnateljstva Ju sr e železnice, da naj bi se ključ določil na podlagi množin, ki jih imajo tvrdke pripravljene za odpošiijatev; da 5? nepristransko doženejo te množine, naj bi jih ugotovit poseben odbor Iz zastopnikov vseh Interesentov, eventualno na licu mesta. Da bo mogočo vpoStevati vse interesente, poživlja obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani vse eksportue tvrdke, da mu v teku osmih dni naznanijo količine lesa, ki jih imajo pripravljene za cdpošiliatev v inozemstvo.
Oddaj«! trt. Ir državnih trtnih nasadov na Kranjskem se bodo oddajale trte vinogradnikom pod sledečimi pogoji: Cere za male kmečke posestnike ao za 100 ključev 5 K, za 100 korenjaka? prve vrste 20 K, druge vrste 10 K, za 100 cepljenk prve vrste 120 K, druge vr*ie 60 K. Zaloga cepljenk je le majhna. Kdor ne prinese županstvenega dokazila, da je mali posestnik, mora plačati dvojno ceno. -Trte so namenjene v prvi vrst! kranj-
Pridobivajte naročnikov!
gkim vinogradnikom za nasaditev lastnih vinogradov. Le potem, če kaj preostaja, jih dobe lahko tudi drugi naročniki. Bližje pogoje izve vsak iz razglasov pri županstvih vseh vinorodnih občin,' oziroma pri spodaj navedeni oblasti. Naročila sprBlema najpozneje do 15, svečana 1920 državno vinarsko nadzorstvo v Novem Mestu.
Javna dražba. Dne 12. januarja 1920 bo v skladišču Bži .6 in Breder v Subotici lavna dražba^sledečih predmetov : 6000 hi vinskih in drugih sodov, 2 vagona vina in kisa, 5000 kg košar za sadje, l vsgun železnih sodov, razni cilindri za plin in kisline razno tehnično orodje, leseno blago, okvirji, palice in mrtvaške krste, 1 vagon vreč in dažnih plaščev, 3 vagoni železnega blaga, lopat, peč*, cevi, žice in žebljev, 2 vag >n* raz te oprave klavirjev »n pohištva, 2 vagona raznega papirja, 8 vagonov mineralne vode, zdravil, pijač v steklenicah manufakture, preje, kodelje in igrač, 3 vagoni gdle, tno-nljaka, mila, modre galice, raznih barv, krem in čistil za čevlje, vita in lesenih žebljev za čevlje, 1 vagon steklenic, porcelana, stekla tn ogledal, 1 vagon kolomaza, katrana, karoola in raznih drugih mineralnih masti. Dražba se prične 12. januaija 1920 ob 3. uri in traja do razprodaje vsega blaga Kupnino mora kupec založiti takoj.
izdajatelj in odgovorni uredniki
lei/sEi Feaste,
Ttgka .Zvezna tiskarn*" v Ljubila*!
MALI OGLASI.
Proda s©:
•lus.vir se proda K 1500 Dacks, Florijanska ulica. 1630
Drsalke in železno stojalo za božično drevo prodam. Poizve se v upravništvu Jugoslavije.	1629
Škoni box, prvovrstni, it. 42. so naprodaj. Naslov v upr. Jugoslavije. 1615
Proda se moška dolga suknja in Brow!ng pištola.. Mtlska cesta 67/3 pritličje Maribor.	1623
Decimalno tehtnico in že lezno sobno peč prodam Naslov v upravništvu »Jugoslavije*	1621
Poštni voiz, nov, s streho se pod ugodnimi pogoji proda. Vpraša se v gostilni Mi-Uonig Guštanj. Koroško. 16 5
Ognja in vloma varno blagajne vseh vrst in velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in wertheimove kasete priporoča tvrdka Franc Sckvcii, L jugosl. izdeloval-nlca blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila se vrše hitro In točno. 1596
Trgovci — Pozor ! Zajamčeno čisto bučno olje raz-
pošliia po najnižji ceni vsako množino tvrdka Martin Sum er Konjice.	1575
Kupi sej
Kupim takoj malo vilo ali hišo z vrtom v Ljnhljani ali okolici. Pismene ponudbe • z navedbo cene pod „Lastni dom,/ na uredništvo tega lista.	1628
Kolesa rab iena ku puje tvrdka J. Goreč,
Ljubljana, Gosposvetska cesta 14.	’	leti	-
Službe
Poslovodja zanesljiv in vsestransko vešč. posebno v špecerijski stroki, 3e lakos sprejme. Pismene ponudbe z referencami in pogoji na upravo Usta pod štev. 1629.
Razno:
Pritlična hiša s hlevom v sredini mesta se zamenja *a večjo hišo v mestu. Naslov v upravi.	1627
Mlad pes, volčjak, se je zatekel. Naj se odda proti nagradi v Slomškovi ulici 12.
Iščem sobo za 2 osebi
* souporabo kuhinje. Soba J* lahko tudi na periperiji *®«sta (Rožna dolina). 1022
Pevci In pevsfca društva — pozori
MALA PESMARICA
(žepna izdaja 11X15 cm)
St. 1. Davorin Jenko: Što čutiš, Srbine tužni? Moški zboi
Teu,
Sto
ču - til, ču
I. !I. Bas.
ču - tiš,
St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopani«. Moški zbor. Št. 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela. Moški zbor. Vsaka pesem stane 1 K; 11 izv. 10 K. Dobiva se v
Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8. WWW
Brzojavni naslov: „15rava“ Maribor.
Rezan les
(smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les
(smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les
(smreka, jelka, bor, mecesen)
Kostanjev les Drva
(trda in mehka)
Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo
kupi vsako množino
,D R A V A‘
lesna trg. in industrijska družba z o. z.
v Mariboru.
Napredek in povečanje Jugoslavije44.
Naše cenjene naročnike in odjemalce prosimo, da nam oproste, ako ta ali oni dan preteklega tedna lista niso dobili pravočasno v roke. Sedaj so tehnične ovire odpravljene in bo prihajal Ust redno vsak dan s prvo jutranjo pošto. Še bolje pa bo z novim letom. 30. t. m. se začne namreč Jugoslavija" staviti na stavne stroje in tiskati' z rotacijskim strojem, objednem pa povečamo tudi obliko listu, tako da bo izhajal v velikem formatu kakor svetovni ameriški in angleški dnevniki. Zato bomo lahko priobčevali še enkrat toliko gradiva, kakor dosedaj iii bo »Jugoslavija" torej še bolj zanimiva. Pridobili smo si stalne poročevalce v vseh večjih in važnejših krajih, poleg tega še celo vrsto izvrstnih sotrudnikov — strokovnjakov, tako da bo »Jugoslavija® najboljše informirani in najzanimivejši slovenski dnevnik.
Ker se bo stavila Jugoslavija" na stavne stroje, bodo črke vsak dan nove, tisk torej lep in čitljiv in ne več slab in zalit, kakor je bil žal mnogokrat dosedaj vsled že obrabljenih črk. Rotacijski stroj, ki natisne na tisoče izvodov na uro, bo omogočil vselej pravočasno dotiskanje in ne bo več zamud in nerednosti v izhajanju in-razpošiljanju. Kljub temu pa bo lahko uredništvo delalo pozno v noč, tako da bo »Jugoslavija« vsako jutro poročala že o vseh važnejših domačih in svetovnih dogodkih prejšnjega dne.'
v Ostanite nam zvesti vsi dosedanji naročniki in čitatelji ter pridobivajte še novih,
Uredništvo, upravništvo in lastništvoJugoslavija".
I
Kot uSenec v kako trgo- t vino v mestu ali na deželi I želi vstopiti močan deček, pod pogojeni, da dobi hrano, obleko in stanovanje pri hiši. Pod istimi pogoji vstopi v trgovino tudi učenka v starosti 14 tet.	1619
■ «	•	2390
Kapi 5« lianama
[ v Mariboru, Ljubljani ali Celju. Ponudbe pod M. N. 200 , na upravo »Jugoslavije44.
Brzojavni naslov: „Drava“ Maribor.
Uradnik ali uradnica
vešč v vseh pisarniških poslih se sprejme. Pogoj: jugoslovanska narodnost. Prednost imajo osebo s prakso v lesni trgovini. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe, oblo-žone s prepisom spričoval prosimo poslati na »Savinja44, društvo lesnih indrustrijcev v Celju, Poštni predal št. 1. 2319
v Ljubljani ali bližnji okolici se kupi takoj. Ponudbe pod »sreča 805“ na upravo lista.
„Mvesna tiskarna” v Ljubljani, Stari trt
'Svrfu/e t:ttpvir.4 vath vrst? t.a-ton letopise, knjiga, broSurs, •anlkv, l spaka, letaka, vsporada tabel t, raluite. Kuverte In pisem-tki papir t firmo, vljttk*, ne-tlovnlee, rabinske sakUulke tn i$e v to stroko spadafola M* okusno In ceno.
RADIUM
vsebujoča vinovica (francosko žganje) je
„ELEVATOR“
edino prava in patentirana ter najizdatnejše sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnih boleznih splošno znana.
Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah.
Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo:
F. ŠIBENIK,
Ljubljana, Gosposka ulica 10.
Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z.
v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1 Poštni čekovni rsčun štev. 11.323. — Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, LJublim.
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
pur 46|0 -m
čistih brez odbitka. Izvenljubtjanski vlaoatelji dobe poštne položnice.
Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih.
= Trgovski kredit) pod najugodnejšimi pogoji, ==
Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.
lične in po nizkih csnah priporoča
v Ljubljani, Slavi trg &ev
Velka zaloga zletih, srebrnih in niklastih ur kakor Otu ege, Schafihausen, stenske are c nihalom po najnižji ceni Popravilo se Sprejemajo vsaki čas in sc solidno ir vite. 99C
v polenih . . a K 32 rezana 25 cm K 34 100 kg prodaja
Pri slabostih vsied starosti, težkočab v želodcu, pešanju moči je star
vinski konjak
pravo življenje vzbujajoče sreditro. Dre polliierskl steklenici pošlje z zabojem vred za 6^ K frauko BENE# 1IEBTL, veleposestnik, grad Golič pri Konjic, h, Staj.
se kupi	309
v vsaki množini. Kje pove upravništvo »Jugoslavije0.
Barijiccuo ul. 24.	2382
Preporučuje manufakturno skladište glota, serga, delena, svilene pantljike, francuska roba Konca Marka Clark uz tvorničke ciene. Solidna podvorba.
se kupijo za izjemno visoke cene. Ponudbe na Anončni zavod DRAGO BESELJAK Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.	'2,(74
(Atznatron)
12S—130 % velikih koliiinah ima na prodaj Petrolejska družba, Maribor. 2-472
Ivan Albreht: »Siutuje".......................broš. K	5 -*, vez. K	8‘—
Janko Glaser: »Pohorske	poti"	......	broš. K	5*—, vez. K	8’—
Dr. Ivan Lah: „Dore‘‘. Povest slovenskega dečka iz svetovne vojne.
Cena vez......................................................K 6*—
Milan Pugelj: »Mimo ciljev". Novele. Vez............................K 8'—
Vvetko Golar: »Kmečke	povesti".	Sedem	zanimivih	povesti iz kmečkega življenja. Vez	>	.... K	8‘—
Anion Pesek: Slepa ljubezen". Ljudska igra s petjem v petih dejanjih.
Broš...........................................................K	2-50
Manica Komanova: »Šopek samotarke“. Zbirka novel. Cena broširani
knjigi.............................................K 5-—, vez. K 7-—
Azov in Teffi: »Humoreske". Zbirka ruskih humoresk, satir in grotesk.
Cena broš.....................................................K	6‘r*
»Kurentov album". Humoristični almanah s slikami K 4*50 Ferd. Seidl: Rastlinstvo naših Alp. Prispevek k spoznavanju slovenske
zemlje. Vez....................................................K	10*—
Jan. Ev. Štuhec: »Slovenska	narodna	mladina" in njeno naloge	na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju, broš........................K	10-—
Alfonz Menzinger: »Nauk o eeivlrimju«, bogato hustrovana pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah za vajence gostilničarske in	hotelirske	obrti in za samouke •	,	K	15-—
za golote kal. 12. sc kupi. Ponudbe na	2375
Anončni zavod DRAGO BESELJAK Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Trame
deske
železne in iz trdega lesa, kakor zaboje in vrče -od petroleja, kupuje v vsaki množini tvrdka Hrovat & Komp., Ljubljana, poleg realke.
Špecijalna trgovina
z vsemi potrebščinami za vse višje in niije šole ter vsemi vrstami pisarniških potrebščin, razglednicami za Božič, Nevoleto in god.	2*28
Stročnice „A«bor“ in cigaretni papir ,tMndU“
Na debelo in drobno,
Priporočam se posebno vsem uradom in šolam v mestu in na deželi..
JOSII* OMERSA, Ljubljnna, Dunajska c. 6 /I. n.
kupi Inozemska tvrdka. Ponudbe na	2a7C
Anončni zavod DRAGO BESELJAK Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
sladko, več vagonov za takojšnjo dobavo išče 2377 Miloš Regovc, Jesenice.
Narodna 'knjižnica:
/ •
1. in 2. snopič: »Valentina Vodnika Izbrani spisi", Cena . K 3‘— 3.— 5. snopič: Leonid Andrejev »Gaudeamus", komedija Poslovenil
dr. Jože Glonar .k............................  .	Cena	K	8*—
6.-9. snopič: Vladimir Levstik »Gadje gnezdo*, Povest iz dni trpljenja in nad. Broš.. . .  ...............K	10*—, vez. K 12 —
drva in zopet drva 1. s. popolnoma suha, žagana in se-Tcana Vam dostavi takoj na dom SREBOTNJAK, Kolodvorska ni. 31.	2378
Širite med narod:
1. Koroška. Carantenus. Pridcjan je zemljevid v brrvah Koroške.
Cena K 4-—
2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje.
Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena.......................K 2—
3. Noša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena....................\ . K 1 —
4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena..............K 2-—
5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil	Alte■	Cena	K 2-—
Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravici spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj	perečih	ndših
vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvo!
Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije" v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru in Ptuju ter v vseh knjigarnah.
Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane K 1 ‘90 in je torej najbolje če pošljete denar za knjige naprej.
Naročite knjige, dobra knjiga je najboljši prijatelj!
Ovčje volno
Ustanova Uta mt.OBČNA ZAVAROVALNICA
■	(Assicurazioni Generali v Trstu).
Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg — Sv. Petra cesta štev. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požnr na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škodo vsled prevažanja, poškodbo zre l in zvouov. Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. Družba je izplačala za škode nad poldrugo milijardo kron. Premoženj družbe znaša preko 550 milijonov kron.
!■
n
a