Stev./№ 3
marec / maržo 1993
letnik / anno III
KONGRESNO MESTO ALINE
Pred dvema desetletjema je Portorož z velikimi pričakovanji stopil v krog sodobno zasnovanih jadranskih obmorskih letovišč. Prej je bil v avstroogrsko provincialnost zasanjano naselje brez možnosti za sodoben turistični utrip.
Ekonomisti in snovalci nove podobe Portoroža so bili bolj ali manj enotni: nemalo vloženega denarja bo opravičilo smotrnost, če turistično življenje ne bo omejeno samo na tople mesece.
Te resnice niso spoznali samo snovalci novega Portoroža. Büo je železno napotilo za vse turistične graditve tudi drugod po Sredozemlju.
In kako razširiti turistično leto na več kot šest mesecev? Graditelji novih turističnih zmogljivosti so ponavljali dvoje: urediti pogoje za prijetno počitiukovanje tudi v hladnejših mesecih in zgraditi objekte, ki bodo omogočali življenje tudi, ko obiskovalce ne vabita sonce in morje na prostem. Hoteli so takrat dobili bazene, veliko upov so "polagali" na zgraditev avditorija. V njem naj bi se vse leto vrstile velike prireditve, posvetovanja, kongresi.
...in med Lucanskim in Šentjanskim hribom bi zgradili amfiteater za kongrese!
Portorož je do 1980. leta dobil ne le pri nas, temveč tudi v tujini zveneč pristavek "kongresno mesto". Bil je daleč izven meja Slovenije prvi, v katerem so se zbirali kon-gresniki vseh strok, nekajkrat tudi po teden dni in več iz cele Evrope.
Sloves Portoroža kot prvega kongresnega mesta je v zadnjih desetih, petnajstih letih začel bledeti. Zastavo je prevzela Ljubljana, ob njej pa še delno Bled, Radenci in Rogaška Slatina.
Res so k temu prispevali nekateri objektivni vzroki. Nič manj pa ni takih, ki opozarjajo, da smo vse preveč lahkotno spustili iz rok naziv prvega kongresnega mesta v Sloveniji. Ob urejanju statusa avditorija kot javnega zavoda uradniški pameti ni prišlo na misel, da bi bilo treba njegov status tako urediti, da bi povezoval vse zainteresirane člene v enotno hotenje: naprej razvijati kvalitetno in tudi za daljšo letno sezono povezan poslovni interes za
NASA ARHIMEDOVA TOČKA
Še kaj pomnite o grškem matematiku Arhimedu? In njegove misli: "Dajte mi točko, pa bom iz nje preobrnil ves svet"!? Seveda v tem smislu: potrebno je trdno izhodišče za premikanje sveta.
In kakšno je naše izhodišče za letošnje sezonsko osredje? Kako se kaže naš splošni poslovni vsakdan skozi trenutno Arhimedovo točko?
Zbrali smo nekaj podatkov o tem, kaj se že in kaj se bo letos še premikalo na obrežju "mesta rož". Dejstva pripoveduje j ot spodbujajo in netijo razmisleke. Nam vsem. Vsakemu s posebnega zornega kota. Čeprav nihče izmed nas ni grški Arhimedes.
Temeljita prenova za večjo kakovost
V hotelih Riviera so se temeljiteje lotili prenove hotelov. Direktor Franc Ohnjec je kar nekoliko ponosno poudaril, da gre za proces izoboljšave zunanjega in funkcionalnega videza, skratka za dvig kakovosti v ponudbi. Oplemenitili bodo opremljenost sob, poskrbeli za sanitarije, funkcionalno adaptirali kuhinjo, uredili pločnike, okolico slaščičarne Mignon. Ta adaptacij ska dela jih bodo veljala približno milijon nemških mark.
Vrata delno obnovljenega hotela Riviera so se za goste odprla 15. marca, 6. aprila se bodo v hotelu Slovenija, nekoliko kasneje pa v Jadranki.
Maja naj bi luč sveta ugledal tudi nov nočni klub, ki bo nadomestil nekdanjo diskoteko. Ko smo se pogovarjali z Francem Ohnjecem, so bili tik pred podpisom pogodbe s tujim partnerjem. Obljubil je, da bo nočni klub res nekaj posebnega. V Rivieri so se odločili tudi za obnovo plažnih objektov. Ob morju bodo uredili igrišče za odbojko, posodobili bodo terasni del in drugo. Na vprašanje, ali nameravajo poskrbeti tudi za družabno življenje svojih gostov, tudi Portorožanov, pa nam je nekoliko hudomušno odgovoril: "V Portorožu se moramo najprej sploh dogovoriti, ali si želimo in potrebujemo tovrstne družabne prireditve. Ko bomo dosegli tak dogovor, pa bomo morali poskrbeti še za ustrezne zakonske predpise, ki bi natanko določili pristojnosti in dolžnosti prirediteljev ter sankcije, ko se le-ti določil ne bi držali."
In kakšni so prvi obeti za bližajočo se turistično sezono? Po prvih stikih na mednarodnem turističnem trgu sodeč, bi lahko rekli, da je pred vrati sezona, ki bo minulo prav gotovo prekašala. Toda rezultati še vedno ne bodo dosegli tistih izpred nekaj let. Slovenija je še vedno označena kot izjemno rizična destinacija. Na razpoloženje potencialnih obiskovalcev močno vplivajo dogajanja na Balkanu.
sodobno kongresno mesto. Avditorij sam, brez združenega prizadevanja, ni kos tudi naglim tehničnim in drugim potrebam spiritus agensa za podaljšamo sezono.
Splošno znano je, da so kongresni gostje zahtevni, a dobri potrošniki. In zdaj gre za to, da bi razvili višjo raven turističnega življenja. Pomemben vzvod zanj je lahko kongresni turizem.
Gustav Guzej
Arhimed: Za zemljo ni problemov, vaši turistični delavci pa so drugo vprašanje.
Za zdaj neznanka - koliko denarja bo pobrala država
"Za letošnje leto imamo kar nakaj zanimivih nAčrtov. Nekatere že uresničujemo. V prvi vrsti so to vzdrževalna in obnovitvena dela tako v igralnici, v marini, na letališču in v športnem parku. Za to gre precej denarja. S tem pa bomo še zboljšali kvaliteto naše ponudbe, saj mora biti naša prvenstvena naloga vse, kar imamo, nepretrgano izboljševati in dvigati na višjo raven.
Razen investicije v igralnico v Lipici bo naš velik letošnji zalogaj preseliti igralniški del iz Vile Marije na Bernardin. To bo pomenilo popestritev enega dela igralniške dejavnosti. Za Portorož in naš turizem na sploh pa bo pomembno v zdaj kar lepo urejeni Vili Mariji urediti tisto, kar bo kraju, turizmu in nam vsem skupaj prišlo najbolj prav.
Marina že slovi kot ena najbolje urejenih izletniških luk na Jadranu. Ta sloves moramo še utrditi. Letos je v načrtu ureditev vsega potrebnega, da bo marina dobila status mejnega prehoda. To pa ni odvisno samo od nas. Ne nazadnje bo na to vplivalo tudi urejanje plovbe v Piranskem zalivu.
Seveda imamo letos v načrtu tudi investiranje v nekatere zunanje, toda za turizem potrebne dejavnosti. V kakšnem obsegu nam bo uspelo to uresničiti, pa je odvisno od tega, koliko denarja bo ostalo igralnici. Še vedno namreč ni jasno, kolikšen del dohodka igralnice bo pobrala država in koliko ga bo ostalo nam." je povedal generalni direktor igralnice "Casino'" Enes Lojo.
inr
Dalje na 3. strani.
iit? ■
NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRA
SEM KOT ODNOS DO DRUGEGA
Le kdo ne ve za portoro&kega župnika Franca Prelca? Če ga že
ne poznate osebno, pa ste zagotovo vsaj sliSah zanj ali celo kje kaj o njem in njegovem delu prebrali... Ko sva ga s Snežno obiskali v župniSču, da bi ga predstavili v "Portorožanu", sva mu smeje se dejali, da postaja že prava "medijska zvezda" Najbolj znan je po svojih prizadevanjih, da bi pomagal zasvojenim z drogo, s čemer je izredno doprinesel k popularizaciji tega problema in javnost opozoril na akut-nost pojava narkomanije na obalnem območju.
Doma je iz Podgrada pri Skocjanu, na stičišču Brkinov, Krasa, Istre., kjer se je kot peti otrok rodil leta 1937 v številni (devet otrok) trdni kmečki, zelo verni družini, za katero so bile značilne delavnost, družabnost in kulturnost. Skoraj vsi otroci, od katerih jih je Se sedem živih, so Študirali, za kar ima največ zaslug duhovna odprtost in ustvarjalnost župnikove mame. Kljub svojim letom - 93 jih že ima - pa Se zmeraj gospodinji svojemu najstarejšemu sinu, župnikovemu bratu, duhovniku v Vremah. Čutiti je, da je bila mati - kot skoraj pri vseh kmečkih slovenskih družinah - osrednja osebnost njihove družine in da je prav ona odločilno vplivala na življenjske odločitve svojih otrok. Vsi v družini so ohranili vero, "ker nam je bila podana zelo toplo", pojasni oče Franc "vsak pa jo je lahko po svoje izražal".
Težko bi danes verjeli, da je bil portoroški župnik kot otrok in mladostnik izredno vase zaprta osebnost, meditativnega značaja in nagnjen k fantaziranju. Največja sprememba v njegovem življenju in naravi je po njegovem prav ta, da se je odprl ljudem. Sploh pa meni, da premalo razvijamo silnice, ki so med ljudmi. Človek je neskončna skrivnost. Velik problem ostaja, kako se medsebojno odpreti in kako sprejeti sočloveka v njegovi celoviti podobi in preko drugega dobiti celovito podobo tudi o sebi. '^Se dolgo želim živeti, kajti veliko možnosti še imam, ki jih nisem uspel razviti... Z odpiranjem ljudem poglabljamo možnosti sprejemanja drug drugega. Če je kakšna bolečina, ki jo imam v Portorožu, potem je ta, da se nisem znal dovolj približati vsakomur, da vedno nisem uspel ustvariti ozračja prijateljstva...". "Človekova osebnost se namreč lahko razvija le kot odnos do drugega. Postajam boljša, večja osebnost le toliko, kolikor uspem do drugega vzpostaviti odnos ljubezni. To je rast", meni Franc Prelc.
Drugače pa se ima za Portorožana in je v tem kraju srečen, pa ne samo zaradi lepote kraja, ampak predvsem zaradi možnosti, ki jih nudi za srečevanje ljudi z vsega sveta.
Nikoli ne bi izbral drugega poklica
Na odločitev za poklic duhovnika sta nedvomno vplivala tudi njegov starejši brat in bratranec - oba duhovnika. Pazinski škof, ki je prišel k njegovemu bratu na obisk, ga je povabil na klasično gimnazijo v Pazin (od leta 1952 ni bila več državno priznana šola). Kasneje, pri 24 letih, pa se je Franc Prelc dokončno odločil postati duhovnik. 'Teološka fakulteta pomaga duhovniku postati svetovljan - v smislu da začuti utrip vsakega človeka - od rojstva, do smrti, od najbolj preprostega do najboj izobraženega".
*	"Biti je daleč več vredno kot imeti, zato nima nihče pravice komu vzeti življenja, niti svojega. Življenje je neprecenljiva vrednost, zato se odločam zanj."
*	"Ateizem je rana človeštva. Boli me, ko spoznam ljudi, ki ne vidijo smisla življenja..."
"Nikoli ne bi izbral drugega poklica. Biti duhovnik - pomeni neskončne možnosti za osebnostni razvoj", je prepričan. Za duhovnika meni, da bi moral združevati tako lastnosti moškega kot ženskega, zaradi tega se tudi ne poroči. Zase pravi, da je mama in oče, potem se nasmehne in doda: "Bolj mama!". Ženska zmaguje v ljubezni, vendar ne bi mogel potegniti jasne ločnice med moškostjo in ženskostjo...
Mostovi med ljudmi
Njegova duhovniška pot se je začela leta 1962 v kraškem Tomaju, eno leto je nato župnikoval v Klancu pri pesniku Alojziju Kocjančiču, nato je še eno leto bil stalni župnik na Škofijah, leta 1966 pa je za dve leti prišel v Piran. Potem je postal župnik za Portorož in Lucijo; od leta 1976, ko je Portorož postal samostojna fara, pa je župnik samo v tem kraju, kjer - že 16. leto - enkrat na teden izdaja župnijski list "Mostovi". Ime časopisa je simbolično, saj želi preko njega ljudi povezovati - ne glede na vse razlike med njimi - stkati hoče med njimi mrežo. "Svet ni ustvarjen iz kaosa in za kaos," razlaga oče Franc, ki verjame v zmago dobrega. "Izgubljamo le posamezne bitke, verjamem pa, da nazadnje dobro zmaguje - če ne v času pa izven njega!" Zato tudi verjame v mrežo, ki jo tke med ljudmi: vliva jim upanje v dobro.
V času njegovega župnikovanja je bila - po našem mnenju prav zaradi njegove neusahljive energije in vztrajnosti - zgrajena nova portoroška cerkev z župniščem. Delavci "Stavbenika" pravkar končujejo gradnjo jadra ob cerkvi, kjer bodo ob deseti obletnici začetka gradnje nove cerkve (25.marca) viseli tudi novi zvonovi.
Livija Sikur.Zorman in Snežna Rešek
KDO JE KDO V PORTOROŽU-KDO JE KDO
BUTIKI HOTELA PALACE
Tokrat smo poizkusili predstaviti бе lastnike (najemnike) butikov oz. trgovinic oblačil in čevljev na ploščadi pri restavracijah Grand hotela Palace m Flambe Fondue (kjer je bila nekoč lekarna, da ne bo neporazumov), pa nam zbiranje podatkov nekako ni šlo ravno izpod rok. Vsi lokali so last Hotelov Palace, ki pri postavljanju (beri navijanju) cene mesečne najemnine rušo skromni (šepeta se o cenah med 30 do 70 DEM na kv.meter). Zato so nekateri najemniki obupali in izpraznili poslovni prostor, nekateri spreminjajo dejavnost... večina pa stoka, da kupcev m, stroški pa, da so astronomski.
Kljub temu - naš poizkus predstavitve "preživelih":
-	trgovino puloverjev TIGGA ima v najemu Hatidža HADŽIČ,
-	čipkasto spodnje perilo si lahko izberete v trgovinici PAILLETTE, katere lastnica je Nataša TRKMAN (vendar se tudi tu obeta sprememba namembnosti),
-	nove čevlje lahko najdete v trgovini OBUTEV DIANA, ki jo ima v najemu Diana LOVREČIČ, čevlje pa prodaja Gordana MIJA-TOVIČ.
(Butiki Gabibo, Phoenix in še kateri za zdaj večinoma zaprti samevajo...)
Hoteli Palace so lastniki tudi poslovnih prostorov, ki so jih uredili lani poleti ob komunalni plaži. Tu je zaenkrat ena sama trgovina z oblačili:
-	'JOKER, katere najemnica je Milica FERENČAK.

ОјЛа/ fo wrJbi/b! %jut/uIa/ Z. JU Portorož
MI MED SEBOJ
ČESTITAMO
I Že pred dvema mesecema je slavil svoj 80. rojstni dan mnogim I Pirančanom znani PAVLE LUKIN. Svoj lepi jubilej je preživel v
ljubljanski bolnišnici, kjer so "naredili by-pas". I Pavlu Lukinu, ki se ga mnogi spominjajo kot predavatelja na f ribiški šoli v Piranu, želijo številni prijatelji in znanci, da bi dobro 1	okreval in doživel še veliko lepega in zadovoljnega.
фффф
f Dinku MANZONIJU z Lepe ceste ob rojstnem dnevu iskreno I	čestitata
I	nevesta in vnuk.
I Iskrene čestitke Lovrencu GRŽINIČ-u s Pacuga za njegovih 94 let. I	WW
j Uredništvo vam želi prijetne in tople velikonočne praznike - z i	veliko pirhi in sonca.
I V "Portorožanu" lahko objavite svoje čestitke ali voščila za rojstni I dan, poroko, ob rojstvu otroka, za diplomo, za športni ali kakršenkoli I drug življenjski uspeh ali obletnico...
I Samo zavrteti morate telefonsko številko (73-046) in sporočiti 1 besedilo čestitke ali voščila.
ANEKDOTA IZ NAŠIH LOGOV:
KOSMAČEVA "ŠTACUNA"
V Portorožu je bil nekoč krajevni urad, ki ga je v '60 letih -vodil Albin Miklavec. Pisatelj Ciril Kosmač, ki je živel na Stari cesti, je Miklavcu ljubkovalno rekel kar "mali župan".
Nekega petka popoldne, ko je pisatelj srečal Miklavca na ulici, ga je pozdravil rekoč: "No, mali župan, a ste za ta teden že zaprli vašo "štacuno"?"
Pa mu Miklavec odgovori: "Ja, jaz sem svojo zaprl, samo vi ste pozabili vašo!"
Ciril Kosmač je namreč pozabil potegniti zadrgo na svojem hlačnem razporku in je hodil naokoli z "odprto štacuno"!
Fotografija iz turističnega prospekta Portoroža (leto 1932)
PORTOROŽ PRED 60. LETI
Portoroški turizem ima globoke korenine. Zanimiv drobec iz njegovega tedanjega življenja nam prikazuje prospekt Portoroža, ki sta ga za sezono 1932 skupaj izdala tedanja hotela Palace in Riviera, čeprav sta bila v različnih lastniških rokah.
Prospekt je napisan v nemščini, kar pomeni, da je že takrat bil Portorož razen na italijanske precej usmerjen tudi na goste iz Avstrije in Nemčije. In kakšne so bile cene?
Polni penzion v hotelu Palace je veljal 30 lir, za turistično takso pa je bilo treba odšteti 2 liri na osebo, Riviera je bila nekoliko cenejša: polni penzion je veljal 25 lir in 2 liri turistična taksa. Cene so veljale ob glavni sezoni od 15. julija do 15.septembra. V tem času je bilo treba prišteti za servis od 10 do 12 % na osebo.
Iz takratnega prospekta lahko razberemo, da so tudi takrat za goste organizirali izlete. Postojna, Koper, Piran, Poreč, Pula, Brioni so bili poglavitni cilji izletnikov. Hotel Palace je bil takrat v lastništvu znane podjetniške hiše Cosulich, hotelske zmogljivosti pa so prodajali prek agencije Cosulich LINE po celem svetu.
Miloš Jovanović
cf=
Nadaljevanje s 1. strani: NAŠA ARHIMEDOVA TOČKA
VEČJA KVALITETA IN BLIŽJE GOSTU
Skoraj vse lansko leto je tekel proces oblikovanja podjetja v delniško družbo Metropol - Hoteli. Sestavlja jo deset družb -hčera; vsaka zase je zaokrožen objekt, vse pa slonijo na enotnem konceptu delovanja. Temu ustrezno je narejen razvojni načrt obnove vseh enot holdinške družbe z jasno določenim skupnim ciljem: doseči večjo kvaliteto in vso dejavnost čim bolj približati gostu. V vseh hotelskih enotah bodo ali so že preurejene dejavnosti, n.pr. zajtrkov-alnice, ki bodo omogočile gostu večjo ugodnost in jih tudi intimneje povezale. Temeljite preureditve bodo omogočale večji komfort, seveda ob nekoliko zmanjšanih nastanitvenih zmogljivostih. Tako bo samo za preureditev objekta Lucije investirano okoli 1,1 milijarde mark.
Nov sistem organiziranosti Metropol -Hoteli terja uvedbo sodobnega informacijskega sistema, ki bo vse enote ali hčere povezoval v racionalno celoto strokovnega poslovanja. Temeljno vodilo vsega osebja pa bo ob visoki strokovnosti ustvarjati domačnost in zadovoljiti še tako zahtevne želje gostov.
V "TERAMAH": 3 NOVOSTI
V "Termah" nameravajo tudi letos skrbeti za dobro telesno in zdravstveno počutje Portorožanov in obiskovalcev našega kraja. V letošnjem letu pripravljajo kar tri novosti. Odprli bodo tako imenovani Beauty center, v katerem nameravajo s presoterapijo z limfno drenažo poskrbeti za lepši videz njihovih obiskovalcev, (program za odstranjevanje celulitisa, gub, brazgotin in mozoljavosti). Antistres program bodo dopolnili z aparatom MEGA BRAIN, ki deluje na osnovi magnetoterapije. Zbol-jšuje spomin, pomaga pri depresijah in anksioznih stanjih ter bolečinah v glavi in vratu. S TWIN LASERJEM, ki ga uporabljajo pri zdravljenju bolečin vzdolž hrbtenice ter pri odstranjevanju brazgotin, pa bodo popestrili svoj antirevmatični program.
KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ,
Obala 16 Svet skupščine KS
zbira ponudbe
za najem poslovnih prostorov v Il.nadstropju svoje stavbe, Obala 16 v izmeri 59,14 m2. Prostori so primerni za pisarniško dejavnost. Ogled poslovnih prostorov je mogoč ob delovnikih v času uradnih ur. Informacije: po telefonu 73-046. Rok za dostavo ponudb je lO.april t.l. Komisija bo izbrala najugodnejšo ponudbo.
DROGA PORTOROŽ • MEŠANA DRUŽBA: PRODOR NA NOVA TRŽIŠČA
Na tiskovni konferenci konec februarja je generalni direktor "Droge" Matjaž Čačovič javnosti sporočil, da se je družbeno podjetje "Droga" preoblikovalo v mešano družbo z imenom Droga Portorož, živilska industrija, d.o.o. Deset odstotni lastninski delež pripada zdaj angleški firmi E.D. & MAN COFFEE Ltd. s sedežem v Londonu, ki se ponaša že z 200-letno tradicijo trgovanja s kavo, kar je še danes njena poglavitna dejavnost. Z vstopom multinacionalke MAN si je "Droga" zagotovila stalno dobavo kvalitetne surove kave po borznih cenah. Pomembno je tudi, da je "Droga" lahko obdržala svojo blagovno znamko, ki pa jo je - posebno pri kavi - še potrebno utrjevati in tržno negovati.
Generalni direktor je okvirno predstavil še poslovno politiko podjetja v tem letu. Po preoblikovanju v mešano družbo se bo Droga, živilska industrija d.o.o. na novo organizirala v profitne centre, ki imajo vse značilnosti podjetij, le da niso pravne osebe. S takšno reorganizacijo želijo doseči decentralizacijo odločanja in vodenja. Podjetja v tujini, v katerih ima "Droga" večinski delež (npr. Droga Hungary), bo potrebno še utrditi, na Svedsekm pa iz sedanjega zastop-
Portorož na začetku '60 let
stva ustanoviti mešano družbo Droga Sweden. Odprte so možnosti nadaljnje privatizacije podjetja in sicer bodo lahko kapital vlagali tudi Drogini delavci.
V "Drogi" so se odločili za tako imenovano "mehko" (soft) metodo zmanjševanja števila zaposlenih. V letu 1993 načrtujejo vsaj še 10 odstotno zmanjšanje zaposlenosti. Prodor na zahtevnejši zahodni trg prehrambenih izdelkov je težak, zato se bo Droga poizkusila uveljaviti na odpirajočih se vzhodnoevropskih trgih (v Ukrajini, na Poljskem, v Bolgariji in Romuniji).
Predvidoma do meseca maja naj bi bila končana najpomembnejša letošnja investicija - sušilnica soli, vredna okoli 700.000 DEM, v kateri bi s postopkom sušenja dosegli, da postane sol bolj sipka.
KDAJ VEČ RAZUMEVANJA ZA POMORSTVO?
Za portoroško Splošno plovbo vemo, da "pluje" po "viharnem morju". Generalni direktor Aldo Krejačič pravi, da so jim tekoči posli stekli in da bi lahko "Plovba" kmalu zlezla na zeleno vejo, če ... Če bi ne bilo tega "čeja", ki jih davi v obliki mednarodnih dolgov nastalih še v daljnjem letu 1975 zaradi zgrešene investicije. Vsa leta se je podjetje nekako reševalo z reprogramiranjem odplačevanja dolga..., toda zanka se kljub temu vse bolj zateguje. Obresti na posojilo, ki so ga takrat vzeli, so zdaj narastle na okoli 100 milijonov dolarjev. Čez eno leto (marca 1994) pa bi podjetje moralo začeti plačevati še glavnico! Če upnikom ne bodo mogli odplačevati kredita, jim bodo zasegli premoženje (ladje...)
Razen Splošni plovbi bi tudi državi Sloveniji tako po vodi odteklo vsaj 100 milijonov USA dolarjev... V pretežno celinski Sloveniji pa, kot da se ne zavedajo, da smo pomorska država, glede reševanja "Plovbe" držijo roke križem. Po mnenju vodilnih v podjetju, bi se morala Slovenija najprej potruditi in izterjati dolg od Angole, ki znaša 17 milijonov dolarjev... Sanacijo svojega podjetja bi najlažje speljali s pomočjo države, kateri predlagajo, naj od tujih upnikov po diskontni ceni odkupi velikanski dolg..., s čemer bi postala solastnica firme... Splošna plovba pa ne bi bila kot dolžnik več pod pritiskom tujih kredit o daj al cev. Splošna plovba pričakuje tudi več razumevanja države (vlade) do izvoznikov, ki jih tepe sedanji visoki (in po direktorju Splošne plovbe nerealni) tečaj tolarja glede na marko. Če želi vlada ohraniti relativno trdnost svoje valute, naj tega ne dela na plečih izvoznikov, ampak naj jim pomaga s subvencijami ali podobnimi ukrepi. Letošnje leto se bodo v portoroški pomorski firmi še "spopadali" s programom sanacije in prestrukturiranja, k čemur si prizadevajo pritegniti tudi državo Slovenijo, za katero upajo, da bo spoznala, kako pomembno je biti pomorska država in kakšna prednost je to!
Pripravili: G.Guzej, S. Pretnar, I. Sikur Zor man
Z igro do prijateljstva in miru med narodi
ZDRUŽENE IGRE NARODOV V PORTOROŽU BODO!
V	Sloveniji bodo letos prvič potekale Združene igre narodov. Njihovo prizorišče bo 3.,4. in S. septembra v Portorožu. Znano je že, da bo glavnina prireditev na portoroški komunalni plaži, udeležence iger bodo sprejeli tudi v Izoli in Kopru. V priprave nanje pa naj bi vključili tudi otroke. Ti naj bi prvi teden hodili v šole brez šolskih torbic in se predvsem posvetili pripravam. O tem bo moral svojo besedo reči še Zavod za šolstvo, ki tudi sodeluje v pripravah.
Projekt v Portorožu vodita Matjaž Glavan, ki bo njihov scenografist, režiser in scenarist, sicer pa animator, in Zoran Kozjak, v.d. direktorja podjetja Sport Ekspert. V teh dneh naj bi njihov koncept letošnjih iger potrdila tudi organizacijska centrala Združenih iger narodov v Gradcu.
Moto iger je: Za združeno Evropo in mir med narodi. Igre so netekmovalnega značaja, kar pomeni, da zmagovalec ni bolj pomemben od poraženca. "Cilj iger naj bi bila vzgoja za sociološko mirno družbo, za prijateljstvo med ljudmi," je pojasnil Zoran Kozjak. Igre se zgledujejo po načelu organizatorja iger dr. Wernerja Greisa, ki je prepričan, da je tam, kjer je zlo, tudi nekaj dobrega. Pomembno je v človeku odkriti dobro in na tem graditi bistvo človeka, pravi.
Igre narodov, ki so jih prvič organizirali leta 1989 na avstrijskem Koroškem v mestu Muerzsteck, so iz treh delov:
-	V prvem otroci s pomočjo staršev ali brez njih ustvarjajo. Gre za neke vrste otroških delavnic.
-	V drugem delu otroci ostalim udeležencem predstavijo svojo kulturo, ideje in težave ter svoje igre.
-	V tretjem delu, organizatorji pravijo najbolj zabavnem, pa odrasli za otroke organizirajo zabavo, razne zanimive prireditve in podobno. Igre spremlja tudi otroški parlament. Otroci medse povabijo znane politike in druge znane osebe, postavijo jim vprašanja in tudi njim predstavijo težave, ki jih tarejo vsak dan.
V	igrah sodelujejo otroci iz mest na Madžarskem, Češkem, v Avstriji in Nemčiji, letos pa še otroci iz Slovenije. V aprilu bodo v okviru Združenih iger narodov na Madžarskem pripravili srečanje turističnih delavcev iz teh držav. Med drugim bodo razpravljali tudi o tako imenovanem družinskem turizmu. Turistični delavci naj bi poskrbeli tudi za malčke in zanje pripravili posebne programe ter si tako priborili poseben znak Združenih iger narodov.
Ta prireditev naj bi imela tudi gospodarski pomen, poudarjajo organizatorji. Sprejeli so namreč pobudo, da se države udeleženke na posebnem prostoru predstavijo s svojo ponudbo, s svojim gospodarstvom...
Sij an Pretnar
LUCIJSKO TRGOVSKO SREDIŠČE DOBIVA KONČNO PODOBO
H koncu gre prva etapa izgradnje lucijskega trgovskega poslovnega središča. V njem bo 42 poslovnih lokalov. Različni interesenti so do dneva, ko to pišemo, pokupili 39 lokalov. V tem delu trgovskega središča bosta v kratkem domovala tudi zavod za zaposlovanje in zdravstvena skupnost iz Pirana.
Že čez mesec, dva bo končano tudi poslopje, znano kot trikotnik. Tudi v njem je precej poslovnih prostorov. Posamezne enote so velike 40 kv.metrov. Nekateri kupci bodo združili po dva prostora in si tako za svoje potrebe ustrezno povečali poslovno površino. Tudi v tem poslopju bo, predvsem v II. nadstropju, okoli 700 kv.metrov površin namenjenih različnim poslovnim in pisarniškim dejavnostim. Dela pri dokončanju nadstropja so nekoliko v zamudi. Delno tudi zato, ker posamezni kupci v svoji režiji dokončujejo obrtniška dela.
V tem delu Lucije je na prostoru proti Seči načrtovana graditev veleblagovnice. Interesenta zanjo še ni; če bo kdo ugriznil v to jabolko, naj bi tu zraslo poslopje z nekaj tisoč kv. metri poslovnih površin. Ob njej pa naj bi pozneje gradili tudi garažno hišo.
In kdo so kupci novozgrajenih poslovnih prostorov? Največ jih je naših občanov iz Lucije, Portoroža in nekaj iz Pirana.
Marsikdo se sprašuje, ali bodo vse dejavnosti, ki naj bi jih uvedli v novozgrajenih prostorih, imele dovolj prometa. Resnici na ljubo je treba povedati, da nekateri kupci lokalov že zdaj ne vedo, kaj bi z njimi. In jih prodajajo naprej. Ne glede na to pa so pri graditelju teh poslopij, Stavbeniku, optimisti. Menijo, da bo mogoče načrt lucijskega trgovskega središča kmalu končati in da se bo slejkoprej tudi oglasil interesent za gradnjo veleblagovnice.
Miloš Jovanović
m.
NAJBOLJ PRILJUBLJENI PISATELJI IN NAJBOLJ BRANE KNJIGE V PIRANSKI MATIČNI KNJIŽNICI
Najbolj brane knjige Matične knjižnice v Piranu so na oddelku za odrasle predvsem knjige naslednjih avtorjev beletris-tike: Victorie HOLT, Danielle STEEL, Judith KRANTZ, H.G. KONSALIKA, J.M. SIMMLA, Roberta LUDLUMA, Kena FOLLETA,

J	-v	e ,
v.v'si.
vNk

ww
Anita Milovanovič, 4. r. OŠ Portorož
Harolda ROBBINSA, B.B. TAYLORJA ш Sidney SHELDONA.
Veliko je povpraševanje še po delihdo-mačih avtorjev Draga Jančarja, Slavenke DrakuliČ in po Premikih janeža Janle.
V zadnjem času bralci zelo povprašujejo po literaturi s področja mejnih znanosti, alternativne medicine, psihologije, knjige o aktualnih političnih dogajanjih v Sloveniji oziroma novejše zgodovine in literature s področja podjetništva.
Na oddelku za mlade bralce sta best-selerja že dlje časa zbirki "Pet prijateljev" in "Časovni stroj".
Otroci zelo radi segajo po najnovejših knjigah Bogdana Novaka: Morska skrivnost, Grajski strah in Pozor, hud pes!.
Na top lestvici so že nekaj časa knjige R.Dahla (Čarovnice, Matilda...) in knjiga S.Townsend Skrivni dnevnik Jadrana Krta.
Zato se je piranska Matična knjižnica odločila, da pisatelja uspešnice v mesecu aprilu (2.april je dan mladinske knjige) povabi. Srečanje s pisateljem Skrivnega dnevnika Jadrana Krta bo 9.aprila ob 13. v čitalnici na oddelku za mladebralce.
Tudi Guinnessova knjiga rekordov ostaja ves čas v ospredju zanimanja bralcev, ki se zadržujejo v čitalnici knjižnice.
Še sporočilo mladim bralcem: Matična knjižnica je z letošnjim letom zanje odpravila članarino - članstvo je torej brezplačno.
Izposojevalni rok je na obeh oddelkih podaljšan s 14 dni na en mesec, razen za knjige, ki jih imajo učenci predpisane za domače branje - za te je izposojevalni rok 14 dni.
Matična knjižnica Piran je v letu 1993 začela svoj knjižni fond, ki šteje okrog 50000 enot knjižničnega gradiva, računalniško obdelovati. Da bi kvalitetneje opravljali svojo dejavnost in se bolj posvetili svojim bralcem in njihovim potrebam, želimo čimprej vnesti tudi stari fond, kar pa je ob sedanji kadrovski zasedbi težko.
Po zgledu nekaterih knjižnic želi zato tudi Matična knjižnica Piran obuditi tradicijo
KNJIŽNIČARJEV VOLONTERJEV.
Vabimo ljubitelje knjig, upokojence in upokojenke, nezaposlene mlade ljudi, ki bi dve do tri ure dnevno (ali po dogovoru) želeli delati v izposoji kot knjižničarji volonterji, da se zglasijo pri nas (Matična knjižnica Piran, Tartinijev trgi).
Ravnateljica: Oriana Košuta Krmac
KNJIŽNE NOVOSTI V PIRANSKI MATIČNI KNJIŽNICI
Radi berete knjige? Ko boste videli, katere nove knjige so vse dobili letos v Matični knjižnici Piran, vas bo gotovo zamikalo, da bi katero vzeli v roke.
Ker je za prostor, ki ga imamo na voljo v "Portorožanu", novih knjig preveč, smo se tokrat odločili našteti le nekaj novih s področja leposlovja, ki so izšle v tem letu:
Konsalikova Operacija delfin, Mavrična jesen Silve Branik, Posmehljivo poželenje Draga Jančarja, kratka poezija argentinskih Slovencev Ob srebrni reki, Jacqueline Susann Ljubezenski stroj, na oddelku za mlade bralce pa Pesek v dlaneh Mihe Mateja in Grajski strah Bogdana Novaka.
PRI SOSEDIH V LUCIJI - PRI SOSEDIH V L
Sveža in poceni zelenjava
Trgovina "Jagoda" v sklopu prodajalnic pri lucijski osnovni šoli se trudi čim bolj zadovoljiti potrošnike. Svežo zelenjavo lahko tu kupite ceneje kot drugod. To velja tudi za jajca in kavo. Imajo pa tudi veliko izbiro sadja, posebno banan, liavija, jabolk in hrušk. Zaradi konkurenčnih cen ter prijazne in dobre postrežbe se vsak dan, zlasti pa ob petkih in sobotah, tu oglasi kar veliko kupcev. Ni
kaj: nizke cene in dobra postrežba so učinkovita reklama.
***
Tudi v lucijski Lipi lahko dobite "Portorožana"
Simpatične Roseta, Branka in Jolanda iz lucijske prodajalne "Lipa" so kar ob vstopu v trgovino na ogled postavile našega Portorožana. Nekateri sprašujejo, koliko stane. Videti pa je, da bi tudi Lucijčani radi več zvedeli o svojem kraju. Zato omejeno število Portorožana hitro poide.
***
Lucijčani vneti obiskovalci gledaliških predstav
Že nekaj let Lucijčani radi obiskujejo predstave stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Iz Pirana, Portoroža in Lucije navadno peljejo po trije polni avtobusi, ki se v isti smeri vračajo, da lahko obiskovalci izstopijo na postajališčih.
Svojim vnetim obiskovalcem tudi gledališče posveča vso pozornost. Na svojstven način se je to odrazilo pred tedni, ko so trije avtobusi odpeljali na oglad predstave Češnjev vrt. Na italijanski strani na Škofijah jih zaradi neurejenih listin niso pustili naprej. Gledališka uprava pa jim je na svoj račun poslala tri italijanske
avtobuse, da so prišli pravočasno na ogled predstave.
***
"Dany bar" bo dobil velikega brata
Zadnje leto, dve, je v Luciji zraslo več privlačnih gostinskih lokalov. Mednje sodi tudi "Dany bar", ki je postal pravo shajališče gostov na dopoldanski malici.
"Dany bar" pa bo v kratkem dobil svojega velikega brata. V istem poslopju urejajo sodobno restavracijo, ki bo nudila predvsem istrske kuhinjske specialitete.
***
Mojstri slaščic
Lucijčanke se pridno združujejo in gojijo družabno življenje. Prirejajo tečaje in tekmovanja v šivanju, pletenju. Letos ob pustnem času so organizirale tekmovanje za najboljše slaščice. Ivanka, Sandra, Loredana, Marija so dobile nagrade za mojstrsko pripravljene slaščice. Tekmovanje, ki so ga organizirali v prostorih italijanske skupnosti v Piranu, so pestro zaključile tako, da so se s slaščicami posladkali udeleženci pustne maškarade.
Iz Lucije poroča: Miloš Jovanović
ŠKRAT NIKOLI NE POČIVA
V prejšnji številki našega časopisa, ko smo se "potepali" po Luciji, se je tiskarski škrat pošalil in Marino PETRONIJEVIČ prekrstil v Petroši-novič (gl. "Tudi tako pomagajo nesrečnežem v BiH").
Marini Petronijevič in avtorju vesti se za napako opravičujemo!

PISMA PORTOROZAN-u:
Še odmev na "sramotno" Forma vivo
G.Jovanović se zgraža nad štirinožnimi sprehajalci, češ da kazijo ugled Forma vive s pasjimi iztrebki. Zelo me čudi, da g.Jo-vanović med svojimi sprehodi po Forma vivi ni opazil kupe uporabljenega toaletnega papirja, odvrženih damskih vložkov, kondomov, cigaretnih škatel ter praznih steklenic. Čudno, da je spregledal uničene klopi - poškodovane z ostrimi predmeti ter porušene škarpe. Neko nedeljo sem celo videla družino, ki je zgodaj popoldne veselo pekla kar na tleh pripravljenem roštilju -teh izletnikov je sicer veliko, ki si v naravi privoščijo kosilo! Pasjih odpadkov sem videla malo, pa še te izpere dež. Na žalost takih odpadkov, ki jih pustijo sprehajalci, dež ne more izprati.
Mislim, da bi tudi za nered, ki ga povzročajo sprehajalci, moral "nekdo" poskrbeti! Pa brez zamere!
Lidija Malok s Stare ceste v Portorožu
AVTOMOTO DRUŠTVO "PINKO TOMAŽIČ" PIRAN
Autocamp Strunjan
zagotavlja v svojih storitvenih dejavnostih:	|
-	kvalitetno poučevanje kandidatov za voznike	% motornih vozil B-I kategorije,	§
-	servisne usluge na vozilih "Zastava" in Volkswagen",	I
-	članstvo AMZ Slovenije,	f
-	kolesarske tečaje za učence osnovnih šol,	|
-	počitnikovanje v Autocampu v Strunjanu	§ s turističnimi uslugami.	1
VSE TO PO ZMERNIH IN UGODNIH CENAH.	| Za vse podrobnejše informacije kličite na telefon: |
78-638 - recepcija.	|
RAZPOLOVLJENA LUCIJA
Eden hujših problemov s katerim se srečujemo prebivalci Lucije, je magistralna cesta Valeta - Sečovlje, ki na najbolj grob način deli Lucijo na dva dela.
Zeleni Pirana se zavedamo, da lahko le ukinitev tega odseka magistralne ceste poveže Lucijo v enovito naselje. Pripravili smo predlog za ukinitev tega odseka ceste, takoj ko bo nova obalna cesta iz Izole do Lucije speljana skozi predor. Takrat bo ta odsek ceste, glede na minimalno prometno obremenitev, odveč.
Dokler pa bo promet potekal po obstoječi magistralni cesti, je nujno potrebno rešiti predvsem problem prometne varnosti in prekomernega hrupa.
Z vztrajnimi akcijami smo dosegli, da je Republiški sanitarni inšpektorat naložil Republiški upravi za ceste postavitev protihrupne zaščite na območju, kjer magistralna cesta poteka skozi Lucijo. Realizacija postavitve te zaščite je v teku.
Drugi poglavitni problem (varnost pešcev in predvsem otrok) so rešili prebivalci sami z ureditvijo zasilnega podhoda pod mostom, kjer magistralna cesta prečka potok Fazan. Ta podhod uporabljajo otroci, ki morajo od doma do šole prečkati to nevarno cesto.
Pravkar poteka rekonstrukcija tega mostu. Zahtevamo od Republiške uprave za ceste in od Izvršnega sveta občine Piran, da naredita vse, da bo hkrati z otvoritvijo mostu zgrajen tudi varen nadhod ali podhod za pešce.
Zeleni Pirana: predsednik Žare Lipušček
MOJA M^A ER,KA
RJKVE LASE.
si o^ltct -trenerko.
[ЛОЈА
rtMtt NI len*7
MOJA NANA JE
NOŠE.&.
- IMAM JO Z ILO RADA. _TtiKO UKK.
-UAK RADA
-VVA ____—	ЛАМ«.
21L0R*oa sva	^ Ho2tn IAP*N1jJk- „e глсже*.
TELEGRAM PORTOROŽANOM
Dejansko oblast v občini imajo uradniki - ne poslanci. Uradniki bi sicer morali biti skupščini odgovorni. Pa niso. Med skupščino in uradniki je izvršni svet. Ta svoje nadzorne funkcije ne izvršuje. Zato je uradnik kot bog. Da', če hoče in kar hoče Če noče, ne da'. Na primer gradbeno dovoljenje ali kak drug akt. Če je državljan v milosti pri tem bogu, dobi tudi tisto, česar ne bi smel dobiti.
Tudi sedanja skupščina že dve leti "razpravljanja o problemih", o katerih so zadnjih 20 let razpravljale prejšnje: o delovnem času obrti, trgovin, gostiln in bifejev. Pa o prometni zapori Pirana. Vse sama čisto strokovna in upravna vprašanja. Promet je politično vprašanje samo toliko, da se ugotovi, da Piran po 700 ali 800 letih ni več primeren za center, v katerega mora na delo potovati vsak dan na tisoče vozil. (Navajajo 5 do 7.000). Ta divji veletok smrdečih in rohnečih pošasti izničuje Portorož. Turisti pobegnejo in se ne vračajo. Piran se mora zapreti za motorni promet. Za Portorož je to odločilnega gospodarskega pomena. Center občine mora biti tam, kjer je dovolj prostora za parkirišča. To je Lucija, ki je prometno dosegljiva z vseh strani.
Naše cefranje oglodanih kosti je samo voda na mlin resničnim gospodarjem nad državljani in nad občinskim premoženjem.
Občina namreč ni samo minidržavica. Je tudi velik "posestnik", se pravi lastnik. Kot država ti preko sodnika za prekrške lahko izreče do 2 meseca zapora, lahko ti podre črno gradnjo, prepove uporabo stavbe s tem, da ti ne izda uporabnega dovoljenja. Kot lastnica ogromnega premoženja - od kmetijskih zemljišč do dragocenih stavb -pa mora umno gospodariti. Toda o gospodarjenju skupščina ne odloča. Tudi poročil ne dobiva. Moral bi jih dajati izvršni svet, ki si je v letu 1986 - brez ene same razprave v tedanji skupščini - "uzakonil" dotedanjo nezakonito prakso: dobil je novo alineo v statutu občine, da sklepa pogodbe etc. glede nepremičnin. Sliši se to in ono o zlorabah, nezakonitostih. Razširjen je dvom v poštenost oblasti. Povej mi, s kom se družiš in povedal ti bom, kakšen si!
Rešitev? Ena sama! Odgovornost vseh, ki odločajo - disciplinska, odškodninska, kazenska in politična.
Poslanec v zboru krajevnih skupnosti SO Piran: Dušan Puh
IZDELAVA ALUMINIJASTIH OKEN, VRAT IN VERAND,
BOŽIČ - Koper, telefon: 58-896.
SEMTERTJA PO PORTOROŽU Ugledna vizitka Riviere
Od hotela Slovenije do Riviere so te dni ozaljšali že precej nagrbančeni hodnik za pešce ter prostor pred vhodom v oba hotela. Kolektiv hotela Riviera (nekateri so tudi kar sami prijeli za lopate) je s tem dal dragocen prispevek k olepšanju tega dela Portoroža. Seveda pa je tako urejen pred-prostor tudi vabljiva posetnica za kakovostno življenje v notranjosti poslopij.
I fflaetčt&ć
j; Vabimo vas! Prijetno in po ugodnih cenah: i
Gradovi Bavarske: 2.4.,24.4., 7.5.93 I	(3 dru) 199 DEM
f Elba - Pisa - Firenze: 24.4.93 f	(4 dni) 278 DEM
Cvetoča Holandija: 24.4.93 I	(5 dru) 490 DEM
Dunaj: 30.4.93 I	(2 dni) ATS 1500
Dvorci Češke in Praga: 30.4.93 I	(3 dni) 239 DEM
Gardaland: 27.3., 17.4.93 I	25 DEM
Spomladansko smučanje Kaprun: I	24.4.93 (4 dni) ATS 2400
i Smučanje FRANCIJA Les Menuires: 1 23.04. - 02.0593 (7 dni) DEM 490
1 v pripravi: Nordkap - Skandinavija -I dežela fjordov konec junija '93
I Inf. in rezervacije: tel./fax 066 75860
Zadnja vest:
Podjetje SCT Gradnje je obnovilo asfaltno podlago spodnjega dela Stare ceste. Obnovilo bo še del Letoviške poti (strmi dostop k stanovanjskim stolpičem). Upamo, da bo potem manj drselo! Obnova asfalta na obeh ulicah je še iz lanskega programa, ki ni bil izveden.
OSMI MAREC
Ko je zjutraj odhajal z doma po opravkih, mu je naročila kupiti tri rdeče nageljne in mimozo za darilo sosedi. Hotel ji je ustreči za vsako ceno, zato je roma] od ene cvetličarne do druge, toda do nagel-jnev ni mogel. Povsod ogromne vrste čakajočih, pretežno moških, kajpak. Potem mu je prekipelo. Zgrabil je lonček zunaj razstavljenega cvetja, ki se mu je zdelo najlepše, se z njim prerinil do prodajnega puJta, plačal in odšel. "Nageljnev ni," ji je dejal, ko je stopil pred njo, "tebi sem prinesel pa tole" in stegnil roki z lončkom proti njej. "Seveda jih zate m, ker si jih verjetno šel iskat v kak bife", mu je zabrusila. "Že vidim, da bom morala kar sama ponje", je dodala.
Nič mu ni pomagalo dopovedovanje, da tudi zanjo nageljni ne zrastejo kar tako. Vztrajala je pri svojem in ga mrko gledala. Nekoliko prizadet zaradi takega sprejema je položil lonček na mizo in se oddaljil premišljajoč: v petinštiridesetih letih odkar živiva skupaj, ji nisem enkrat podaril ene cvetlice, pa je bilo vse v redu in prav, sedaj ko sem ji prinesel tako razkošno - pa takole. Staram se pač, pamet me očitno zapušča, zato počenjam oslarije, si je brezglasno dejal in odšel.
Mirko Kos
r
NASI PRAVNI NASVETI: SE SLABE TRI MESECE CASA
Društvo upokojencev Portorož se trudi, da bi ob velikonočnih praznikih v prostorih Hotelov Palace pripravilo prodajno razstavo ročnih del. Držimo pesti, da bi razstavo uspeli organizirati!
Tudi takšna razstava je lahko popestritev turistične ponudbe.
7. junija se bo iztekel rok, v katerem morajo nekdanji lastniki vložiti zahtevke za vrnitev odvzetega premoženja.
Vlagatelj zahteve je lahko upravičenec-prejšnji lastnik podržavljenega premoženja ali njegov pravni naslednik, ki mora izkazati pravno nasledstvo oz. sorodstveno razmerje do upravičenca.
Zahtevo se vloži na občini - Sekretariatu za upravno pravne zadeve oz. Komisiji za denacionalizacijo po pošti ali neposredno v vložišču občine.
Vlagatelj mora v zahtevi za denacionalizacijo navesti osebne podatke (tudi EMŠO) in vse podatke o nepremičnini (parcelna in vložna številka, katastrska občina, velikost...).
Zahtevi je potrebno priložiti:
1.	listino o podržavljenju ali navedbo uradnega glasila, v katerem je bil objavljen akt, s konkretno navedbo predmeta podržavljenja;
2.	potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu (izda ga Matični urad);
3.	navedbo razmerja do upravičenca ter podatke o pravnem nasledstvu; akt o dedovanju po upravičencu, če zahtevo vlaga pravni naslednik;
4.	ime pooblaščenca, ki bo zastopal interese via-
5.
6.
Če želite pravni nasvet, lahko svoj problem opišete in ga pošljete "Portorožanu". Naša sodelavka odvetnica vam bo svetovala v naslednji številki "Portorožana".
gatelja, če ta nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji;
zemljiškoknjižni izpisek z vsemi vpisi in izbrisi v zemljiškoknjižnih vložkih, v katerih so bile vpisane podržavljene nepremičnine, od 15.5.1945 do dneva vložitve zahteve, ali overjeno fotokopijo zemljiškoknjižnega vložka (pridobi se na zemljiški knjigi na sodišču); zemljiškokatastrske podatke o legi, površini, vrsti rabe parcel po stanju v času podržavljenja (na Geodetski upravi v Kopru).
Vlagatelj mora navesti tudi obliko in delež lastništva pri nepremičnim ter datum podržavljenja, kar je razvidno iz akta o podržavljenju.
Če naštete listine ne obstojajo, zahteva organ prve stopnje, t.j. komisija za denacionalizacijo po uradni dolžnosti dokazila o verjetnosti obstoja pravice. Če pa je zahteva oz. vloga nepopolna, zahteva od vlagatelja dopolnitev.
Od dneva, ko je bila pomanjkljiva zahteva v celoti dopolnjena, teče eno letni rok, v katerem mora organ prve stopnje izdati in vročiti upravičencu odločbo o denacionalizacij i.
Svetuje odvetnica: Vukica Jovanović-Krevatin
PRVOSOLCI SO NAREDILI SVOJ LITERARNI ČASOPIS
Učenci 1.razreda portoroške podružnice osnovne šole "Ciril Kosmač" so v februarju, mesecu ko praznujemo kulturni praznik, imeli TEDEN KNJIGE. V tem tednu so se poizkusili v pesništvu in prozi ter svoje prispevke tudi ilustrirali. Potem so izdali svoj literarni časopis, v katerega so napisali marsikaj zanimivega in zabavnega.
V "Portorožanu" nas je njihov časopis tako navdušil, da smo se odločili iz njega objaviti nekaj drobcev. Preberite z nami še vi!
Najprej iz prvih pesniških poizkusov:
Mama piše, Ana riše, Simon skače, strgal si je hlače. Očka uro mu navij e, Simon se pod mizo skrije.
Boštjan
Majhna deklica po travi leti in pisane metuljčke lovi.
Nastasija
Pa še iz poizkusov pisateljevanja Meni je tukaj lepo
Jaz živim v Šentjanah 13. Imam živali: kozo in enega prašička, ki ima mladiče.
Sabina
In še o prijateljstvu:
Moja prijateljica
Moja prijateljica je Kira. Rada se igra gumi. Rada tudi hodi k telovadbi.
Bluzo ima roza. Hlače ima zelene. Oči ima lepe. Lase ima svetlo rjave.
Petra
Nastasija
Moja prijateljica je Nastasija. Igramo se z Lukcem in Markotom. Igramo se telovadbo. Jaz učim Markota in Nastasija uči Lukca.
Sandra
iN
N
CF
C
T0№
A-
S1
) I v J L
W.JE
A USM,
, IE JO
7
JE OBČINA POZABILA NA INTERESE ŠPORTNIKOV? (Ne)pravl upravljalec lucijske telovadnice
Nedavna odločitev piranskega izvrftnega sveta, da upravljanje z novo telovadnico v Luciji podeli komunalnemu podjetju "Okolje", je med piranskimi športniki, pa tudi med drugimi, zbudila nemalo ogorčenja. Na njegovo odločitev sta se pritožila tako Športna zveza s podjetjem Sport Expert kot tudi Osnovna šola Lucija. Najprej so pritožbe romale na piranski izvršni svet, ki je sprejel sklep brez pravnega poduka in torej brez možnosti pritožbe, nato pa še na občinsko skupščino, od katere je skupina delegatov zahtevala, da razveljavi sklep izvršnega sveta o imenovaju upravitelja nove telovadnice.
In kje se je zgodba pravzaprav začela zapletati? Izvršni svet je v Primorskih novicah objavil javni natečaj za oddajo upravljanja in gospodarjenja z večnamensko dvorano v Luciji. Nanj sta se prijavila Osnovna šola Lucija in Športna zveza s podjetjem Sport Expert. Njuni ponudbi je obravnavala Komisija za izbiro upravljalca in izvršnemu svetu predlagala, naj za upravljalca dvorane imenuje Sport Expert in Športno zvezo. Izvršni svet se je z njenim predlogom seznanil in ugotovil, da javni razpis za oddajo upravljanja in gospodarjenja ni uspel, saj naj prispele ponudbe ne bi ustrezale razpisnim pogojem. Na isti seji je športno dvorano oddal v upravljanje in gospodarjenje javnemu podjetju "Okolje". To pa naj bi do naslednje seje izvršnega sveta pripravilo predlog za način ureditve trženja in prostih zmogljivosti dvorane. Sklep je začel veljati takoj.
Čez približno teden dni je Športna zveza na IS naslovila svoj ugovor. "Sklep IS nas je neprijetno presenetil, razočaral in užalil, " nam je povedal Zoran Kozjak, v.d. direktorja podjetja Sport Expert. Športniki so bili sprva prepričani, da bodo z javnim razpisom zagotovljeni vsi pogoji racionalnega gospodarjenja in upravljanja z dvorano. Mislili so, da bo IS ušpošteval interese osnovnošolske športne vzgoje in športa nasploh. Že od samega začetka so stali pri pripravljanju projekta, po objavi razpisa so dva meseca trdo delali in pripravljali svojo ponudbo. Prepričani so bili, da so ugodili vsem postavljenim pogojem, to pa je, vsaj delno, potrdila tudi komisija za izbor upravljalca. Zdaj pa menijo, da je bil razpis nekorekten. Sprašujejo se, čemu je bil takšen javni natečaj sploh potreben, saj je občina izbrala "Okolje", ki se na razpis sploh ni prijavilo. Prepričani so, da kljub mnogim spremembam še ni konec vseh monopolov. Ne morejo sprejeti tudi dejstva, da je IS sklep komisije ovrgel brez obrazložitve. In to kljub že znanim ugotovitvam, da piranski športniki iz leta v leto izgubljajo vse več športnih objektov.
In zakaj bi bila Športna zveza s podjetjem Sport Expert, ki ga je ustanovila prav v ta namen, boljši upravljalec dvorane kot javno podjetje "Okolje"? Prvi pomisleki so se pojavili ob posredovanju toplotne energije, že zdaj je prav na račun "Okolja" slišati veliko pritožb. "Okolje" že lahko opravlja vzdrževalna dela -upravljanje, trženje, usklajevanje urnikov pa ne morejo biti več v domeni "Okolja", ker se s tem še ni ukvarjalo. Prav tako kot se ni ukvarjalo z, denimo, organizacijo mednarodne rokometne šole, z obnovitvijo zelene travnate površine na piranskem nogometnem stadionu. In prav tu je bistvena razlika med tistim, kar bi lahko naredila Športna zveza in podjetje Sport Expert in tistim, kar bo počelo "Okolje," je dejal Kozjak. Prepričan je, da se bo interes takšnega upravljalca pogosto "tepel" z interesi športa. Z Zoranom Kozjakom smo se pogovarjali, ko piranska skupščina še ni obravnavala njihove pritožbe. Sportniki
pričakujejo, da bodo odborniki sprejeli sklep, s katerim bi razveljavili odločitev IS, da podeli upravljanje "Okolju". Pred skupščino pa so prišli tudi s predlogom, ki naj bi bil v skladu z novimi republiškimi predpisi; ti naj bi v bodoče urejali področje športa in telesne vzgoje. V občinah naj bi se oblikovale nekakšne agencije, ki naj bi skrbele za športne objekte. V takšno obliko bi se v Piranu združila Športna zveza in podjetje Sport Expert. Odločitev o tem, ali bodo s športnimi objekti upravljali športniki in morebitni dobiček vlagali nazaj na področje športa, kot so obljubili v Sport Expertu, ali pa bodo usodo športa krojili (ne)uspešni poslovneži, je zdaj v rokah odbornikov.
Sij an Pretnar
GLI 80 ANNI DEL CASINO' DI PORTOROSE Note sulla villa San Lorenzo
Nell'ormai lonatano 1913, nella villa S.Lorenzo di Portorose, veniva aperto il Casino' di R>rtorose, anche per soddisfare determinate esigenze dei ceti di "riguardo" dell'ImpeiD Austro-Ungarico e degli ufficiali dello stato asburgico. PiÜ che trattare dell'at-tivita' di questa casa da gioco che nell'ultimo trentennio aveva riaperto i battenti dapprima del Palace Hotel, per poi trasferirsi nella nuova costruzione adiacente al GH Metropol, e' dcveroso trattare la storia della caratteris-tica villa S. Lorenzo dove attualmente sorge l'impianto albecjhiero piu" rappresentativo del nostro turismo a Portorose.
Tale locazione porta e conserva il nome dell'antico corvento, situato sulla lieve altura fra Portorose s S.Lucia. La villa era costruita in stile neoclassico, ed era la piu' grande e la piu' bella di Portorose. E' da considearsi una delle tante ville venete, sorte durante il periodo asburgico nella prima meta' del secolo scorso. Si hanno poche notizie sulla costruzione, mentre si sa certamente che era propri-eta' dei marchesi Fabris, di cui uno fu' podesta' di Pirano. Delle indicazioni vengono formte da Antonio Alisi di Castelvarco (diret-tore dei Musei di Capodistria e di Bolzano) scrittore e storiografo. Dove sorgeva l'intees-sante villa S.Lorenzo, diversi secoli fa si tro-vava il Monastero del Benedettini che cessava la sua presenza come tale intorno al 1300, in seguito alle terribili pestilenze. La villa S.Lorenzo, dovrebbe essere stata costruita fra il 1830-40, commissionata da un ricco marchese friulano, dopo costruita la car-rozzabile tra Pirano e Buie, che a Portorose costeggiava il mare.
II progetto, dato lo stile neoclassico, poteva essere stato firmato dal Nobile di Triste o dal
Presani di Udine; gli esecutori opporrehbero essere stati Antonio Donghetti e Giovanni Righetti (quest'ultirno lncpgnere-architetto 1827-1901). I terreni attorno alia villa con-tenevano nella massima parte piante atramere al suolo istriano: una "foresta", un vasto parco, giardini, prato oliveto, vigneto ed alberj frut-tiferi ed una quantita' di gelsi. La costruzione adibita a Casino' areva due piani: a pianoterra le camere, cucine, magazzini per vari usi, ed una gradinata interna e secreta che conduce ad primo piano, un maestoso ingresso una gradinata spaziosa di marmo conduceva al primo piano superiore, dove si trovava il grande salone a volta fino al tetto con sovraposta cupola a cristallo.
A destra e a sinistra si trovavano alcune stanze, regolate ad arte con tutte le comodita'. Vicino alia villa si torvava anche una chiesetta assai dimessa (da restaurare), dedicata s S.Lorenzo, della qualle la villa sttinse il nome. La facciata comprendeva sette finestre, nella parte centrale era ornata da tre grandi scul-ture in bassorilievo, raffiguranti una donna, una testa, un uomo; delle figure allegoriche. In alto, oltre il tetto, si elevava la cupola esagonele con finestrom rotondi e in cima una banderuola metallica girevole segnavento. Sulla parte della villa rivolta a mezzogiorno c'era 1'oDlogio solare, la meridiana, un orolo-gio che segnava le ore soltanto nelle giornate di sole. Sul muro c'ea ancora una lapide con l'isciizione latina dal significato alquanto os euro:
FOLLEA QUANDO AE DES STRUXIT FRAN CISCUS ET HORTOS TUNC AEDES ALI TER FOLLEA RE
STirUIT	Da una traduzione incerta:
MDLXII	"Una volta Francesco Follea
fece la casa e i giardiru; ora Follea rifece la casa in altro modo".
ed ancora un'alta piu' piccola con stemma.
Questa sontuosa villa di dimora aristo-cratica, nel 1865 passo' in pcprieta" di Giuseppe Stoiker negoziante, originario del Cantone svizzero di San Gallo, residente a Trieste. Ma, nonostante la pubblicita' com-merciale, la villa nel 1885 passo' in p»prieta' dell'inc^gnere Giovanni Righetti. E qui' le notizie si fermano. Ma non mi e' noto se durante la demolizione della caratteristica e ricca costruzione, testimonianza della Portorose che fu, si siano conservate tracce degne di perenne ricordo (vedi lapide sopraccitata o qualche parte delle statue allegoriche?), di cero materia dell'Istituto per i beni cultuiali e naturali di Pirano.
Elio Musizza
Nekdanja Villa San Lorenzo, kije stala na mestu sedanjega hotela "Metropol" in igralnice
"Casino'".
k
Adriatic
Zavarovanje plovil z uporabo valutne klavzule,
kar pomeni,
da se zavarovana vrednost plovila določi v tuji valuti. Tako premija ( kije lahko obročna ) kot tudi škode so plačljivi v tolarjih po srednjem oz. borznem ( odvisno od pogodbe ) tečaju na dan plačila oz. izplačila odškodnine. ADRIATIC vrši sklepanje zavarovanj preko svojih agencij širom po Sloveniji, med njimi je tudi Agencija IBC Koper s sedežem v Kopru (telefon št. 066 38—018, jax 066 38—017), kije specializirana za pomorska zavarovanja ter poleg sklepanja vrši tudi oglede in cenitve škod.
CENIK ZA LETNO ZAVAROVANJE
vrsta plovil	popolna izguba	vsi riziki
v odstotkih od zavarovalne vsote
-jadrnice_0,5%_1,5%
- ribiški in drugi čolni	0,5%	1,6%
- tekmovalni veslaški čolni in jadrnice	1,5%	2,6%
- čolni brez motornega pogona	0.4%	1,2%
- motorni čolni - gliseiji in skuteiji		
z največjo hitrostjo :		
-do 6N.M./h	0JS%	1,7%
-do 12 N.M./h	0,7%	2,2%
- nadl2N.M./h	1,0%	3,5%
— pedalini in sandolini	1,5%	-
- jadralne deske	1,0%	2,2%
Premij ski stavek se lahko zniža do 50% za čas mirovanja plovila v zaščiteni luki, marini ali na suhem.
Klubi in društva imajo za svoje člane 10% popust, če je zavarovanih najmanj 20 plovil, 15% popust za zavarovanje do 40
plavil in 20% popust za zavarovanje nad 40 plovil.
Plovila, ki se nahajajo v marinah, imajo še dodaten 20% popust.
Po posebnem dogovoru je možno zavarovanje plovil v najemu (charteriranje ), posebej ko gre za večje število plovil, po mednarodnih cenah in pogojih.
V primeru sklenitve dolgoročne pogodbe dajemo 5 % popust za pogodbe do 5 let in 10% popust za pogodbo do 10 let. Pri zavarovanju z dolgoročnimi pogodbami se upošteva bonus- malus sistem. Zavarovanje velja za slovensko in hrvaško morje ter italijanski Jadran.
Po posebnem dogovoru je možno tudi zavarovati odgovornost lastnika ali pooblaščenega upravljalca plovnega objekta proti tretjim.
ODMEVI - ODMEVI - ODMEVI - ODMEVI - ODMEVI - ODMEVI - ODMEVI - ODMEVI -
Na pisanje odbornika Dušana Puha
Odbornik v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Piran iz Portoroža, diplomirani pravnik Dušan Puh, je v treh nadaljevanjih kritično ocenil študijo o turistični promociji Portoroža, katere avtor je zagrebški profesor dr. Boris Pirjevec in je bila osnova za lansko razpravo o turizmu v občinski skupščini. V prvi letošnji številki (januar '93) je Dušan Puh objćihl zadnje nadaljevanje, ki mu je dal nadnaslov "Na nizki ravni..." (gl. "Portorožana" štev. 1 (januar '93/ m.letnik).
S pisanjem g. Puha je polemiziral Mitja Logar, direktor Obalno kraške turistične poslovne skupnosti, ki je študijo naročila. Njegovi pripombi na kritično pisanje portoroškega odbornika objavljamo v nadaljevanju.
"... nismo pa vedeli, v katero smer ..."
Šele danes (15.3.1993) mi je prišla v roke prva številka letošnjega "Portorožana". Na njegovi 3. strani objavljate tudi prispevek g. Dušana Puha pod naslovom "Na nizki ravni... Oblikovanje turistične promotivne politike Portoroža".
Navedbe avtorja bi bilo seveda možno obravnavati tudi drugače, vendar želim navesti zgolj dejstva.
Zato:
-	ni res, da je občina (Piran) plačala za naveden projekt 60.000 DEM. V resnici je strošek zanj znašal 31.850 DEM. Viri teh sredstev pa so bili: 24.500 DEM namensko opredeljena in zbrana sredstva potom letnega programa OKTPS Portorož; za financiranje tega programa so zato prispevale tako vse članice OKTPS, kot proračuni območnih občin; 7.350 DEM pa so zaradi dogovorjene razširitve projekta prispevale vse hotelske hiše piranske občine po dogovorjenem ključu. Navedeno pove, da je tudi vir sredstev bistveno drugačen od onega, ki ga navaja avtor članka. Tako prvi, kot drugi del sredstev je predmet posebne pogodbe oz. aneksa med avtorjem in naročniki projekta;
-	glede vsebine in namena obravnavanega projekta pa le citat iz razprave predsednika skupščine občine Piran (povzema ga tudi avtor članka v 8/9 Portorožana 1992), ki dovolj natančno pove: "...
kar smo slišali, smo vedeli.....nismo pa vedeli, v katero smer ... je
treba...".
To sedaj vsi skupaj vemo - s tem pa je dosežen prvi cilj projekta.
S spoštovanjem
Direktor OKTPS Portorož: Mitja Logar
PORTO ROŽ ARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOR
tji\a najlepših (redkih) portoroških sprehajalnih poti je od Avditorija skozi tunel v Strunjan. Na obeh vhodih v razsvetljeni in lepo asfaltirani tunel so vandali odstranili prometne ovire in tudi znak, da je sprehajalna pot namenjena pešcem. In zdaj avtomobili neovirano vozijo skozi sprehajalni eldorado. 7.marca je v pičle četrt ure (od 15,15 do 16,30 ure) vozilo kar sedem avtomobilistov, med njimi golf KP 184-703 kar v obe smeri. Kršilci prometnega predpisa na opozorila navadno skomignejo z rameni: "Kaj nam pa kdo more?" (KALI VSAKDANJEGA TERORIZMA!)

M a ghe asicuro, sior polisioto, che
andavo a paso de orno... ***
V prejšnji šrevilki ste lahko prebrali (pod rubriko Semtertja po Portorožu), da je Komunalna inšpekcija Albinu KEŠNERJU (in ne Kešna kot jo je zagodel slavni tiskarski škrat) iz Pirana naložila odstranitev odpadnega materiala, ki ga je "na črno" odvrgel v Pacugu. Ne boste verjeli, vendar je gospod Kešner - sicer nekoliko po preteku roka, ki ga je postavila komunalna inšpekcija -divje odlagališče, ki ga je sam "ustvaril" -počistil! (NI MIRU ZA ONESNAŽEVALCE JAVNIH POVRŠIN)
Je pa kljub temu "Lido bar" potreben obnove oz. novega, sodobnejšega videza... Oprema deluje dotrajano in nič kaj preveč imenitno. Tudi stalna klientela je temu "imidžu" primerna... ("DAME
NOČI" IN NJIHOVI "MENADŽERJI") ***
Na "črno" ljudje še zmeraj gradijo. Najbrž tudi zaradi izkušenj iz preteklih let, da za tiste, ki so si "upali", ni bilo nobenih posledic (npr. da bi jim zrušili nelegalno postavljen objekt). Nekateri pač še niso dojeli trenda sprememb - da država vse bolj misli resno. V zadnjem času sta bili v piranski občini zrušeni vsaj dve na "črno" postavljeni hiši.
Ne vem, zakaj sitnarijo za takšen kupček ?!
v	***
Se en dokaz smo dobili, da so "Portoro-žarije" med najbolj branimi rubrikami. Poklical nas je namreč odgovorni za "Lido bar" in protestiral, ker smo v prejšnjih "Portorožarijah" napisali, da zaves v "Lidu" niso zamenjali ampak le oprali. Razložil je, da imajo v tem baru kar tri (3!) vrste zaves:
-	rjavkaste oz. bež barve (za katere je naš agent zaključil, da so zgolj umazane);
-	bele (za katere je ta isti agent mislil, da so le oprane zgoraj omenjene bež zavese);
-	iz konoplje ("špage" - najbrž makrame zavese), ki jih uporabljajo v toplejšem obdobju.
Zdaj pa je nastopila "era" belih zaves in so jih zares ZAMENJALI. Rjave pa so medtem oprali. Naš agent očitno razlikuje barvne odtenke, ne pa oblik! (Z ZAVESAMI DO NOVEGA "LOOKA")
top" med portoroškimi direktorji, neWJan jega direktorja "Palača" in TOP a (POR TOROŠKO "VALENTIN(OVO)")
/^rebivalci (s stanovanjsko pravico;, la živijo v stavbah za (nekoč uglednim, zdaj zaprtim in propadajočim) hotelom "Palace" ne morejo odkupiti družbenega stanovanja pod pogoji, ki jih predpisuje stanovanjsaki zakon. Hiše, v katerih so njihova stanovanja, so namreč predvidene za rušenje! Lastnik (v našem primeru občina) pa mora zagotoviti nosilcu stanovanjske pravice omogočiti nakup drugega primernega stanovanja (po pogojih stanovanjskega zakona). Pravica do nakupa družbenega stanovanja pod ugodnimi pogoji poteče letos oktobra. Bodo za prebivalce v hišah s Stare ceste, ki jih bodo (nekoč) rušili, pogoji za nakup drugega (nadomestnega) stanovanja ostali isti (se pravi - ali se bo veljavnost sedanjega zakona za njih podaljšala) ali jim bo kdo plačal eventuelno razliko v ceni (oz. jim plačal odškodnino)? Tega uradno ne vedo. Poleg tega jih je zmedlo še dejstvo, da je eni izmed nosilk stanovanjske pravice v hiši, ki je prav tako v rušilnem načrtu, uspelo stanovanje že odkupiti. Baje "po pomoti"... (JERNEJI IN NJEGOVE PRAVICE
ALI KDO JE (BO) KRIV ZA POMOTO?) ***
Do
konca tega meseca (marca) imate čas oddati svojo davčno napoved za leto 1992. (V KS Portorož jo bo mogoče oddati v petek, 26.3. od 16. do 19. ure in v soboto 27.3. od 8. do 12. ure). Če tega ne naredite, ne boste naredili le prekrška, zaradi katerega vas lahko preganja država, ampak tudi greh, zaradi katerega vas bo preganjal bog. V Vatikanu so namreč lani med grehe uvrstili tudi davčno utajo. (DRŽAVO PREVARATI NI TEŽKO, A KAKO BOSTE OPRAVILI Z BOGOM?)
Na prostorskem planu delamo pospešeno, tako da ga bomo imeli že čez 20 ali 30 let.
Na Šentjanah Marija in Francesco Rosso iz Lucije brez dovoljenja gradita vkopano pritlično gospodarsko poslopje iz betonskih modularnih zidakov na območju, za katerega skupščina občine Piran še ni sprejela ustreznih prostorskih dokumentov in načrtov.
Tudi za Strmo pot, kjer Marjana in Oskar Bratuž brez lokacijskega dovoljenja gradita garažni in skladiščni objekt v dveh nivojih še niso bili sprejeti prostorsko ureditveni pogoji. (KDAJ BO DRŽAVA ZAČELA RESNO TUDI PRI SPREJEMANJU PROSTORSKIH AKTOV KOT PRAVNE
OSNOVE ZA POSEGE V PROSTOR?)
***
An ste se že kdaj vprašali, kdo je kriv, da stari hotel "Palace" še ni obnovljen (in da najbrž tudi ne bo tako kmalu)? Ne, ni to krajevna skupnost, ki se je pred nekaj leti vztrajno repenčila nad projekti, ki so med drugim predvidevali tudi obsežna rušenja (15 hiš!) za starim hotelskim očakom. Tudi prejšnji in sedanji direktor Hotelov "Palace" nista med najbolj odgovornimi za sedanje stanje... Delavci "Palacevih" hotelov (vsaj nekateri) radi s prstom pokažejo na magistra v turizmu, ki se je imel za "the
Upam, da mi zaradi tega ne bo treba
"Commedie"pisati na novo! ***
Pisah smo že o kolobocijah, ki so nastale pri prodaji bivšega počitniškega doma Imgrada na Bernardinu, katerega je Vladimir Polič odkupil od SKB - Podjetje za promet z nepremičninami (gl. "Portorožana" št. 2). No, zanimivo je, da je direktor tega podjetja gospod Franci Gerbec, nekoč (leva ali desna) roka gospoda Jokla na slovenskem CK-ju, zdaj zainteresiran tudi za nakup vile San Marco, ki jo prodaja Splošna plovba (menda za 1.300.000 DEM). (NEKDANJI CEKAJEVCI (TUDI) NOVI PODJETNIKI?)
V mali konferenčni dvorani krajevne skupnosti Portorož si lahko vsako sredo popoldan (od 16. do 17. ure) izmerite krvni tlak.
Pritisk meri strokovno usposobljena oseba (medicinska sestra).
Iz turističnega prospekta o Portorožu izleta 1932
Kaj naredijo portoroški prvošolčki, kadar je mama žalostna...
jo potolažim. (MAJA P.) ji rečem, naj gre počivat. (JANEZ) se ji opravičim. (ANA) mi je žal. (PETRA) ji dam poljubčka. (AJA) sem tudi jaz žalostna (MAJA B.) ji kaj narišem in jo spravim v dobro voljo. (KIRA)
jo vprašam, kaj je bilo, da je žalostna. (SARA)
BI RADI SODELOVALI V PORTOROŽANU?
VAS MIKA, DA BI KAJ NAPISALI IN POSREDOVALI NAŠIM BRALCEM? IMATE IDEJE O TEM, KAJ NAREDITI,
DA BI BILO NAŠE GLASILO ŠE BOLJ NAŠE, SE BOLJ ZANIMIVO?
VESELI BOMO, ČE NAS BOSTE OBISKALI IN PRIŠLI NA POGOVOR
S ČLANI UREDNIŠTVA. VSAKO SREDO OD 16. DO 17. URE VAS BOMO Z VESELJEM PRIČAKALI
V PISARNI KRAJEVNE SKUPNOSTI PORTOROŽ.
UREDNIŠTVO
SODOBNI OPRAŠEVALEC
Bilo je lansko pomlad, ko so se portoroški osnovnošolci tedaj drugega razreda učili o opraševanju. Učiteljica Irena jih je peljala na sprehod, da bi "od blizu" opazovali prebujanje življenja v naravi.
Pri parku Rastelli je ves razred ob robu ceste čakal, da mimo odpelje precej velik in visok tovoranjak. Nad cesto so se iz Ras-tellijevega parka razrastle veje dreves, ki jih je vrhnji del tovornega vozila oplazil, da so se pošteno stresle. Pa se je oglasil nadebudni učenec, ki je dojel, kaj sploh opraše-vanje je in zaklical: "Tovarišica, tudi kamion oprašuje!"

( уУ
1 v.
portorožan JŽL
Številka/numero 3*marec/marzo 93
*letnik/anno П1 *PORTOROŽAN je vpisan v register časopisov pri Ministrstvu za informiranje
pod registrsko številko 990 ^Predsednica časopisnega sveta:Majda Vlačič ^UREDNIŠTVO časopisa krajanov Portoroža/REDAZIONE del giornale dei
cittadini di Portorose: Gustav GUZEJ (glavni in odgovorni urednik/capo redat-tore e redattore responsabile), Mitja JANČAR, Mirko KOS, Jovan NIKOLIČ, Sijan PRETNAR, Snežna REŠEK, Irina STEGEL, Livija SIKUR-ZORMAN; oblikovanje naslovnice/ copertina di: Teo TAVŽELJ.dipl.arh; tehnična ureditev/redazione tecnica: SKELETON CREW LJUBLJANA; tisk/stampa: Birografika "BORI" Izola; naklada/tiratura: 1800; IZDAJATELJ/EDITORE: KS Portorož/CL di Portorose. Naslov uredništva/Indirizzo della redazione: Obala 16, Portorož, tel.: 73-046/ Lungomare 16, Portorose,telef.: 73-046. Cena enega izvoda/prezzo di un esem-plare: brezplačen/gratuito. V tej številki so sodelovali: Vukica
JOVANOVIČ-KREVATIN, Elio MUSIZZA, Lidija MALOK, ZELENI
PIRAN ADušan PUH st., Miloš JOVANOVIC, otroci OŠ v Portorožu. Vinjete: Sandro SAMBI.


Ne otroci, cvetje se ne oprašuje tako!
|PROSTOVOLJNI PRISPEVKIf
1 ZA TO ŠTEVILKO "PORTOROŽANA" I	SO PRISPEVALI:
1 Andreina KONCILJA z Lepe ceste I	1000 tolarjev,
Maks PODGORNIK z Vesne
1000 tolarjev, Marija PRIBAC s Strme poti tudi 1000 tolarjev ter neznana gospa z Vesne 200 SIT.
"Portorožan" se vsem zahvaljuje in se še I priporoča! Za "Portorožana" lahko | I prispevate osebno v tajništvu KS Portorož | I (I.nadstropje levo) ali po položnici na žiro Š fračun KS PORTOROŽ štev. 51410-645-50022f I	s pripisom'Za Portorožana".	|
Akcija "PORTOROŽAN-a" in "Maestrala":
SPOZNAJMO SE MED SEBOJ, SKUPAJ PA SPOZNAVAJMO NAŠO
DEŽELO...
Turistična agencija "Maestral" in "Portorožan" bi želela vzpudbuditi druženje ljudi, ki tu živimo in smo večinoma prišli "z vseh vetrov". Za začetek pripravljamo enodnevni izlet, ker vas želimo seznaniti z deželo, kjer se že od nekdaj križajo poti med severom in jugom, med vzhodom in zahodom, med različnimi civilizacij ami.
Tokrat (predvidoma v 2.polovici meseca maja) se bomo napotili na Notranjsko. Občudovali bomo Rakov Škocjan, znan po svojih naravnih lepotah ter Cerkniško jezero - edinstveno zaradi vsakoletnega presihanja. Nad jezerom se vzpenja Slivnica, znana v legendah kot zbirališče čarovnic. Pot bomo nadaljevali do gradu Snežnik, ki je eden redkih gradov pri nas, ki so ostali ohranjeni za poznejše rodove. Naš cilj je tudi Bloška planota, ki je pravi biser nedotaknjene narave. Tu si bomo odpočili in si postregli s pravimi domačimi dobrotami. Nedaleč od tam gremo na ogled cerkve v Novi Štifti, ki je enkratni primer slovenske sakralne arhitekture iz 17.stoletja.
Vas je kaj zamikalo, da bi se odpeljali z nami? Točen datum izleta in ostali podatki (cena, ipd.,.) bodo podrobneje predstavljeni v prihodnji številki "Portorožana".
In zdaj še NAGRADNO VPRAŠANJE za vas bralce:
PO ČEM JE ZNANA BLOŠKA PLANOTA?
Odgovore pošljite na uredništvo "Portorožana", Obala 16, Portorož do vključno 10.aprila t.l.. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tistega, ki se bo z nami lahko odpeljal na izlet brezplačnol
AVDITORIJ
rortoro/ - ГоПогом*
PROGRAM ZA APRIL
AVDITORIJ
Г()Г1()ГО/ l'orlnn»sc
*	petek, 2.april ob 18.00 in 20.30: promocija filma "PUERTO ESCONDIDO" - v sodelovanju z Ljudsko Univerzo v Trstu, režija: Gabriele Salvatores, glavne vloge: Diego Abatantuono, Valeria Golino, Claudio Bisio; film bo predvajan v originalnem italijanskem jeziku - brez slovenskih podnapisov;
*	nedelja, 4.april ob 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE;
*	sreda, 7.april ob 20.30: PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE avtorice Ane Ноуег: "HIŠA TARTINI V PIRANU" in ZAKLJUČNI KONCERT PRAZNOVANJA 300- LETNICE ROJSTVA GIUSEPPA TARTINIJA SALZBURŽKI KOMORNI ORKESTER; dirigent: Harald Nerat;
*	petek, 9.april ob 20.30: predstava gledališke skupine Ivan Zaje iz Reke - v organizaciji Skupnosti Italijanov Puran ob 200-letnici smrti Carla Goldonija:
Carlo Goldoni: "SIOR TODERO BRONTOLON";
*	sobota, 10.april ob 17.00: VELIKONOČNA PRIREDITEV ZA GOSTE PORTOROŽA;
*	nedelja, 11.april ob 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE;
*	petek, 16.april ob 20.30.: FILMSKE USPEŠNICE;
*	sobota, 17.april ob 20.30: GLEDALIŠKA PREDSTAVA;
*	nedelja, 18.april ob 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE;
*	petek, 23.april ob 19.30:
KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA NAGRAJENCEV TEKMOVANJA MLADIH VIOLINISTOV V ALPE JADRAN - GORICA;
*	nedelja, 24.april ob 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE;
*	četrtek, 29.april ob 20.30: previdoma
OTVORITEV RAZSTAVE LETOŠNJEGA PREŠERNOVEGA NAGRAJENCA ANDRAŽA ŠALAMUNA;
* petek, 30.april ob 20.30: FILMSKE USPEŠNICE
Organizator predstav si pridržuje pravico do sprememb v pr gramu!
Zakaj je odpadla prireditev Slovenska glasbena tribuna "Štirje letni časi mesta Piran"
Cenjene obiskovalce Avditorija Portorož obveičamo, da kljub želji in naDorom v naAi občini, da bi uspeli izvesti v tem letu vsaj del pro-elSaP^R]E LEmi ČASI MESTA P&AN - SLOVENSKO GLASBENO TRIBUNO, je IzvTšru svet občine Piran na seji dne 9.3.93 odločil, da letos prireditve ne bo
Izvršni svet SO Piran je svoj del sredstev zagotovil, program smo prijavili tudi Ministrstvu za kulturo RS. Ekspertna skupina ga je uvrstila v A prioriteto. Ob znanih omejitvah (zaradi stanja v gospodarstvu) proračuna RS so sredstva za sofinanciranje s strani ministrstva za kulturo omejena in iz nacionalnega ргодтата ni zagotovila za sofinanciranje novih programov. Prednost naj bi imela že obstoječa dejavnost iz preteklega leta. w	, ,
Ker je projekt Štirje letni časi - Slovenska glasbena tribuna - izrazito nacionalnega pomena, brez zagotavljanja običajnega 50% sofinanciranja akcije sama občina programa ne more izvesti. Sponzorje za izpadlo sofinanciranje v tako visokem znesku pa se za nove programe, ki niso izrazito komercialne narave, v trenutni gospodarski situaciji ne da zagotoviti.
Avtor projekta g.Darjan Božič ugotavlja, da bi moral biti program Slovenske glasbene tribune '93 irveden v celoti, če hoče doseči svoj namem, zato nismo vztrajali pri skrčenem programu za leto 1993.
Zaradi navedenega se je Izvršni svet SO Piran odločil, da se prireditev za letos "zamrzne" in se izvedejo organizacijske, finančne in programske priprave za leto 1994.
Občanom se zahvaljujemo za razumevanje.


s ponudbami splošne banke koper, ki vam
zagotavljajo enostavno bančno poslovanje.
BANKOMAT		BANKA NA DOMU	W®tel*
	card		
/O splošna banka koper