Za poduk in kratek cas. Potovanje v Rim, Neapol in dorau. XV. Z nekterimi tovariši se potem napravimo proti piazza di Venezia, kjer omnibusi stojijo in razvažajo ljudi na več krajev po mestu. Zasedli srao enega, ki hodi do Laterana — St. Giovanni in Laterano. — Mimo zgodovinskega koloseum-a se peljamo naprej; v kratkem smo na prijaznem trgu pred stolno cerkvo Lateransko. posve5eno sv. Janezu Krstitelju. Nazivajo ovo cerkvo tudi: Omnium urbis et orbis ecclesiarum mater et capnt, t. j. vseb cerkev v mestu in po svetu mati in glava. Ta cerkva je piva, ki je bila za očitno božjo službo posvečena in je toraj vseb drugib v Rimu mati; in ker so tukaj papeži, ki so se ob času strahovitega preganjanja Kristijanov skoz 300 let skrivali po katakombah in drugih skrivnih krajib ali privatnib hramih, nastopali vladarstvo vesoljne Cerkve, se po pravici imenuje glava vseh cerkev po svetu. Od cesarja Konstantina so v Lateranu stanovali vsi papeži do preselitve v Aviguon, za Klementa V. v 1. 1300. Hude zmešujave, prepiri in prekucije so bile uzrok preselitve. V Avignonu so papeži ostali do 1. 1377. Kdor zgodovino onega 5asa nekoliko pregleda, se bo na tenko prepriSal, da Rim le slovi zavoljo papeža in bo slovel, dokler bodo prebivali papeži v njem. Od tod prigovor: Nam nisi te Petri meritum Paulique foveret, — tempore jam longo Roma misella fores. Ako bi te zasluge Petra in Pavla ne povzdigovale, bi Rim že ubožal zdavnej. Papež so pri enih vratih šli iz mesta, ubožtvo in trplenje pa pri drugih vratih v mesto. Stevilo stanovnikov se je že do 20,000 skrčilo. — Po popisovanju od 1. 1871. broji zdaj Rim 244,484 duš. Bazilika lateranska je dobila svoje ime od imenitne rodbiue Lateranove, kterej je nekdaj kraj in poslopje slisalo. Cesar Konstantin Veliki, ko je svojega močnega sovražnika Maksencija po prikazni sv. križa na nebu priponte mole blizo Rima do dobrega posekal, *) je začel verovati v sv. križ in v nauk Križanega; on je bil, ki je papežu Silvestru podaril kraj in poslopje lateransko ter je dal sezidati po lastnih stroškib tamkaj cerkvo. Bila je edina iu prva. Se sedanje dni ob 5asu kronanja sprejmejo novi papež najpoprej lateransko ceikev v posestvo; tam se na veliki 5etrtek blagoslavlja olje; tam se po kvaternih sobotab delijo mesniški redovi; vse to oznanja jeno prednost pred vsemi ostalimi cerkvami v Rimu. Pri procesiji na Telovo grejo duhovni od Laterana na prvem mestu. Ondi je tudi zborovalo 5 vesoljnih cerkvenib zborov. Potres 1. 869. in ogenj 1. 1308. in 1360. je svojo mo5 na pivotni cerkvi poskušal in jo poškodoval, pa vselej je bila zopet popravljena in ozalšana. Nad velikim vhodom vrh zida stoji 15 orjaških podob iz kamna, ki se od daleč vidijo in po njih najbolj gotovo prepoznaš baziliko lateransko. Med tetni stoji Kristus s križem v levici, desnico ima raztegneno za blagoslov, jemu po strani stojita sv. Janez Krstitelj in sv. Janez apostol in razni cerkveni očetje. Pod temi podobami nad vhodom v cerkev je mostovž, iz kterega sv. Oče na Križevo mestu Rimu in vesoljnemu svetu podelivajo apostolski blagoslov. Petera vrata odpirajo vhod v prekrasno svetišče; trojna so od strani, srednje velikanske dveri 80 iz brona; bile so nekdaj na nekem paganskem *) Na spomin slavne zmage mu je rimsko starešinstvo postavilo slavolok iz marmorja, ki še zdaj blizo koliseuma dobro ohranjen stoji. Pis. tempelnu; une n.a pravo so dveri svete — porta santa — zazidane, samo ob svetem letu se slovesno odprejo in zopet zazidajo. Letošnje sv. leto so ostale zaprte, ker sv. O6e, kakor jetnik, se ne moiejo slovesnosti udeležiti. Znotranja cerkev ima 5 ladij; srednjo nosi 12 debelih stebrov; na. vsakem stebru v izdoljbljenem mestu stoji zanimive velikosti podoba enega apostola, vrh vsake zopet podoba enega prsroka. Vsa tla so z brušenina, raznobarvanim uiarmorjem umetno položena. Na koucu sredinske ladje je konfesijon. *) V njega se pride po dvojnih ličnib stopnicab iz marmorja v globljino, ki je od zgoraj ograjena in okoli gori vedno 11 svetilnic. V konfesijonu se shranjuje lanec sv. Janeza evangelista in razne druge svetinje. Malo dalje naprej je papežev altar, pod njim je shranjen altar sv. Petra, to je tisti altar, na kterem je sv. Peter, in drugi jegovi nasledniki ob 5asu preganjanja, na skrivnem opravljal daritev sv. meše. Na papeževem altarju smejo sami papež meševati. Dvakrat v letu, namreč na Križevo in na dan sv. Janeza Krstnika mešujejo na tem altarju v pri5o sv. O5eta eden kardinal, vendar pa za to dobijo posebno pismeno dovoljenje. Papeževi altarji so sila priprosti. Na sredini stoji visok križ, po strani svetilniki in to je vse. Altar je tako postavljen, da so papež sv. mešo opravljajoSi z obrazem obrnjeni proti veinikom, in se toraj ves 5as pri sv. ineši ne obrnejo, kakor je drugače navada. Papežev altar krije baldahin in nad njim je shranilnica, od vseb 4 krajev z rudečim zagrinjalom zakrita, le ob posebnih dnevib se zaprege odvrnejo, kjer v pobožnem varstvu počivljate glavi sv. apostolov Petra in Pavla. Na levo od papeževega altarja je altar s presv. Reš. Telesom. Altarjev kin5 podpirajo 4 lepi stebri iz pozlačenega brona. Pripoveduje se, da so stali nekdaj v Jeruzalem8kem tempelnu, in da so bili od sv. Helene sem spravljeni, ki je tudi jih votlino s prstjo iz Kalvarije napolnila; zopet drugi poročajo, da jih je cesar Tit v Rim pripeljal in zasadil v tempel Jupitra na Kapitolu. Tabernakelnu je vloženib uaj dragocenšib žlahtnih kamenSkov; pred njim gori 7 lučic in nas spominja na 7 nebeških duhov, kteri veduo stojijo pred tronom božjega veličastva. Nad altarjem je pomenljivo sbranjena miza, pii kteri je Jezus s svojimi apostoli opravil zadnjo ve5erjo in je postavil najsvetejši zakrament. Zagrinjalo jo pokriva; ncktere dneve pa jo tudi verniki gledati zamorejo. Od tod na desno je kor za korarje; tam stoji altar na prostoru, kjer je bil nekdaj tron, na kterem je veSjidel sedel vsak papež sem od sv. Silvestra. — Pod obokom cele bazilike najdeš zaSudenja vredne', prekrasne mozaik - slike, ki predstavljajo dogodbe našega Zveli5arja, cesarja Konstantina in sv. Silvestra. Na levo od altarja z Najsvetejšim so okusno vložene spovednice za spovednike raznih jezikov; *) Spoznavališče. Pis. nad vsakej stoji napis, v kakošneru jeziku se spoveduje. (Nastavek prih.) Smešničar. 18. Nek tujec koraka v mestni vrt, kamor psa seboj jemati ui bilo dovoljeno. Zdajci pribiti mestni policaj in se zadere nad tujcem: ali ne veste, da nimate psa seboj jemati v mestni vrt? Tujec se ogleda in vidi, dajeresneko ščeue za njim bodilo in re5e policaju: ta pes ni moj. Policaj ga zavrne rekoč: ali pes vendar za vami hodi. Tujec se pa odreže: tadi vi bodite za menoj, pavendar nistemoji! Policaj oci pobesi in odide.