Hatollik cerkven lini Te**y XIII. V Ljubljani 8. listopada 1860. I Ani 23. Naslednje pisanje so naš Milostljivi kn 30. u. m. dobili od sv. Očeta Pija IX. iz Kima: Pius P. P. IX. Venerabilis Frater! Salutem et Apostolicam Benedictionem! Redditae sunt Nobis obsequentissiniae Tuae Litterae die 21. proximi mensis Septembris datae, quibus, Venerabilis Frater, acerbissimuni Tuum, atque istius Dioecesis fideliuui dolorem luctumque declaras ob impiam ac prorsus sacrilegam civilis Nostri, et hujus Sanctae Sediš principatus inva-sionem, usurpationem ac direptionem coutra omnia divina et humana jura ab iis hominibus patratam, qui acerrimum catholicae Ecclesiae, ac Nobis. et Apostclicae Sedi belluni inferunt. Non levi certe solatio Nobis fuit inter maximas Nostras angustias et amaritudines hujusmodi Tua, atque istius Tui Cleri Populique fidelis declaratio omni certe laude digna, ex qua magis magisque agnovimus singu-larem Tuam, et ejusdem Cleri populique erga Nos et liane Petri Cathedram fidem, pietatem, amorem et observantiam. Ne intermittas vero una cum eodein Tuo Clero et populo ferventissimas ad l)eum efluiniere preces, ut tam horribilem depellat tem-pestatem, et Eeclesiam suam sanetam e tot tan-tisque calamitatibus eripiat, Nosque adjurei, ro-borei et consoletur in umni tribulatione Nostra, omniumque Ecclesiae, et hujus Sanctae Sediš ini-micorum superbiam elidat et conterat, eosque oin-nipotenti divinae suae gratiae virtute ad veritatis, justitiae salutisque semitas reducat. C1uin autem Te minime lateat acerbissimuni sane belluui, quo luctuosis hisce temporibus sanctissima nostra ve-xatur religio, iccirco, Venerabilis Frater, coelesti ope fretus oinnes Tui ministerii partes diligentis-sime explens pro eximia Tua pietate et episeopali zelo ejusdem religionis causain omni studio defende, Tuique gregis incolumitati diligentissinie consule, et multiplices ac perniciosissimas inimicorum liomi-num fallacias detege, errores refelle, et impetus frange. Denique coelestium omnium munerum au- 7. in škof Prečastitljivi Gospod Jernej Vidmar Pij papež IX. Častitljivi Brat! Pozdravljenje in apostoljski blagoslov ! Zročeno je Nam Tvoje prespoštljivo pismo, oddano 21. ravno pretečeniga inesca kimovca. s kterim, častitljivi Brat, nazriauuješ Svojo iu vernih ondotne škofije naj grenkejši žalost iu britkost zavoljo brezbožniga in prav božjeropniga napada, posiljenja iu poropanja Naše in le-lega svetiga Sedeža deželske vlade, ktero so vkljub vsim bo/.-jim in človeškim pravicam tisti ljudje dopolnili, ki se z nar veči razdraženostjo vojskujejo zoper katoliško Cerkev, zoper Nas in apostoljski Sedež. V Naših prevelikih stiskah in britkostih Nam je prav zares bilo v obilno tolažilo to Tvoje in on-dotniga Tvojiga duhovstva iu verniga ljudstva naznanilo, ki je res vse hvale vredno, iu iz njeg.i čezdalje bolj spoznavamo Tvojo iu Tvojiga duhovstva in ljudstva posebno zvestobo, vdanost, ljubezen iu spoštovanje do Nas in le-tega Sede/.a sv. Petra. Ne jenjaj pa s Svojim diiliovstvam in ljudstvam vred k Bogu prav goreče moliti, de naj bi tako strašni vihar odveruil, svojo sveto Cerkev i/, toliko iu tolicih nadlog rešil, iu Nas podpiral, po-terdoval iu tolažil v sleherni Naši stiski; napuh vsih sovražnikov Cerkve iu tega sv. Sedeža pa potrebil in zaterl, ter jih s svojo vsegamogoriio božjo milostjo na pot resnice, pravice in zveličanja zaveruil. Ker Ti je pa dobro znana zares silo sovražna vojska, s ktero se v tih žalostnih časih naša presveta vera zatira, torej častitljivi Brat, v zaupanji na pomoč Božjo, vse dolžnosti Svoje službe z nar veči zvestobo spoluovaje, po Svoji izverstni pobožnosti in škofovski gorečnosti z vso prizadevnostjo sveto vero brani, iu za varnost Svoje če de z nar veči pridnostjo skerbi, mnogotere in škodljive zvijače sovražnih ljudi pa odkrivaj, zmote zavračaj iu napade odbijaj. Poslednjič z vso priserčnostjo Tebi. častitljivi Brat, spicem et praeriptiae Nostrae in Te benevolentiae pignus Apostolicam Benedictionem toto cordis af-fertu Tihi ipsi, Venerabilis Frater, cunctisque Clericis Laicisque fidelibus Tuae vigilantiae com-Diissis peramauter impertimus. Datum Romae apud S. Petrum die 11. Octo-bris A11 no 1860. — Pontificatus Nostri Anno Decimouuiuto. Pins P. P. IX. Pit deveti — Oee »eeti. ( e p** polji hodim ptujem, I e ne dremljem, ce ne spim, Božjo vlado sprcmišlujem. Jo previlarjam. obtičim: Kna skerb po duši moji Brez nt-hanja roji. Na \>e kraje podedujem. Moj pogled pak otamni. Strašne pume zasledujem. Oh nikjer se ne dani. To jc britko za človeka. Hude rane vseka. To pa \njent stanovitno. Ker pove ou zgornji žar, lir- bo znamnje to slovitno. Cerkev. stal* in altar: (•rešnik in peklenske \rata Je ne potaptata. Drakon grešnike navdahne. Oslepljen' mu služijo. \ hude strasti reve pahne. Dokler se nc zgrudijo: Kar je včasi bla krivica. Jim je zdaj pravica. Močni. pa hinavski kralji. To je David prerokval, ') Bodo nad Gospoda vstali, In nad Cerkev, rod njegov: SSveti Oče! Vi ste prava Tega roda glava. Zdaj se je na Vas uderla Vsa njih jeza in napuh; A se bi rada Vam požeria. Tudi vsakidanji kruh: Nekdaj vžgano \ »m predivo Kes je pomenljivo. Bog pa ve. kaj nas to čaka, \ asih ljubljenih otrok. Oh. od tariga divjaka? \edna žalost, britki jok: Sveto upanje naj varje Nas do boljši zarje. Glejte (jote in Lombarde. In cesarje v Carimgrad Slavne nemške šelebarde. Papeže so 'tli pregnat'. Za-nje nima zgodovina Srečnima spomina. Cesar Pija je preganjal . Močne res besede mož: ') Moč in sila temu djanju Je prinesla revnih rož: Močniga pa so pregnali Oče svet' na skali. \) Kar je dobriga. potere. Maloprindno pa sadi: Z grehi se v n -srečo vderc, V strašni brezen prileti; Kadar ura mu odbije. Se na skali vbije. On pa. ki v nebesih čuje. Se neumnim bo smejal, Jezno palico vzdvigujc . Jih udariti po glav', Sam Gospod je to govoril, *) V serdu jih bo vmoril. Ura ta bo zdaj odbila. Čaka jo zaupno svet. Jenjala hudobnih sila. Vi pak bote nam otet": In pravični prav veseli Bodo hvalo peli. Luč so vernim Vaši zgledi. Kažejo življenja pot, Z močnim deli svoji čedi Svetite zvesto naprot. Kdo bi. Oče. Vas nc ljubil? Vsega raj ne zgubil ? Dolgo. Oče, še živite, Cedo vladajto na svet', To pa vse na voz denite. Kar tu morate terpet'; Kmalo vojska bo dognana . \ aro pa krona dana. L. JFjiitt ii op*-a most. toratinstro r nebesih. u. Kakoršna je s svobodo, taka je z enakopravnostjo. Po enakopravnosti v pravicah in postavah ni odpravljena različnost stanov, osode, premoženja, sreče. Je li na zemlji mogoča prava enakopravnost? Nikoli ne. Ako so eni ubožni, drugi bogati, eni nevedni drugi učeni, eni gospodje <2rugi služabniki, eni nesrečni iu zapušeni, drugi pa srečni, ter vživajo mnogotere dobrote, veselja in slave: kaka enakopravnost je to? Ako bi pa ubogi bogate podavili, njih premoženje med sabo razdelili; bi nc hotel nihče služiti, nihče delati; bi ne holli več pokorni biti. ne otroci staršem, ne žene možem, ne podložni gosposkam: kje bi bil še mir. pokoj, varnost, red pri taki enopravnosti? Enako- ) Ps. II. i, 3. ■) Cesar Napoleon I. Pija VII. 3) S prepovedjo. ') Ps. II. 4. 9. in vsim duhovnain in svetnim vernim, Tvoji ču-joenosti zročenim, prav ljubeznjivo podelimo a-postoljski blagoslov kakor pripomoč vsih nebeških darov in zastavo Svoje sosebne dobrotljivosti do Tebe. Oddano v Rimu pri sv. Petru 11. vinotoka f oktobra 3 1860, petnajstiga leta Nasiga pa-peštva. Pij papež IX. pravnost med ljudmi v sedanjim življenji je prazna beseda, so sanje. Le v nebesih je prava resnična enakopravnost. Tudi gori bo sicer velika različnost pri podeljenji zvelicanja, ker vsak prejme povračilo po zasluženji, in kakor ne najdemo na zemlji dveh človekov popolnama enacih, tako bo tudi v nebesih različnost spričevala Božjo vsigamogočuost in po-polnamost. Vender pa je le v nebesih prava enakopravnost. Vsi Boga gledajo in vživajo, ga ljubijo, in se v njem ra-dujejo. in ker jim tega miru in veselja, te nebeške sladkosti nihče ne more vzeti, vekoma ne, so tako srečni, de si nič veči sreče in slave ne želijo; vsi so popolnama zadovoljni. To je prava enakopravnost. Pri različnosti povračila, slave in veselja ni nejevolje, ne nevošljivosti, nar manjši nezadovoljnosti ne, marveč popolnama zadovoljnost, spolnjenje vsih želja. To nebeško prečudno enakopravnost poskuša pojasniti sv. Frančišk Salezijan takole: Neki oče ima dva sina; eden je še majheu, drugi popolnama velik. V znamnje svoje ljubezni jima napravi drage oblačila iz zlatiga blaga. Oba sta zadovoljna z očetovo ljubeznijo zavoljo oblačil iz ravno tistiga zlatiga blaga, desiravuo je oblačilo odrašeniga sina trikrat veči, in tedaj trikrat več vredno mem oblačila manjšiga sina, iu ko bi kdo mladi-ga sina vprašal, če hoče zamenjati svoje oblačilo z bratovim, bi ne hotel, misleč: „vsaj je moje oblačilo ravno tako iz zlatiga blaga kakor bratovo in iz ravno tistiga, in le meni prav vmerjeno, uno pa ne." Vzemimo še drugo priliko: Neki gospod napravi obed, pri katerim je nar boljših jedil in nar boljšiga vina vsake baže obilno, kakor le človek poželeti more. Vsi gosti jedo in pijejo, pa nc pojedo in ne popijo vsi enake mere, temuč eni več drugi manj, vender so vsi zadovoljni, in nobeden ne zavida druziga, ampak ga še le veseli viditi, de njegov brat ali prijatel kaj več poje ali popije, zato ko ve, de je vsiga zadosti. Ravno taka bc v nebesih. Vsi bojo oblečeni z nebeškimi oblačili, vsi se bojo gostovali pri nebeškim obedu; pa vsakteri bo oblečen po velikosti zasluženja in vsakteri ho vžival pri obedu nebeške jedila in pijače po meri svoje vrednosti; vender so vsi zadovoljni, ker so vsi z nebeškimi oblačili olepšani, vsi Boga gledajo, ljubijo v goreči ljubezni , vsi ga vživajo, vsi so njegovi otroci, Kristusovi ter med seboj bratje, vsi mestničaui nebeškiga Jeruzalema, vsi popolnama srečni vekoma. V nebesih le je prava enakopravnost, pravo bratovstvo. Francozje, od kterih slavni pridigar Mak Karti pravi, de so katoliški že po naravi svojiga serca, so bili izvolili v poslednji ljudovladni prenaredbi za načelni rek svoje vlade besedo „bratovstvo.tf Berž ko ne nihče ni mislil, de je ta rek tudi načelni rek keršanstva. Postava ljubezni je krist-janska postava. Ljubi Boga čez vse in bližnjiga kakor sebe; ne stori bližnjimu ničesar, kar nočeš, de bi kdo tebi storil. To je bratovstvo; ta nasprotna ljubezen je bila znamnje pervih kristjanov, to je pečat praviga živiga keršanstva. Ali se pa spolnuje ta zanimivi rek „bratovstvou na zemlji? Je li k manjšimu vsaj teh petin trideset milijonov Francozov po sercu in po djanji v bratovski ljubezni združenih tako, kakor z besedo rek rbratov6tvou terdijo? — O kako žalostno nam odgovori zgodovina preteklih in sedanjih let! Ne, ne ! Razun majhniga števila pobožnih kristjanov na zemlji, je le v nebesih pravo bratovstvo. Gori ljubi vsakteri svojiga bližnjiga kakor sam sebe, gori se veseli vsakteri nad srečo svojiga bližnjiga, kakor nad svojo. Ljubezen med izvoljenimi je tako velika in popolnama, pravi sv. Anzelm, de se bo vsak nad srečo svojiga brata ali svoje sestre tako veselil, kakor de bi bila plačilo njegoviga zasluženja. Ker je število izvoljenih v nebesih nezmerno, ker drugi druziga popolnama pozna in ljubi, bo po besedah sv. Avguština vsak izvoljeni tolikokrat nebeško veselje vžival, kolikor tovaršev zveličanja bo imel. Gori bo slava vsaciga izvoljenca posebej združena slava in združeno veselje vsih skupej, pravi sv. Brunon; gori gori bo taka med prebivavci, kakoršna je med udi našiga telesa na zemlji; gori se bcjo veselile device nad zasluženjem vdov, vdove pa nad prednostjo čistiga devištva; gori se bojo veselili spo-znovavci nad zmago inučencov, mučenci pa se bojo rado-vali nad slavnim vencarn spoznovavcov; gori bojo hvalili preroki življenje očakov, očaki pa vero prerokov; gori se bojo radovali angeli iu aposteljni nad zasluženjem nižjih redov, in ti se bojo pa veselili nad častjo višjih redov. Vsi bojo imenovani bratje Jezusovi, iu otroci Božji. Delež Božji in sodclež Kristusov ne bo pomanjšan po množici deležnikov; bo ravno tako velik za njih veliko, kakor za majhno število, delež vsih je tako velik kakor le enih. Po tem takim zdihuje sv. Avguštin: V nebesih se bo vsak izvoljeni razločil po slavi svoji od druzih . pa vender bojo vsi skup veselje in sladkost vživali; kajti ljubezen gospoduje med njimi v popolnama polnosti. Bog jim bo v vsim vse, ker ga bojo ljubili v goreči ljubezni in gledali od obličja do obličja ter vživali in peli njegovo veličastvo vekoma; ves njih opravek bo, de bojo Boga častili in hvalili brez utrudeuja vekoma. V Božjim kraljestvu bo med angeli iu med ljudmi le en jezik, eno veselje in radovanje, en obed. ena sladkost." Prijatli Ijudovlade veselite ter radujte se! Cesar išete na zemlji brez vspeha, zastonj, to bote dobili v nebesih, ako ne bote živeli in umerli, kakor ajdje in neverniki, ampak kakor kristjani in otroci sv. Cerkve. Gori, le samo gori bote dobili pravo svobodo, enakopravnost, pravo bratovstvo. Okrožnica Hanškiya škofa do duhovstva zavoljo žalostnih prigod b z rimskim stolam sv. Petra *). Velike hudobije si nasledovajo. in verše se morebiti ravno to uro na Laškem. Vladar, ki nosi celo križ v svojim orožji, ki so spominki njegove deržine vsi katoliški, polni vedne vdanosti do rimskiga stola, ktere udje so večkrat z lastno kervjo branili sveto vero; ta vladar, gospo-darjen že čez 10 let od nezvestih svetovavcov, ki je že več easa doma kljuboval sveti veri, je pripravljal serca za očitni odpad od naj milejšiga papeža; on, ki zdaj svetu v oči taji svoje vdeleževanje v napadih, ki se gode zoper mirne sosede njegove, in od kterih on očitno v svojo mavho dobičke spravlja; ta vladar je ravno stegnil svoje roparsko orožje nad slabo in pohlevno posestvo svete rimske Cerkve. Se vojske napovedal ni, storil jc zoper vse človeške postave, zoper ravnanje pošteuiga moža, kakor so delali sirovi divjaki o naj žalostnejših časih človeške zgodovine. Sveti Oče, kterimu so evropejske moči le zavoljo lega očitale nepopolnamost v vojaški obravnavi, ker so hotle na to opirati svojo tožbo, kteri pa je veliko bolj obvarovan s po-štovanjem katoliškiga sveta in po priseženi veri vladarjev, kakor s številam trum, se je nazadnje vdal bolj ali manj *) Ta okrožnica kaže, kakošin duh in glas savolj laških reči gospoduje na Francoskim, torej naj se razglasi, če tudi je znano, odčeear govori. * r« dobroserčnim terjatvam. Obcrnil se je do močnodušuiga serca, do eniga naj slavniših imen zmed današnjih vojsko-vodjev. Pod tem junaškim mečem s pomočjo nenavadne serčnosti in marljivosti se je urno zbrala majhna, pa zraven serčna pešica vojakov. Tudi Francosko je dalo svoj delež. Ponosno in s poštovanjein zagledamo med njimi svoje Brc-tauce iu Namčaue, ki so hiteli v versto teh sere ni h vojakov, naj že bodo iz imenitnih stanov, al ktere je gnala živa vera od domačiga ognjišča. Ta čeda bi bila zadostila v sredi srečniga iu močniga ljudstva in zaderževati bi bila premogla stranske podpihovavce. še tudi odpodili prekuco-vavske derhali, ki so ji od juga žugale. V tem stanu je vladar, kteriga sim zgorej večkrat omenil, in kteriga bo zgodovina sodila, nanaglama, tiho, brez vojskne napovedi vergel v te kraje čez tiO.OOO dobro oboroženih mož. z u-panjern. de bo urno zmagal in razpodil majhno rimsko cedo. Ali majhna peščica, kterih je bilo komej desetina od uuili. jim je silno overala zmago, skazovala čudeže svoje hrabrosti in umirajo pod neprimerno silo se je venčala z ne-strohljivo slavo. Povabim tedaj danes gospode duhovne školijskiga mesta in ž njimi verne njih duhovni j, de naj z menoj vred opravljajo častne mcrtvaščninc tem junakam svete katoliške vere, ter povabim vso šolijo. se pridruževati molitvam, kteie smo jiui iz toliko ozirov dolžni, de tem Ijubeznjivim otrokam vsaj zadnjo čast skažemo, ki nismo sreče imeli z njimi tudi truda iu nevarnosti deliti. V pervo versto štejemo čudovitiga in junaškiga vojvoda Pimodana. novo deržiusko zvezdo, ki je nam že tako draga, ki se vsak dan z novim djaujcui vdanosti zapiše v letnike milovščine po našim mestu iu deželi. Za tim bomo molili za vse vse druge brez razločka stanu. Vsi zagovorniki svete pravice iu naj svetejših reci. vsi muccnci svete vere so naši bratje. Duše katoličanov jih spoznajo, de so iz naše velike katoliške občine. Za očiščene že s prelivanjem kervi bomo prosili, naj jih Bog očisti še zadnjiga madeža, ako še kteriga imajo. Prosili bomo s polnim zaupanjem /.a njih večno srečo in v sredi častitljive mertvašcine bomo iz globočine serca peli: .,Ta nova truma inučencov Te ze hvali v Tvoji večni slavi. Te martvruin candidatus laudat exercitus.u V prošnjah za mertve ne bomo pozabili prositi tudi za žive; prosili bomo za majhno peščico Makabejcov. naj že zmaga ali pade pod neprimerno silo, ktera pritiska od juga iu severja. in jo žuga stlačiti v sramoto svete pravice. bo vender več storila pod navdihovanjem močnodušuiga svetiga Očeta, čigar svete pravicc brani, za srečo družin.-kiga reda v Evropi. kakor moči sveta, ktere z orožjem v roki neobčutljivi gledajo junaški boj. kjer se naj čistejši francoska kri v valovih preliva. V teb molitvah bomo imeli, kakor sodeželaui in katoličani, svoje serce z naj bolj vročimi iu gorečimi željami napolnjeno za glavarja vse papeževe vojske, kteri sc nam v tem boji, kteriga zmaga je po človeško njemu nemogoča, slavniši viditi. kakor v Konstantini in v slavnih bojih vroče Afrike, slavniši kakor takrat, ko je našiga nasprotnika, današnjiga serčniga zagovornika kristjanov, Abd-el- Kadra, premagal, veči kakor v barakah pariških, ktere so se pod njegovo neastrašljivostjo in serčnostjo zgrudile. Nc vem. kaj nam prihodnost skriva. Nikar nc pozabimo ene naj silniših sedanjih dolžnost. Ne pustimo, dc bi se naši duhovni skerbi izročenimu ljudstvu nravni čut iztergal. Naj pride, kar hoče, deržino se večnih stebrov pravice in resnice. Večkrat ponavljajmo svojim vernim resnice. kterih ne more nobena človeška moč prekucniti: Sila ne postavlja pravice. Nasledi ničesa ne opravičijo. Nezvestoba iu izdajstvo ste slabe noge kraljevima sedeža. Kralji in cesarji imajo ojstriga Sodnika v nebesih, kteri se nc utolaži s sklicovanjem na silo in na ime deržavne pamr'i. » Bog je počasin, ravno ker je večin. In zadnjic: katoliška Cerkev je neumerjoča, pojde tiho svojo pot po pozabljenih cesarskih in kraljevih razvalinah ter ne ne zmeni za njih overe, ne za njih zmage. Priporočevaje vam ranjke mertve vojake in une, kteri se še bojujejo, v serčno molitev, bi ne zadostil gorečim željam vidniga poglavarja naše svete Cerkve, ako bi vam ne priporočil po njegovih gorečih željah molitve za njegove nasprotnike: ker on nje milovanja vredniše spozna kakor sam sebe. Življenje je kratko; neskončna pa je večnost in strešno je pasti s tacimi hudobijami v roke živiga Boga. Molili bomo torej tudi za preganjevavce svete Cerkve in za vdeleževavce tega preganjanja. Prosili bomo Boga, de bi jim milostljivo odvzel trojno mreno z njih oči. V oziru na prošnjo na križu umirajočiga Sinu Božjiga bomo klicali: Moj Oče, odpusti jim! sej ne vedo kaj delajo; ker ne spoznajo ne svoje časti, ne svojih dolžnost, ne naj svetejši koristi ljudstva. Pater dimitte illis, iioii enim sciunt, quid faciunt. J. R. Gregov Miemperte. (Dos ta vek k n j e g o v i m u življenju.) Veliko lepiga je že ljuba Danica od tega preblaziga mladenča povedala; pa de bi kak biser ali kako zlato zerno. ki utegne v marsiktcrim sercu obilno sadti obroditi, na skrivnim ne ostalo, povem še nektere certice iz njegoviga svetiga življenja. Kar njegovo zaderžanje do so-šolcov tiče. je bil tako prijazen ž njimi, de se jc mogel vsak čuditi; ljubil |ih je, kakor svoje brate, jim pomagal, jih poduceval iu svaril, akoravno je od marsikteriga zarob-Ijenca zato le zabavljive besede mogel slišati. Pa ni se jezil nad takim djaujem, temuč je vselej proti nebesam ali pa r kako sveto podobo, nar rajši v podobo svetiga Alojzija, svoje oči obernil, iu njegovo obličje je bilo z uebeškim veseljem napolnjeno, kar jc moglo vsaciga pretresli. Iz tega se lahko vidi, kako je svoje nagnjenje zatiral. K temu mu je pa pomagalo njegovo mladosti tako potrebno zatajevanje samiga sebe, ker povsod si je pritergoval, tudi pri jedi je malo v živa I in vina nikoli ni pil. Po jedi pa, ko hudoba nar rajši skuša, se je podal vselej v svojo stanico, se vergel pred podobo svetiga Alojzija ua kolena, in jc kake pol ure tam molil iu premišljeval. O, ko bi si to pač k sercu vzeli vsi tisti, ki imajo navado po jed: lenobo pasti, o koliko skušnjav, koliko grehov bi maHj bilo! Še ponoči si blagi mladeneč ni počitka privošil, posebno takrat . ko je bil v Alojzjevišu učenik in je imel tedaj še več opraviti. Velikokrat se je do polnoči s šolskimi rečmi ali pa z ribanjem pečal, in potem, ko je že vse spalo, se je v kapelo Marii in svetimu Alojziju v naročje podal in tam svojiga počitka iskal. Tam je v tihi noči v pokoji in miru premišljeval iu molil velikokrat do jutra. In akoravno je tako sveto živel, sc jc vender po zgledu svetiga Alojzija močno pokoril: so namreč znamnja zapazili, de je svoje nedolžno telo, berž ko na, celo bičal ali s tepenjcin mertvil. O ko bi pač tega blaziga mladenča sedanja šolska mladost saj nekoliko posnemala! J. T., učenec. Pogovor rtveh kmetov. Zapisal Marešič. Juri. Dragi Matevž! ti si učen, te dostikrat vidim knjige, Novice, Danico prebirati, povej ini, kaj je to: Svoboduo opravljanje ali prosta raba vere? Matevž. Vsi ljudje, protestanti, cvangeljci, z eno besedo, krivoverci in judje smejo po svoji volji svoje duhovne slu/.be opravljati, si cerkve zidati, ležeče posestva nabirati, tudi v visoke cesarske službe priti jim je od-perta pot. Teh pravic judje uiso vživali. J. Kako je pa to, de imajo zdaj judje in krivoverci take pravice. V več deržavah krivovereov pa pravijo, de so katoličani tako hudo zatirani. M. Mnogi krivoverci in judje so po časnikih in sicer na vse usta vpili, de se judatn in krivovercam krivica godi, de naj bodo ti svobodni kakor katoličani. Milostljivi cesar so jih uslišali in judam in krivovercam veliko novih pravic podelili. J. Kaj se niso katoliški vredniki časnikov in drugi katoličani nič ustavljali tistim sirokoustnim judam? Sej je veliko več katoličanov v naši deržavi, kakor pa judov in krivovereov, tedaj tudi veliko več katoliških vredni-kov, kakor pa judovskih in krivoverskih, večina glasov mora saj premagati. M. Prav tiho ti povem Juri, veliko katoliških vrednikov je, ki z judi in krivoverci v en rog trobijo in se le za jude poganjajo; ali so najeti, ali podkupljeni ne vem. J. Morebiti pa taki vredniki niso dobri katoličani? M. Ali so dobri ali ne, ti ne bom pravil, ptiček se iz petja pozna: gerlica nikoli tako ne poje kakor Šinkovec, ako bi gerlica tako zapela kakor Šinkovec, bi vsi, kteri bi petje slišali, zavpili: Šinkovec je in ne gerlica! Tako je od častiikarjev govoriti: Jud je, krivoverec je in ne katoličan, če po judovsko ali krivoversko piše. J. Kaj pa ti Matevž praviš od tistih časnikarjev, ki pripovedujejo, kako inehkiga serca de jeGaribaldi, de se zjoka (če uiu ne gre po volji), ali pa popisujejo romanje sardinskiga kralja v Loreto, njegov dar za cerkev? M. Ko judje in krivoverci od dobrih del sv. Očeta Pija ali od druzih katoličanov le molče in le laži na dau spravljajo, menim, dc taki časnikarji deržijo z Garibaldam in s kraljem Viktorjem, roparjema. Hvale nista vredna, ko ne storita, kar sta dolžna. Garibaldi bi mogel noč iu dan jokati zavolj krivic, ktere je storil, Viktor K mati ve I bi mogel po Cahejevo čveterno papežu in drugim ljudem poverniti, in polovico svojiga lastniga premoženja ubogim razdeliti. J. O Matevž, ti si prehud! Garibaldi in Viktor Emanvel mislita dobro ljudem, jim mislita davke zmanjšati. M. Pojdi, pojdi neveduež! Ali ne veš tega: Kader se konj lovi, se mu oves moli! Naj le ta gerduna Lahe pod se spravita, jih bota že bičala, kakor je bil Roboam Izraelcam nameuil, rekoč: Moj oče vas je z biči tepel, jest vas bom pa s škorpijoni tergal. J. Lej ga no! jest bi bil pa že rad imel, de bi bil Garibaldi prišel in za njim Viktor Emanvel. M. Sej se se dobe bebci, ki so tvojih uiisel, ko jim ni za drugo nič inar kot za prckucijo, taki ne pomislijo, de bi se tako sami prekucnili v blato iu v gnoj. J. Viktor Emanvel neki varuje sv. Očeta Pija. M. O kdo ti je pa to, Juri, na nos obesil? Kako sv. Očeta varuje, ko jim je že skorej vse vzel! V Rimu jih še pusti, in Rim že med zobmi derži in renči kakor pes, kadar ima kost v gobcu, in se inu drugi grozi, jo vzet. Juri! sej si slišal, ko se je Garibaldi bližal rimskim deželam, dc je Viktor Kinanvel šavsnil po papeževih deželah, de bi mu jih Garibaldi ne vzel. Sar-dinec ni vedil, kaj Garibaldi misli, se je ne mara bal, de se bo Garibaldi dal v Riuiu poveljnika cele Italije oklicati; ali pa je šel Garibaldu naproti, de bi ta ropar ne bil od serčniga Napolitanskiga kralja zmagan? J. Ali sta Garibaldi in Viktor Emanvel judovske ali turške vere ? M. Naše katoliške vere sta po iinenu, po obnašanji pa nobene vere nista. Ko bi bila ktere vere, bi vedila sedmo Božjo zapoved, ki se glasi: „Ne kradi.M Ona dva ne kradeta samo, ampak tudi ropata cerkve, samostane, preganjata initiihc, kralje iz njih posestev itd. J. Francoski cesar Napoleon je pa dober katolik, sej so naš sveti Occ njegovimu otroku boter, jih gotovo časti? M. Napoleon po hinavsko dela, on je s tem, de je papeža za botra zvolil, kaloliškimu svetu hotel pokazati, de je dober katolik, in je želel, de bi mi katoliki vauj zaupanje stavili, de bi nas ložej golufal. On je tako zvit, de kralje in cesarje za nos vodi, zdi se mi, de dela kakor mačka z mišjo; mačka se z mišjo igra; če miš vstane, jo mačka čofne: — se kteri kralj z Na-poleonam sozuani, in misli de je z Napoleonam v prijaznosti, kar dobi klofuto. J. Ljudje pravijo, de Napoleon Rim brani. M. Brani ga, brani, de ne vemo, kam ta bramba kaže!... Od druge strani pa podpihuje in draži ljudstva, de ro-govilijo, se vjedajo, in morijo. J. Napoleon bi bil dober cesar, on bi nam gotovo davke pomanjšal. M. Kje si pa spet to slišal? Ali ne veš, kaj vse Francoz počnč? On se zmirej vojskuje, če ue s ptujimi kralji, ima pa punt v deželi, de se davijo, streljajo, morijo. To vse denar hoče imeti, na Francoskim se davki tudi zmirej množijo, tudi tebi bi ti jih Napoleon na herbet obesil, de bi jih komej nosil J. Za moje žive dni! kar nobene ne zadenem! M. To lahko zadeneš, de našiga svetliga cesarja častiš, ljubiš, ki v resnici mir žele, in bi tudi papežu radi pomagali, ko bi drugi z njimi deržali, le rogovileži jim vojsko napovedujejo iu cesar se morajo braniti. J. Ce so cesar dobri, zakaj pa imamo zmirej večji davke? M. Zato ko imamo zmirej več sovražnikov in rogoviležev. Judje, krivoverci so katoličaue preslepili, de ti ž njimi vred rogovilijo, zato mora biti zmirej več vojakov, šol je zmirej več, učenikov zmirej več, učeuih zmirej več, vsak hoče cesarsko službo, potepuhov, puutarjev zmirej več, tedej tudi ječ zmirej več. Tako se davki množijo. J. Ali bi se ne dalo vsim tem v okom priti? M. Dalo bi se. Ljudje naj po katoliški veri žive, naj bodo ponižniga serca, kralji naj rop zatirajo, ue pa ga podpirati. vsi naj bodo mirni po zapovedi keršanske Iju-bezui, in ne bo treba ne krogel, ne smodnika, nc druzih vojskinih priprav; naj podložni pravično žive. naj se med seboj ne ravsajo, ne čertijo in ne vjedajo, in ne bo treba ne ječ, ne druzih pokoril, in bodo tudi davki zmanjšani. J. Kaj pa — ? M. Bog te obvari, nimam časa dalje govoriti; če hočeš še kaj vprašati, pridi drujikrat. Hvaljen bodi Jezus Kristus ? Ogled po Slovenskim in dopisi• Iz Ljubljane. Pretečeno nedeljo-teden je bila v ljubljanski stoljni cerkvi ne le imenitna, ampak tudi prav spodbudna in keršanskimu duhu prav primerna slovesnost, namreč postavljanja in blagoslovljevanje noviga križeviga pota, kteriga je poslednjič dobila stoljnica ua prizadevanje sedanjiga fajmoštra prečastitljiviga gospoda korarja in dekana Jožefa Zupana, in ki ga je pač res močno pogrešala, zakaj spodobi sc, de naj bo stoljna cerkev drugim v vsih dobrih rečeh lep izgled. Velike zaluge so si pridobili prečastiti gospod fajmošter, de se je pred kratkim na njih trud stoljna cerkev tako imenitno in drago pozlatila in ozališala: še veči zaklad pa so si gotovo naložili s tem, de so znamnja našiga odrešenja, s tolikimi odpustki sklenjeno pobožnost, sveti križe v pot, v stoljni cerkvi napravili. Vsako bogoljubno serce bo za ta neprecenljivi dar njim in drugim dobrotnikam hvaležno, dokler bo cerkev stala. Gospod stoljni fajmošter so se za to imenitno delo slovečimu in pobožnimu umetniku profesorju Kuppelvv ieserju na Dunaji priporočili, in unije zmalanje štaciouov po Fuhrieh-u zročil izverstnimu dunajskima malarju gosp. Piauk-u. Podobe brez oklepov so po 4 '/,_, čevlja visoke in po 3 čevlje in 4 palce široke in v sosebno lepe pozlačene oklepe v-djane. Blagoslovljevanje so opravljali s slovesnim sprem-stvam visokočastiti frančiškanski prednik v Ljubljani O. Ka-list Omejc ob 8ih zjutraj in potem so imeli gosp. dekan in fajmošter pridigo od te slovesnosti in naprave. Popoldne pa so prav serčuo od križeviga pota pridigali v. č. O. Kalist Omejc in po litanijah je bilo darovanje ali ofer za novi križev pot. Sliši se, de so dobrotne ljubljanske roke čez 300 gold. pri ti priložnosti zložile; vediti pa je, de križev pot velja 3000 gold. in se iina vse le samo iz milih darov plačati; torej pač ni dvomiti, de bogoljubni častivci Kristusoviga terpljenja iu obiskovavci križeviga pota imajo še zmiraj lepo priložnost, sc te lepe naprave vdeležiti. Iz Ljubljane. Slišimo, de bratovšina vedniga češenj a sv. Rcšnjiga Telesa se prav veselo razširja in ima že čez 2350 družuikov, ker se veliko pobožnih duhovnov po deželi za njeno razcvetanje goreče trudi in prizadeva. Po drugi strani pa bogoljubne roke prav pridno delajo in pripravljajo cerkveno obleko, in zanesti se je. de bo v-prihoduje še več cerkvene robe in oblačil izdelanih ter lahko še več potrebnih cerkev obdarovanih kot jih je bilo letašnje leto. Dobro bi bilo pa tudi v ta naineu, de bi se v v. čč. gospodje, kterih cerkve so potrebne, dočasa pri vodju bratovšiue žl. gosp. dr. Henriku Paukcrji oglasili in naznanili, česa cerkve nar bolj potrebujejo, de se na nje ozir ima, kolikor bodo pomočki bratovšiue dopustili. Kar zapisovanje v bratovšino tiče, je mende že dosti znano, dc gotovo sleherni duhoven rad imena sprejme iu jih do gosp. vodja odpravlja, v Ljubljani pa se zapisuje tudi pri čč. gospeh Uršulinaricah, ktere so v vsakim oziru posebno velike do-brotuice iu podpornice bogljubne družbe za vedno češenje sv. Rešuj gaTelesa in podporo ubožnih katoliških cerkev. Iz Ljubljane. Na Dunaji je v cirilici na svitlo prišlo delo: Pravosiavie i liti koja crkva pravic uti, iztočna ili zapadua? Rodu srbsko m' p o ■« v e t i o Joan' Č o k r 1 j a n', bivši bogosl. da I mat. profesor, paroh' itd. T. j.: Pravoverje ali ktera cerkev bolj prav uči, izhoduja (greška nezedinjeua) ali zahodnja (latinska, rimska)? — Te bukve so pravi biser, ki bodo po llozji milosti zanesljivo veliko dobriga sadu rodile; zakaj pisavec je bil poprej uezedinjen grek ali staioverec, kakor učenik bogoslovja pa je globokcjši preiskoval različuosti med greško nezedinjeno in rimsko ali katoliško cerkvijo, iu je spoznal, de je njegova cerkev v zmoti, ker se jc ločila ud edinosti Kristusove, torej jo je zapustil in se vernil v cerkev, ki je zidana na apostoljski skali. S tem pa ue še zadovoljili, je hotel svoje prepričanje tudi svojim ljubljenim serbskim domorodcam v bukvah razodeti, ktere v I. delu obsegajo zgodovinsko razmero, v 2. pa verske različuosti obeh cerkev. Bratovšina sv. Cirila in Metoda mora pač vesela biti taciga dela in priporočimo ga vsim. kteri znajo v cirilici brati. Velja 1 gold. Dobrovski lajmošter gospod Jožef \achtigal so 4. t. m., to je, v nedeljo zjutraj ob Tih — v drugič od mertvuda zadeti — v Gospodu zaspali, 0. t. m. pa so jih materi zemlji slovesno zročili. Pokopali so jih prec. gosp. korar, dekan in mestni fajmošter Jožef Zupan vpričo še 3 druzih korarjev. 2 oo. frančiškanov in II druzih duhovnov. Preč. korar gosp. Jožef Pavšler so imeli slovesno mertvaško mašo. gospod dekau pa so v izvcrstiiim govoru opomnili velike gorečnosti in zaslug ranjciga v dušnim pastirstvu, zlasti so v misel vzeli, kako je dobrovska cerkev Marije Device po prizadevanji ranjciga fajmoštra zopet zadobila tiste odpustke, ktere je ta stara božja pol že nekdaj imela in so bili potem pozneje pozabljeni in opušeni. Kako de so farmani svojiga dobriga pastirja spoštovali in ljubili, sc je tudi iz tega vidilo, de se je bila velika množica ljudstva k pogrebu zbrala. Bili so ranjki na Dobrovi polčcterto leto. Bog jim daj večni mir iu pokoj! Iz Oberlia 5. listopada 1800. (Zahvala.) Blagi in usmiljeni d a rov a ve i! Potožili smo nesrečo, ktera nas je bila sv. Loreuca dan zadela, v Danici očitno, iu smo prosili, nam k napravi novih stanj pomagati, ker nain je ogenj poprejšnje pokončal. Naša prošnja ni bila zaman, usmiljene sercu so počutile našo revšino, iu nam lep dar, To gold., poklonile. Desiravno si s temi nismo mogli svojih poslopji zgotoviti, smo bili pa vsaj v stanu, si za tiste mnogo graje ali tvarine za hiše (materiala) napraviti. Bog Vam, dubiim ljudem, stoteruo in več poverili! iu to Vam bo. zakaj Vi ste lačne nasitili, nage oblekli, popotne sprejeli, holn.ke obiskali. Je namreč med nami ubogimi pogorelci 7s let stara vdova, ktera ima zdravo glavo in želodic. Ie noge jc nočejo nosili, tako de se sama še premakniti nc more. revna je skoz iu skoz. le od milili darov drugih zi\i; in za lo betezuico smo tudi Vašiga dara nekoliko oberuili. Po vsih stran« h obernjeuo, Vi ste zapoved keršanske ljubezni spolnili. in to je vzroka več ko dovelj k upanju, de Vam ho nebeški Oče, kteri tudi kozarca merzle vode. revnimi! podauiga. brez plačila ue pusti. Vaš dar obilno in bogato nadomestil. Ilvalczui Obersaui. Iz llarij na Notranjskim. — Sedanje žalostne ca-c, ko so se peklenske muci zarotile, sv. katoliško Cerkev napadati; zdaj ko njene služabnike preganjajo iu za-perajo. njene posestva ropajo, ko bi človek mislil, de je pravica iu roiiica, pobožnost in bogaboječuost s sveta zginila; zdaj posebno radi po tebi, ljuba Dauica, seženio, kei ii nam prin. saš med žalostuimi novicami tudi marsi-ktero veselo. Naznanuješ nam, de živi po svetu veliko pravih kristjanov, verlih sinov »v. matere Cerkve, ki radi mai-ikak dar Gospodu na čast darujejo. Naznanuješ po slovenskim svetu, kako se tu in tam cerkve lepšajo, novi altarji izdelujejo, vbrani zvonovi v zvonike obešajo itd.; le iz llarij ni-i še nic razglasila, če ravno hi obilo bilo povedati. Tudi v naši mali rekapozituria ljudje veliko in z veselim scicam cerkvi dajejo. V kratkim času so omislili ano cerkev stopi. Pri tem gre pa posebno hvala ha-ri.okimu gosp. duhovnu J. Gradu, čigar veliko veselje je, Bo/.jo hišo lepšati. Bog ohrani tega skerbuiga pastirja, in bodo zanesljivo še mnogo reči hariški cerkvi oskerbeli. Z Bogam ! — — j _ Miazfffefi po kerstutskhn svetu, Predsednik dunajske rokodelske družbe bo menile avstrijanske Škote prosil, de bi družbe, ki so po njih >ko!ijah. v svojo skerb vzeli. Vsako leto ima biti veliki zbor avstrijanskih rokodelskih družb. Vstanovitev hranilnice se mocuo želi. Puduk de naj obsega začetne tvarine. risanje iu petje. Priporocuje se skupna nedeljska Božja služba iu letne duhovne vaje. Škof v Trieiitu so nevarno bolni, in bili so z veliko slovesnostjo prevideni. Sv. Rešuje Telo je bilo v procesii neseno v škofijo, vse duhovstvo, magistrat iu veliko pobožnih iz vsih stanov Ga je spremljalo. \ Zagrebu, kakor pišejo časniki, so neki gospodje napredovavci do tega pritirali, de je izročenje on-dotniga konvikta oo. jezuitam odloženo, in zavolj ljubiga miru je neki srenjsko predništvo pri vladii prosilo, de bi se jezuiti nc dopustili.--Očeta m jezuitam gre hvala, de so na velikim otoku Kuba s poldrugim milijonam katoličanov skoz pel let, kar so se tamkej vstanovili. novo življenje obudili. Tode le pripravijo naj se. ker gotovo ze nš a n t o v i- za njimi lazi; zakaj jezuitam on nikoli nikjer ne da miru. ker oni ujegovimu kraljestvu posebno veliko škodo delajo. Dandanašnji ta šalita vee veči del časui-kov in veči del jezikov v svoji najemšini ima. Kako so bili undau dunajski časniki zaragijali. ko je bil č. O. Pa-this tako postavno, moško in olikano spregovoril, zakaj de se jezuiti nočejo s časništvam pričkati. Zagrebški kardinal vikši škof v pastirskim listu od 7. u. m. biča vir sadanjih britkost, namreč, rovarski duh, ter mu prav živo s šilam in ognjeni do kosti gre. V koloči je bila 30. kim. ondotna spodnja gimnazija z uovozidano gotiško cerkvijo vred od ondotniga vikšiga škofa z veliko slovesnostjo oo. jezuitam zročena. Vikši škof so dali poslopje razširiti, ker hočejo celo gimnazijo imeti, iu ker dosedanji učeniki, oo. piaristi, nimajo k temu dosti učenikov, so vikši škof jezuite poklicali, novo cerkev zidali , iu zalogo za 20 jezuitov vstanovili. Gimnazija se ho vsako leto za en odred zvikšala. Prednik tega vstava je t). Aleksander Weninger, bral glasovitiga misijonarja v Ameriki. Iz Verone pišejo, de je k manjšimu že 1200 pie-monteških vojakov na Avstrijansko pribežalo. — Ljudstvo ua Lombarškim je britko užaljeno zavolj nespoštovanja. ki se tamkej do duhovstva in Cerkve razodeva. — V Brešii so dve osebi očitno tepli, ki ste bile dar za sv. Očeta dale. Fajmošter v Rcdžii (Reggio) je bil zapert, ker jc za Pija IX. darove zbiral. — „Evviva" svoboda talijanska ! kliče moč satanska. \a Poznailskilli imaja neke prav posebne družbice. V vsaki vasi se zedinijo tri ženske, skupaj stanujejo iu brez samostanske obleke in obljube pod ogledništvam faj-moštrovim pobožne dela opravljajo. Dve zmed njih greste vsaki dau h kinetam na delo za dnino; s svojim delam preživljate tretjo, ki ima ta čas šolo. Zvečer se vse tri snidejo, iu ena zopet gre bolnike obiskovat iu jim streč. Misijonar koluiuban v Ameriki piše iz Kanade, de so bili od angleškiga ondi potujočiga kraljeviča v do-lejui Kanadi kat. škofje s prav posebno častitljivostjo sprejeti. Oranjevcov v gorejni Kanadi, razdraženih sovražnikov zoper katoličane, pa princ ni hotel pred-se pustiti, desiravno so veliko silo delali. V Varšavi, kakor „Gegen\vartu meni precej zanesljivo vediti, so vladarji sklenili: punta in njegovih ropov (faits accouiplisj ne poterditi, dosihdanje narodovske pravice braniti iu v ohranitev postavnih mej tudi po orožji seči, ako bi bilo treba. V Krakavi je gosp. Mavrici Mann, vrednik polj-skiga lista „Cas," dobil papežev red sv. Gregorja. Bratovšina sv. Boromeja za razširjanje dobrih bukev na Nemškim, ki sega tudi v Norvegijo in Ameriko, obrača denar, ki mu ostaja, v napravo posojilnih bukvar-nic za svoje družuike. Tacih bukvarnic jc na Nemškim že 993, zmed kterih nektere imajo že po 2— 3000 bukev. Pri zboru orientalistov ^učenih zastran jutrode-želskih jezikov j v Brauušveigu je protestauški veliki super-iuleudent zbor z molitvijo pričel; to pa nekimu pričujočimu judu ui bilo všeč in kar pričo vsih se je zoper molitev vperl. „Sploh je viditi, de je prav na to prišlo," pravi dopisnik v A. A. Z t g., „de bo moglo keršanstvo pri enačili prilikah poprej se judovstvu pokloniti in privoljenja prositi." Iz Vircburga naznanujejo žalostno novico, de je neki karmelit k protestantaui prestopil. Opomnimo pa to zato, ker ima ta odpad (apostasia) nekaj enaciga z Luter-Marliuovim verolomstvam: zatajil je namreč svojo sveto vero zato, de se je oženil z bogato mesarico vdovo, ktere mož si je bil pred 2 letama vrat prerezal. Protestantje so od samiga veselju vsi nori, so to kras(t)no pridobitev povsod raztrobentali, k slovesnosti vabili, šampaujer pili. ,.Kir-chenrath** je vse deržavne svetovavce iu vikši vraduike svoje (protestanške) vere k slovesnosti povabil, pa nobeniga ui bilo. Napravili so Luterani zbirko za odpadnika, vender pri vsim nezmernim veselji niso mogli več kot 3 gold. 30 kr. parskiga denara nabrati. — Ker je dosti tacih ljudi, de na ves častiti duhovski stan s škodoželjnim veseljem planejo, ako se nameri, de od eniga kaj napačniga slišijo, torej ne bo škodovalo še v misel vzeti, kako je bil neki pošten kmet enaciga napčniga modrijana splačal. Neki protestant je namreč katoliškiga kmeta silil, de naj v petek meso je, in je jezikal: „sej ga tudi vaš fajmošter je." Tu pa ga je zavernil, rekoč: ,,Kaj pa de; ko bi celo uo-beniga zanikerneža med našim dubovstvain ne bilo, bi se vaša vera celo začeti ne bila mogla." Protestant je bil tako zadovoljin s tem odgovorain, de je to pričko še svojim prijatlam pravil. Vircburški „Sonntagsbl." k tej dogodbi še oponiui med drugim angleškiga pregovora: „Kadar papež svoj veri pleve, ves plevel meče čez naše zidove." V Allkoili je bilo o predaji mesta vjetih: 3 generali, 17 vikših in 331 nižjih častnikov iu 5.792 prostakov. Laške kardela so bile v Kim poslane in do polovice u. m. jih je bilo 1.500 tje dospelo; drugi so se v svoje domačije po-vernili, mogli so pa na potu skoz roparsko deržavo Sardinijo in Loinbardijo od olikanih in neolikanih derhal veliko žaljeuja, zasmehovanja in vsakteriga psovanja terpcti, iu veči del jim je bilo poropatio, kar so imeli. Ostudna derhal rovarjev po Laškim ostudne reči počenja. V Perudžii so duhovna vstrelili, ga dolživši, de je pri vlomasti puntarjev vojaka vstrelil; v Neapelnu je neki garibaldcž mašnika pri altarji napadel in mučil, iu ne de bi ga bili verni odvernili; v Bergami so nekterim duhovnam okna pobili in se derli: „Smcrt Piju IX.!" Zakaj? Zato, ker ob obhajanji sramotne kastelfidarške zmage niso hotli svojih oken razsvetliti. V* Bencdkah so duhovni prejeli okrožnico rovarskiga odbora, ki jim z bodalam žuga, ako „v škodo deželi versko prenapetost podžigajo," — to je, se za sv. Očeta poganjajo. V Turinu je mende neki potepuh vpričo zbrane množice ciborij iz tabernakeljna uropnil! V pridruženih, to je, priropanih okrajinah cerkvene deržave so cerkvenim vraduijam ogled nad šolami vzeli. V Modeui so več duhovnov, ki so zavolj necerkveniga duha od škofov odstavljeni, ti možje pa učeuike v višjih šolah postavili. Tudi zanikam iučenci so se lepo skazali, ker so pri neki slovesnosti svitlopis napravili: ..Hočemo pravo vero brez papeža in duhovnov!" V Neapelnu je Garibaldi ojstro zapoved zoper ,,skrivne družbe" razklicat, namreč zoper pobožne bratovšine, ki so rovarjein ,,skrivne," kaj pa de, in se jih boje kakor hudoba blagoslovljene vode. Sardinski prostovoljci v Orvieti so pokazali, kakošno tigersko oliko oni po Italii razširjajo, de bi se bilo ne le njim, ampak vsi Evropi zavolj tolik*? grozovitnosti sramovati. Ko so namreč ti nečloveki prišli v Orvieto, so zvečer ob osmih častitim očetam jezuitaiu naznanili, de bodo zjutraj ob devetih postreljeni. Ob dveh po polnoči jim napovedo, dc se bo zavolj neprevidenih okolišin streljanje precej začelo. Prostovoljci odpeljejo O. prednika (^rektorja), mu pograbijo njegov denar iu vprašajo ga, koliko denara de vsaki druzih očetov pri sebi ima. Potem mu ukažejo poklekniti, mu oči zavežejo, persi odpnejo in s pištolo na prazno kviško vstrelijo. Tako delajo s slehernim patram posebej, in kteri še niso bili poklicani, so vselej mislili, de je spet eden zmed njih usmerten. Nar mlajšimu zmed njih se je bila v tolikim strahu pamet zmešala. — Čast iu poštenje laškim in drugodnim svoboduham in prekucuham! Od sramote naj se pokrije 19. stoletje in njegov humanizem (človečnost). Ko bi turki kaj taciga storili, bi možje rovarji in njih časniki vpili, de bi zmolkli, in rojili, de bi vse na noge spravili. Mala papeževa vojna, ki je bila v častni vojaki do čistiga zaterta, se zopet na noge spravlja in šteje že 1500 dobro oboroženih vojakov, mislijo pa, de jih bo v kratkim 4000. Nemci, Belgijanci, Svajcarji, Francozje prihajajo pod bandero sv. Očeta. Msgr. Merode je duša tega početja. Parobrod Vatikan, na kterim je francoski poslanec Msgr. Sacconi, v Rim prišel, je prinesel 60 prostovoljcov na Rimsko. — Zavolj denarne pomoči pa se množijo prizadevanja in družbe po svetu, ki dajejo in zbirajo darove za sv. Očeta. Zanibianchi, ki je bil poleti na Garibaldovo povelje s Toškanskiga Rimsko napadel, in je zato v Genvi zapert. je bil mende o sardinski vloinasti na Rimsko naslednji upnr razglasil: ,,Vi rae zapertiga imate, ker sim bil z nevarnostjo svojiga življenja s 50 ljudmi papeško okraji no napadel; vi pa si v čast štejete, ravno to s 45.000 ljudmi storiti! itd." kako se derhal in hudobija sama sebe vjeda. kaže vnovič, kar se z Napolitanskiga sliši. 17. kozop. ji* bilo zopet 1700 garibaldežev od napolitanskiga topništva pokoučauih. — Tudi Piemoutezi enako skušajo. Pervo kar-delo. ki se je na Napolitansko vderlo. je bilo skorej vničeno. Dosti jih je tudi v vojski z Lamorieieram padlo. — Neki ukaz mende odklada ali ovrača Garibaldovo nared-bo. ki je škofain njih dohodke skerčila. Piemontezu se na Neapolitauskim vojska ne obnaša tako dobro, kakor je blezo mislil; 20. u. m. so bili neki Sardinci tepeni, —29. pa je bil ob reki Gariljano hud boj. v kterim so bili Piemoutezi popolnamo premagani, njih veliko vjetih in pobitih. V več okrajinah sc ljudje vzdigujejo zoper zvezo s Sardinijo. kapva. kakor pa naj poslcdnjiši novice vedo. je rovarjein v rokah, obsada se jc z ohranjenjem vojaške poštenosti vdala. Piemoutezi so že uukraj Gariljanc: pod vod-stvam kralja roparja so neki otidi odspredej in z brodo\ ja kraljeve napadli in premagali. Kraljeva mala množica se zbira krog Gaetc. Ako Bog čudeža ue stori, bo rop na Napolitanskiin kmalo dokončan. Neštevilnc so sile, ki so Kapvo stisnile. Na Neapolitanskilll je le bolj mesta spridil ro\ar»ki duh. kmetje, ki vero imajo, sc nc dajo tako hitro preslepiti; tavžente kmetov se vojskuje za neapolitanskiga kralja Frančiška II.. pravijo novice od oudod. — Sploh naj bodo kmetje povsod prepričani, dc puut vselej škoduje; ako davki ob mirnim času store, de se mora bolj ob čemim kruhu iu krompirji živeti, jim puut še čemi kruh, močnik in krompir požre. Iz Sicilije pregnanih oo. jezuitov jc bilo 3oo. le 8 jih je bilo zavolj bolehnosti in slabosti izločenih, dc so smeli ostati. Neki 84letin starček je mogel enako drugim v pregnanstvo iti iu pod drugim obnebjem iskati svobode, ki so jo možje puutarji v Sieilii zatcrli, kar sc povsod zgodi, kjer koli jame rovarstvo gospodariti. Slavovitni pridigar P. Feliks je nedavno popotval, od Laon-a k Marii Devici dc Liesse, kjer jc imel duhovne vaje obhajati. Nameri sc, dc na kolodvoru pride v voz z več gospemi in nekim gospodam, ki jc bil po Siecle-u iu umazanim Evgenu Sue-u izobražen. Ko ga torej gospe vprašajo, če tudi on gre k duhovnim vajam v Liesse. si je lahko misliti, kako uepriljuduo je jel zoper jezuite iu zlasti zoper O. Feliksa, uc vedoč, dc mu nasproti sedi. rojiti, psovati in udelovati. Leta pa je molčal, poslušal... v sereu molil za Siekloviga učenca. V l.iessc pridejo in vse se gnjete krog slovečiga pridigarja iz Pariza. Našimu Volte-riauu jc bilo pri tisti priči stermenja in sramu skopneti. Giiijen pa s toliko prizanašljivostjo iu dobroto svojiga krot-kiga popotniga tovarša, ga ni le toliko in tolikokrat za zamero prosil, temveč je tudi razodel, de se hoče duhovnih vaj vdeležili. Spovedal se je in je drugi dau z veliko po-božnostjo prejel sv. Obhajilo iz škofovih rok. To dogodb i so potem mnogi časniki pripovedovali. Na grobu sv. kraljice Kadegunde. poitierske pomočnice, sc je pred nekim časam imenitin čudež zgodil, ki je napravil veliko zgledovanje na Francoskim. Mlada deklica Justina Butct iz Parthenav-a jc bila že tri leta po vsim životu vsa bulasta, kar je bil nasledek dolge kožne bolezni, in od bolečine ni mogla več hoditi, še jesti ne. Prinesejo jo v Poitiers in jo na žimnici spuste v rake doli na grob sv. kraljice. Bolna je bila kar v trenutku popolnama zdrava, ki je bila poprej kakor merlič in so se bali, de zdaj zdaj bo ugasnila. Ne le dc so precej vse ostudne bule. otekline in guojnine zginile, temuč je hodila in se obnašala v popolnim zdravji kakor prav močno dekle. Pričujoči skorej niso mogli svojim očem verjeti; ko pa v svojo \us nazaj pridejo, je vstal siln hrum. ker slehern jo je \jditi hotel iu opraševati. Poitcrski škof je odbor zvolil. de bo to dogodbo vse natanko prciskal. ter potem sodbo izrekel. Penili <>e modre čisto odlepi; /i\e kakor neumne žvine. !>c v blatu valjajo kn »vinje. 4. Nedolžno v»e začetkama Se zdi. pa neprevidama Nečistost slepa se priplazi. In z njo peklensko žrelo lazi. 5. Napuh se linpa, >>aha vmes. In kmal zapelje v grešno vez. Smeh. kvante, ples »n oslarije So mat mesene tnvaršije. ti. Z lepoto f izdan, se štimaš. I.epoto duše pa prodaš: Lepote satanu so mreže. On duše z njim' lovi in veže. 7. Mrczuljam nc verjemi nič, Ok<> od njih odvrrni preč; Deklet zijalili lisp nelečni. Mladencc mami v greh nesrečni. S. \ezi. ki sklepa jih mladost. So eluhe. slepe, brez modrost*. Odvernejo od Boga koj Te vlečejo v pregrehe gnoj. Nesramnica prečuje v noč l'ri <>knu pekel tdužijoč. Pri Hočji službi v >veti hiši l'a kima. dremlje, nič ne sliši! 10. Serce za čednoet ni zanič. Dokler zaveze niso preč. Molitev, spoved se zatira. Mescnost eerda žrel odpira. 11. I.jubezen zmoti ti serce. N» večnost misel '« glave gre. Te smertna eroza več ne plaši Poslednja sodba te ne straši. 12. Zitiš v grehu poln dolga Brez gnade. upanja. Boga; Za Bužjiga ne maraš Sina. — Zastonj tud vest te opomina. 13. Se Jezusa ti samga skruneš. V nečisto scrce Njega suneš; Vse spovdi, Obhajila vse Le Božji ropi so za te. 14. Vse spovedi ne dajo ti Nikdar pokojne več vesti, t'e znanja nočeš zapnstiti. Se grehov čisto spokoriti. 15. Gospoda ti jc v smert Telo Dokler pregrehe konc ne bo; In sveta kri ga pogubljuje. Kdor kolj zapoved ne spolnuje. IG. Zastonj je Jezus kri prelil, Zastonj pohlevno te svaril; Nobena rešnja kapljica Za terdo dušo nič ne zda. 17. Za greh je Jezus smert prestal. Ti pa si Ga z nogam' taptal. Ti križaš Jezusa na novo. In skruniš z greham kri Njegovo! 18. Zveličar kerva\i, vmerje. Ti pridobi zvelicanje. In satanu On s silno zmago Izpuli tvojo dušo drago. 19. I.e Jezusov je pot. britkost Za tvojo dušo bil zadost: Z vas vanjen» grešnim pa veselo Vse to ti peklu daš v žrelo! 20. Nedolžnost — bela lilija. Na vekomaj si zvenila! Prelepo kerstno oblačilo Nikolj sc več nc bo vernilo! 21. Prijaznost Božja, ni te več. Te vmoril je vasvanja meč; \se lepo inesnost je požerla. Ljubezen grešna v>c poterla! 22. Zdaj v grešni duš' jc smertni mrak. Visi nad njo pekla oblak; Življenje več ne bo veselo, Serce bo noč in dan bolelo. 23. In kakšen zakon bo zares Iz tak ostudnih, prejšnjih zvez, kjer drug peklenski je hudoba, Družica pa pregreh gnjusoba! 24. Tam svatje so le satani, Nasledki grehov so jedi, Pekoča vest je namest vina. In lucifer je 6tarašina. 25. V zakonih tacih je prepir, — Nikakor ne keršanski mir; kletvinja, vpitje, černe proge Množe zakonske še nadloge. 26. (t kakšen bo 'z zakona sad, ko oče kolne, vpije mat', On nad otroke in ženo Sklicuje tragov jezero! 27. Ostudnih znanj nesrečni plod Je brez strahii. poštenja rod. ki čednost' ozko pot zgrešijo, kraljestvo Božje clo zgubijo. 28. Iz grešnih znanj je kreg, poboj, In vsih napak nečedni gnoj; Nečista vez je brez števila Mladcnčev v zgodnji grob pahnila. 29. Je v grehu jih zasačla smert, Zagernil jih mertvaški pert; O duše vboge, prenesrečne, kaj bo iz njih zdaj čase večne! 30. Izgotor tvoj tud ne velja, ko praviš: ni nič hudiga: Verjemi, ti nc greš v življenje, Ti dereš v večno pogubljenje. 31. Ti praviš: „Mi ni skerb za to. Sej tudi oče. mat' vedo; —u Pa ti in starši tvoj' nesrečni Podžigate le ogenj večni. 32. ko zapelji\ec v hišo gre, In starši ga ne odpode. Oni hudiču hčer zročijo. In svojo dušo pogubijo. Napuh, igra, pijanstvo, ples Dervi devišto je v pogrez; Ne hodi torej v tovarsije. De Be obvarješ loternije. 34. Prijatel Božje mize bod', Gre v čiste serca rad Gospod; Pogosto vredno Obhajilo Ti čistost bode obrabilo. 35. LTšes, jezika, rok, oči Ne smeš nikdar oskruniti. Bogu vse znano je. očito, Ce prav je v gosti noči skrito. 36. Ljub' Jezusa le več in več. — Ne ljubiš Ga nikdar preveč: Časti Marijo v sveti nadi. In vsake čednosti se vadi. 37. Pošteno živi v čistosti. Le to ti blagor obrodi; Bog sam deli zakone srečne, Ne znanja grešne in netccne. 38. Zaupaj le v Boga terdno, In zidal boš na stalno dno; kdor kolj pa nad Boga modruje; kar zida. vse se mu posuje. 39. kdor ne obžaluje grešnih znanj, Zveličanja nikolj ni zanj, ker nihče brez kesa, pokore V kraljestvo Božje prit' ne more. 40. Pokora pa je Božji dar, Iz sebe nimaš je nikdar; — Ce grešnik jo želiš dobiti. Oh jenjaj. jenjaj že grešiti! 41. Oh. varite se grešnih zvez , Če ne. prepozno bo zares; Se dost jih je jokalo grozno. Al bilo je za nje prepozno! 42. Nar boljši vaš prijatel je, ki grešnih zmot vas varuje; Zato vsi mladi, poslušajte: Vse mlade dni Bogti darvajte! IMuhovnke zadeve. V goriški nadškofi i so prestavljeni naslednji čč gg.: And. Kacin za administratorja v Se brc Ije; — A nt. C i bi č za duh. pomoč, v Bovec; — dr. Alojzi Zor n je prišel za oskerbnika in pod vodja v veliko se-m in išče; — Fr. Stcpančič za duh. pom. v Kar m in; — And. Furlan za 1. duh. pom. v Konkc. — Lmerli so čč. gg.: Mih. Leoni, vikari v pokoji; — Andrej Pavle t i č, duhovnik v pokoji, — in Martin .Savni k, začasno v pokoji. R. I. P. V ljubljanski škofii. Farna vikarija K a m n a gorica je duh. pom. v B r e z n i c i, gosp. Jan. V o v k u, podeljena; lokalija Golo pa duh. pom. v Železnikah gosp. Jan. Zorcu. Gosp. Fr. Samida. dosihmal v pokoji, pride za duh. pom. v Prečno. Gosp. Mart. Tomec, mestni duh. pom. v Kamniku, pride za duh. pom. v Dol. Dobrotni darovi. Za afrikanski misijon. Dve keršcnici brat. denara 2 gold. Dobrotnica 5 gold. S Turjaka 4 gold. 25 kr.