sa 50 v» Dogodki iz svetniškega življenja. riCT^p-Tr-rjj Sv. Izldor (4. aprila) je bil nad- IjjTjjfjf^jj škof v Sevili na Španskem. V istem J^St^T ij mestu je bil pred njim za nadSkola ¦ranlil liil nleE°v brat- sv- Leander. Pri tem bratu ^¦E^UII je mali izidor pričel svoje šolanje. Pa ^^L^ij§9 v začelku mu ufenje ni šlo nič kaj iz-HBSrS P°d rok' moral je biti celo večkrat ka-IShCSki znovan. Sola se mu je lako zelo ogrenila, da je ubežal. Pa zopet se je povrnil in je pollej izvrstno napredoval. Pravijo, da ga je izpre-obrnil lale dogodek. Nekega dne pride ubežni učenček k staremu vodnjaku ici ogleduje. kako je vrv razorala in razglodala staro vreteno, in da je bil kamcn, na katerega je voda kapala, že globoko izvolljen. Dečku se to kaj čudno zdi. Pojasnila mu je to zagonelko neka žena, ki je ledaj prišla po vode, rekoč: ^Vrv je napravila na lesencm vretenu tako globoke brazde, ker se že dolgo vrslo let-na njcm navija in razvija: votlino v kamen pa je napravila voda, ki kaplja nanj, odkar zajemljejo iz tega vodnjaka." Ubegli Izidorček se zamisli tcr reče samsebi: ,Ako je mehka vrv v teku dolgih let mogla napraviti tako globoke zareze na vretenu, in Ce je voda le s kapanjem mogla izvotliti trdi kanien, zakaj bi si pa moja glava ne mogla pridobili potrebne utenosli, ako se resno poprimem učenja." Vrni! se je in je z vztrajno pridnostjo tako na^ predoval v učenosli, da ga je sv. Cerkcv radi njegovih učenih spisov prištela najbolj čislanim možem, cerkve-nim učenikam. Vzpodbudno je bilo vse njegovo življenje, a prav posebno je hotel izkoristiti ie svoje zadnje trenotke na zemlji. Ko zaCuti. da se mu bliža poslednja ura, se da še enkrat privesti v ccrkev ter zbrani množici z ganljivimt besedaml podeli svoje zadnje nauke in sraj višjepastirski blagoslov. Da se obleči v izpokorno obleko in na glavo si ukaže potresti pepela, s povzdig-njenimi rokami in, kolikor rnore, glasno moii za od- puščenje grehov, prejme zakramente umirajočih in se poslovi od Ijubljenih ovčic. — Tri dni polem umrje 1. 636. Sv. Helena, mali cesarja Konštantina --------------- Velikega, ki je srečno premagal vse svoje ®«L nasprolnike fer sam zavladal v mogočnem "^g^" rimskem cesarslvu, je nekako načelnica, ^|M onih vladarskih svelnic, kaferih svela imena ^^T se bleste v cerkveni zgodovini. S pomočjo ^^t svojega kristjanom prijaznega sina je silno ' MKJ veliko storila ra povzdigo zunanje službe j l5' *i""* božje. Njeno najslavnejžo delo je pa to-le. --------------- Konšlantin je bil tudi gospodar Svcte dežele. Sam jc namcrava) obiskati one posvečene kraje, kjer se je izvršilo zveličanje človeštva, ter želel, da bi prejel sv. krst v Jordanu. Ker pa se mu niso izpolnile te želje, jc tembolj podpiral svojo blago mater, da je v njegovem imenu dopolnila za sv. Cerkev tako pomembno nalogo. Težavna je bila dolga pot za priletno vdovo; a ni se usirašila Iruda. Ko dospc v Jeruzalcm, prosi ta-mošnje kristjane, naj ji pokažejo Kristusov grob. Toda žalostno ji potožijo, da je že preleklo skoro dveslo let, kar je ukazal cesar Hadrijan božji grob in ves oni kraj zasuffi s prstjo in kamcnjem ler (am postavitt mališko podobo. V cesarjevcm imcnu ukaže takoj od-stranifi malika pa tudi razkopati in odslraniii vso pod-logo, kjer je stala maliSka podoba. Pa kako dragocen zaklad se odkrije ob tem kopanju! Najprej se prikaže Jezusov grob. O kako se ga razveseli vsa krščanska družba! Ždaj je čimdalje veCja nada, da se najde ie križ Jezusov, ki pač ne more biti daleč od njegovega groba. Delavci pridno kopljejo in raziskujejo dalje — kar zadenejo ob zasut vodnjak. kakoržnih je v Palestini veliko za kapnico in dežnico. Kopljejo globočje — in glej, prikaže se jim križ, potlcj šc eden in še Iretj r, eden izmed delavcev zagieda tudi napis, ki je bil od-padel od Jezusovega križa; najdejo se tudi žeblji. To jim jc zagotovilo, da imajo pred seboj ne-preccnljivi zaklad, ono presveto drevo, na katetem 4» je umri naš Oospod za zveličanje svela! Toda kateri izmed treh je Jezusov križ? Kdo bi mogel to pove-dati ? To more razkriti le božje razodelje iz nebes. Torej Ireba moliti. In goreia molilev ni bila zastonj, Pobožnemu škofu Jeruzalemskemu, Makariju, se vzbudi hipoma misel: bolna oseba naj se dotakne vseh treh križev; Kristus bo sam razodel, kateri je njegov križ. In glejte Cudo, ko se dotikuje bolnica razbojnikovih križcv, ne čuli nikakršnega olajSanja; a ko se dotakne Kristusovega križa, hipoma ozdravi! Oj, s kollko ra-dostjo in spoštljivostjo so zdaj poljubljali Oospodov križ — sv. Helena, Makarij in navzoči vcrniki! — En del sv. križa je poslala svojemu sinu. ki je dal v Rimu zidati lepo cerkev v čast sv. križu, drugi večji del pa je dala okovaii s srebrom in shraniti v novi cerkvi, ki jo je dala tam sezidali in je tako vclika, da pokriva ves oni častitljivi prostor, kjer ]e Jezus umrl in bil po-ložcn v grob, ter se sme priStevati najlcpSitn cerkvam na svelu. Tudi 5e na drugih krajih je pozidala lepe cerkve Umrla je v visoki slarosti I. 328. * * Sv. Katarlna Srjenska se zato tako