Zrao do zrna — pogača ^^Kri Pilovoi imajo pšenične žnjice. Na njivi poil cerkvijo žanjejo. Po-^E&letiDsko solilce vrofe pripeka i neba, ki je le tn in tam inalo prumrB-^^B^ njeuo od tcnke meglice. Hazpaljen zrak mi^a nad porujavelim žitom in ^Bak vetrič pripogae Am tar tja prav na lahuo lese po klasovji. Fdt lije gibičnim žnjicam po obrazu. Srpi se naglo krhajo ob osuhlih steblik « osla pogostoma poje. Veniiar gre delo naglo izpod rok ; požetega ia p3 vezanega žita je vedno Teč za žnjicami. Sredi njive je napravljeoa iz siujj povja piramida: pasine stojč na tleh in glavine se stikajo na vrhu tak6, dj je med šnopo?jem senSnat prostor. Tu je Trč, odet z zdenim plevelonj a Tendar se je vods v njem už6 niočno ogrela. Poleg vrča se hladita de&M ia deUica. Skoii snopje ptoditajo pos&meiai solmni iarki igtajo6 se mlau cema po zomib licih. Mižita od rročine in spaučkata ralilo. Tu zaSnn strniSSe. DeSck privzdigne glavo in zagleda hišoega gospodarja, držeSeg«3 roci pobran klas. — Bila sta otročiča koSarska in živela sta pri materi, kea jiina je oCe rano nmrl. Mati je stanovala t koči, kalero je iinela v najžmua najemnine sicer n\ plačevala, a morala je zato gospodarjevim ponjagatt prn delu na polji. — u^aj leoarita iu raaii«ta žito; le ua solnce ia pobirftjkn klasovje raztreseno po polji. Potem ga lopo posuSita in oinlatita, pa dobodetftj semena za jesen." Takii govori gospodar resno in izpodbujnvalno. TinS« 83] naglo ozre najprej na gospodarja, potein na sestrico. V hipu sta oba poJ konci ter jameta pobirali klasovje. Solnee še pripeka; tudi veter popih&TOJ močneje ter prinaSa s seboj hiad. Otroka tekata sim ter tjk po polji; p«&a ljivo glndajo8 na tla pripogiliata se in zbirata klasje v roci. Vsaj srp pdl urnem delu proseka marsikatero steUo previsoko, da odleti v stran io oblefil med strniščem. Kiidar zbereta precpj klasja, povežeta ga z bilko v aoopifikM tcr jih neseta k materi, priletnej ženiei, ki se pa vendar še pridno kriri ptil žetvi, da snopičkoin odseSe predolgo steblovje. I Pod večer priilojo možaki z vozovi na polje. Zuašajo saopje in ga Dtoj kladajo. Pri tcm opravilu pade zopet marsikateri klas iz snopja hi naša d*J lavoa vse poliereta. Tak<5 gre dan za dnem, dokler je kaj žeti iu ueutrudaffl naViralca precej nbereU. J Snopiče sušita na polici. ki je bila koei ptibita na steno. ZveSer jifl spravita pod streho, a zjutraj jih deneta sušit. Na žarkem solnci se iiffl bitro posnSi in zrnje utrdi. Nu, Tinče ue pusti žita omlatiti, rekoč: nKadjfl bodo mlatili pri gospodarjevih, tistikrat bodeva tudi midva." 9 Necega jutra se Tjqčh uže na vse zgodaj prebudi. Ni li cul pok! pO^B iz goapodarjevega skednja? V^tane iz postolje, odpre oktaee in prisluS*'« Ni6 ni slišati; rarno so prenehali mlatiti. Ko nasadč, ndarijo z iiova. BasJ veselivši se, prileti k spečej sestrirj, lasi jej glddi in jo budi. m Od same niglice in veselja pozabita malo ue na molitev. Le prekri&niSlfl se in priporočita se angelja varuhu. Potem pomcteta izbo, pogructa rjuttCa na tlalc in naniečeta na njo snopiiev. Tedaj bi se imela priieti njagd mlatva. Ali s čim mlatiti ? Tinčetu ktnalu pada prava minel t glavo. SkOSH vežna vrata zleti po bliskovo pred gospodarjev pod, kjer JSSe ubitib cepceftB Sreča mu je ugodna; hitro najde par cepcev, ki so se bili pri prveiu aaa^ŽM ubili mlatifera. V Med ralatvijo je Tini^e dostikrat opomiujal aestro, naj udarja pravilflfl« da se bo njuno pokanje nialo ubiralo. Preobrneta nasitd ter potipata kl&sj^tfl ]n li uži$ prazao, ia ko se preprižata 0 tem, pretresavata v rokali slamo, ČUH ne oslane kaj zroja v ujej. Potem razpihavata pleve raz žitni kup, meSJM ga z rokami. Marjetica — tak<5 jc bilo sestri ime — prerežeta žiho na IM^ ^^pio rešeto in ga obravna. (Miščeno zrnjc, lepo mmeneie y jutraojih žarkih ^Hnea, spravita t vrečice ter jih trdo zavežeta z vožo. V skrinji se je hr»-nilo potein seme do jeseni. n. Jedva giblje človek, pa mn vai pravijo: pojdi in delaj! Xaš Tiače ui ?e prestopil sedmega leta; a moral je nžč iti v slnžbo. Jesenovec je prišel ponj. ker ruu je pastir nSM; koz mu pač ni kazalo puščati samih Da paši. Z materjo se je pogodil *na Tinčetov zaslnžek. In tako je bilo treba na Male Gospojnice dan mlademu dečku navezati culico. Dvoje platnenih srajc in jedne hlače so bile notri. Breine v roei je bilo lehko, a srce težko. Sohi so urn se silile v ok<5. da-si ga je tuati tolazila, s čimur ga je mogla. Pra-Tila mi je, da služi nove hlaCe, iiot klobuk itd., da pride o boži(5i v g^3tje, da se lehko oglasi doma, kadar pride v aedeljo pftp61udtie h kršfianskerau nauku. A vendar se ni razveselilo njegovo srce. Od žalosti je pozabil na igrače ter im vse, in skoraj bi ne bil dal Ijubljenej scstri rokn r slovo, da mu m mati velela. Rosa se na solnci posuSi, &?, jo tudi velika, Tudi solza v očesn naahne iu gorje izgine. TinSe se je v kratkem priradil svojemn poslu in šegam, ki so ljile navadne pri Jesenovcn. Dolgžas rau je res bilo večkrat ia posebno z veSera, kadar rau je bilo treba iskati koz in jih ni mogel najti hitro, zjokal bi se bil skoraj od same nejevolje iu žalosti. Radi bi inesto njega vračali olijestne, koze z vrtoglavih pečin ali iz gostega gozda, kadar an napravijo za ffoliami, in še kako drugo dobroto bi mu radi atorili, ali mi tega ne ufcegoeino m mlaiiemti človeku je dobro, če kaj prestane, da pozneje možak nmno ravna iu priduo dela ter 3e starec s čim pohvaliti raore. Božic je prišel. Tinčts koraka iz cerkve po škripajočej gazi. Kar ga nekdo od zadaj potiplje. Ozre se in glej — sestra stoji pred njim. ^Malo da se te nisem ustraSil," reie Tin&, nkaj ini boš povedala?" Dekliea se nasmejo ter reče: nNa g6stje pridi jutri popčludne. Mati so naročili, da gotovo pridi!" Še precej časa sta stala na gaii in govorila. Še le ko bratec opazi, kako Marjetici od mraza klepečejo zobjiS, zapne si trdneje suknjo in se po-slovi od stjstre. Druzega dnč popiladae gazi Tin8e aa celo sneg proti doraačRJ koči. Sioer bi k-hko po gazi gol domi5v, a nalaSč gro po bližnjici, češ, bodem prej doma. Na palici im. ramo nese zveženj. Dvoje potic, ki ju je od gospodiije ilobil za božiiS, pogledava iz rute v6n t rezki mraz in v sipičai sneg, po ka-Ujrem blesti solnce pomikajoče se proti zatoaa. Zraven potic ima v ruti še nekaj soriSčnega kruha. ki si ga je med W.tom pritrgal, na peči posuSil ia shrani!. Kumena potičina skorja bi ga ktnalu premolila, da bi si je odlotnil kos. Ali neCe! Celo niora prineati doui6v. Ia nekako vesel je in ponoseo. Iu zakaj bi ne bil ? Saj sft d6mu bliža, k svojej materi. Da-si je JesenovCev dom jedva poldrfigo nro od Tiočetovega zavičaja, poskasil je vendar už^, k&j 8e. pravi jfisti ptnj kruj, ako tudi zaslužeo, kaj se pravi uljogati ita pi-vo be-sedo iu T dežji iu v mrazu biti pod iniliui Qebom. Zdaj pa ^e vrača zopet dom6v, kjer je preživel najlepše doi svojih otročjifa let. Ees bo treba kmalu 8* slovo Tzeti; pa če flovek še prišel ni, čaniu bo uže na odhod mislil? In q«ko hlače! Pt&v radosten jih je in ponosen na nje. Sicer so skrojeae precej ohlatno in gubančijo se. Pa kaj to ? Lepših ni še videl pri nobeuem svojem tov&rišu. Pa sam jih je zaslužil ia to je nekaj. Cut samostojnosti se ma vzbuja v teh trenotkih in v ponosnem srei se mu snuje niisel, kako bo po-niagal materi, kadaur jej oneniorejo rokč. S lacimi raislimi v srci stopa dalje. Najpred zagleda diinnik, moleč iz slamnate strehe, in kolobarčke diniu, vzdi-gajoče se v čisto zračje. Prestopi črez plot, še oekaj korakov, vežue duri zaškripljejo in — dotna je. ni. Tince je jedva podal matori roko, pa je bil užč v sobi. Tu.sta s sestro tekala od police do police, pretipala in prevonjala sta tsg. Tinče poprej po misljenji užž na pol mladenič, bii je zdaj pod domačo streho zoppt ves nek-danji igrafinik. Marjetica mn je razkazovala vse, kar je vedela in znala. V mizneru predalčku je imela vretena, na katera je sama napredla prejfi. Za durmi je stal njen kolovrat, in ko bi ne bil velik praznik, vsedla bi se taktfj zaDJ iu ga nialo zagonila, da bi videl brat, kako uruo zna presti. V skrinjieo oa klopi je spravljala bukvice, na katere se je učila i^itati. Podarili so jej bukvice gospod župnik, ki so po zimi h gole Ijubezai do napredka poufievali otroke v čitauji ia pisanji. Ker le prevefi Šarita iu ropo^fca, slopijo mati v sobo in pokarajo Mar-jetico, rekoč: nPiiati Tinfieta, da se malo odpočije. Pomisli, on '}(*. <'> polji, kako sva Lito omlatita in seme spravila. Ko so jeseni gospodarjovi se-jali ozimino, poprosila sem hi&nega očeta, da je dovolil najirto žito posejati na svoje polje. Obciljala sem oni JcoSČek; vzpomladi aem ga pridno oplčval« in jeseni »ve z materjo poidi vUoko *n bogato žtio. Zrnja je bilo nad mernUc. f tfekaj so mati dali v malin za bo&iČ, a drugo Se hranive. Ko sve dm dan kruh pekK, povedali so mi maH, da Se triso mesUi bdjaka, Jcar so pod to streho, Kaj ne, da je resnti-en prigovor r ki pravi: MZrno do zrna —pogaČa." Mnti je biJa presrečua r krogu svojib otračičev. Zdaj je zrla 2 bleste-čiin ooesom naMarjetico, svojo pridiio, razumno in ljubečo heer, potetn zopet na Tiačttz, razloeito čitajočega sestriuo pi.smo. Na jasliee je pogledala v fcofc; videla je Marijo, klecečo pred jasiicaini, kjer leži njeno dete. In materino srcž se je napolni/o z veseliai ponosoai in \z ujeaih oči jfl hitel hvaležea po-gled k priprostim podobam presrečoih aebeščauov. Jos. Gradčan