KLJUB RAZPRŠENOSTI IZREDNO MARLJIVI
Bo uspelo (trgovinskemu) sindikatu rešiti trgovine
Da je v M - ROŽNIK TOZD Savica, Oražnova 12, andikat ccnjen, je bilo mogoče na troplastni slovesnosti 20. Dovembn razbrati že po svečamh oblačilih, v katera so bile odete delavke tega tigovskegi kolektiva. Seveda, moremo razložiii pojem troplastne slovesnosti. Prvo je predstavljal letni obračun Ijubljanskega dela osnovne organizacije, drugo podelilev jubilejnih nagrad za delav-ke in delavce v Ljubljani, tretjo pa zahvale sodelarkam in sodelavcem, ki so v tem letu dopolnili pogoj za upoko-jhev.
V M-ROŽNIKTOZD Savica združuje delo 305 delavk in delavcev. 220 jih je v Ljubljani, Kamniku in Domža-lah, preostale pa v Bohinju. Zaradi tega imajo tudi dva izvršna odbora osnovne organizacije sindikata in konfe-rence sindikata.
Ker so v preteklem letu doživeli delavci in delavke reorganizacijo temeljne organi-zacije, so letos podelili jubilejne nagrade za 10,20 in 30 let dela v tozdu in za skupno delovno dobo. Tako je prejelo po prvem načinu za 10 let dela jubilejno nagrado 8, za 20 let 1 in za 30 let 2 zaposlena. Po drugem načinu pa je prejelo za 10 let deia 10, za 20 let 4 in za 30 let 2 delavki.
Od delavcev in delavk TOZD Savica so se poslovili oziroma so se letos upokojili Mihaela Osolnik, Marija Šubic, Albina Slapar in Bine Otorepec.
Če skušamo utemeljiti trditev, da »Savičanke in Savi-čeni« spoštujejo svojo sindikalno organizacijo, moramo navesti uiz zadolžitev, ki so jih uspeli izpeijati v prete-klem letu. Že bežen pogled nam pove, da so segli prav na vsa področja. Tako so se opredelili oziroma aktivno sodelovali pri oblikovanju delegacij, izobraževanju dele-gatov, do »Kntične analize«, IV. ljubljanskega samopri-
spevka in drugih aktualnih družbeno-političnih dogajanj. Menili so n. pr., da bi morali naravovarstveno akcijo sprožiti po celi Sloveniji in ne le v Ljubljani. Ko so ocenjevali gospodarjenje v temeljni organizaciji, so bili skupaj z drugimi družbeno-političnimi organizacijami ve-seli spoznanja, da se jim poslovni rezultati boljšajo. K temu so prispevali: boljše gospodaijenje, zmanjšanje po-slovnih stroškov, zadrževanje rasti splo§ne in skupne porabe in racionalizacije v poslovanju. Med slednje sodi-jo predvsem oddaje negospodarnih prodajaln zasebnim trgovcem. Zavzemajo se tudi za preureditev ljubljanskih prodajaln za kakovostnejšo, posebno ponudbo špecerij-skega in drugega blaga. Sindikat je po tehtni razpravi pristal na naložbo v samopostrežno trgovino z okrepče-valnico na Golem. Pod pogojem, da druge naložbe ne bodo okmjene.
Če preidemo k nalogam, za katere menijo delavci, da so najbolj sindikalne, moramo priznati izvršnemu odboru sindikata, da je uspel v eneffl letu izpeljati obilo nalog. Tako so poskrbeli za jezikovno izobraževanje delavcev (nemščina, angleščina, slovenščina), za reševanje 30 sta-novanjskih problemov, za letovanje kar 100 delavk in delavcev, za brezplačno preventivno zdravljenje, za športno dejavnost, sindikalne izlete, socialno pomoč de-lavki, krvodajalsko akcijo in še posebej za razvoj kultur-ne aktivnosti z vključevanjem v bralno značko Karla Prušnika - Gašperja.
Pa kljub temu je direktor TOZD Savica Robert Vodo-pivec ocenil, da bi morala sindikalna organizacija, skupaj s panožnim sindikatom, narediti več pri rekvanju ka-drovske problematike v trgovinah, predvsem pri akciji za pravilno vrednotenje tega poklica, brez katerega si ne moremo zamišljati kakovostne oskrbe in toliko željene kulturne postrežbe. Omenil je tudi, da sistem omejeval-nih ukrepov - od zveznega izvršnega sveta navzdol do tozda - vse preveč enači pridne in delavne in zato posredno vpliva na rezultate poslovanja. Zavzel se je zato, da bi morali že za osnovo (dobroj plačilo narediti več, izredno prizadevni pa bi morali biti resnično nagra-jeni.                                  _,..                                         st