TRST, petek 28. junija 1957 Leto XIII . Št. 153 (3688) PRIMORSKI DHEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. «, II. Md. — TELEFON »J-M* IN »4-63* — pottnt predal 55» — UPHAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10' * 4. SL 37-338 — Podruž. GORICA: OI. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-1*. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Državna ' 1 ' viSine v Sirlnl 1 stolpca: trgovski 80, f jnančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mn širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdata Založništvo tržaškega tis a Čisto desničarsko vzdušje okrog Zolija Terracini: Italija je edina država Zahoda kjer prevzema fašizem eno vodilnih vlog Ali se antifašizem res nahaja na točki kot l. 1919? - Pred napadi sen. Sturza morajo braniti predsednika države socialisti; vmešavanje Vatikana v italijanske zadeve pa Sturza ne moti (Od našega dopisnika) RIM, 27- — Danes so o zadnji Zolijevi izjavi debatirali v senatu.. Debata je potekala brez posebne napetosti, tako da je posebne omembe vreden samo napad Terracimja na Zolija in njegovo večino ter govor starega don Sturza, ki je danes vendar prišel do tega, da je lahko sprožil svoje kritike na račun predsednika države, ceš da se vmešava v zadeve vlade. Terracini, ki so ga večkrat prekinjali Zoli in fašisti, je dejal, da sedanji položaj ni prav nič spremenjen v primeri s položa- jem, ki je dovoljeval Zoli-Ju, da se posluži neke določene večine. Nanašajoč se na neko izjavo, ki jo je baje dal Zoli, da bi namreč odstopil, če bi se kakorkoli zgodilo, da bi ga vice, je Terracini vprašal, če obdržali pokoncu glasovi lese lahko smatra za po ustavi dopusten odbitek glasov, in to kljub posegu Kvirinala v tej zadevi in kljub dejstvu, da se je prav po tem posegu Zoli povrnil na vodstvo vlade. Ta odbitek bi naj bil v bodoče veljaven, je Terracini ironično dostavil, samo za stranke levice, ki jim ni bilo treba «Rerum novarum«. zato da so opazile težave in želje izkoriščanih množic. Potem je Terracini dejal, da bo po nje-govem mnenju opozicija liberalcev vedno bolj plahnela in isto se bo zgodilo pri velikih listih, ki kažejo sedaj de-kaj nezaupanja do novih zaveznikov KD, Liberalna stranka ima res politično sposobnejše ljudi kot monarhofašisti, toda kmalu bodo skupne koristi povzročile, da se bodo libe- DANES ralci pridružili novi vladni ve. čini in jo tako okrepili. Danes kot včeraj, je dejal Terracini, bo opozicija demokristjanske-mu režimu sedela v klopeh levice. Z žalostjo je treba ugotoviti, je nadaljeval Terracini, da je Italija edina država na Zahodu. kjer je lahko prišlo do preporoda in prevzema ene izmed glavnih vlog po stranki, ki se sklicuje neposredno na fašizem. Toda s trenutkom, ko je fašizmu uspelo .da se je zopet vključil v državne institucije, postaja zopet antifašizem geslo države kot leta 1919. Vsekakor pa tak položaj ne bo brez odmeva na prihodnjem zasedanju demoknstjanskega glavnega odbora. Gotovo zvenijo kar preveč o-tožno Te.-racinijeve besede o antifašizmu in 1. 1919. Ce le namreč 1957 enako 1919, ali bo leto 1959 enako 1921 in mogoče 1960 enako 1922 z novim »pohodom na Rim»? Res nudijo tisti, ki imajo oblast v rokah vse polno znakov, ki pač lahko vsak dan potrjujejo, da tak razvoj ni nemogoč. Vendar bi bil skrajni čas — prav zaradi tega — da bi se nehalo to samo »z žalostjo ugotavljati#. Duhovnik Sturzo je danes sprožil že svoj čas napovedane kritike na račun predsednika države. Po njegovem namreč Gronchi ni ravnal prav niti tedaj, ko mu je Zoli predložil , , - , demisijo niti tedaj, ko je to Stassen je končno začel Zo]ijevo demisijo zavrnile. Pota teden z iznasanjem no-. tem je gOVOrii kar na splošno vega ameriškega predloga 0 drugih vmešavanjih predsed-na razorozitveni konferen-1 nika republike, češ da so mno. ci v Londonu. Toda zadeva gre precej počasi, ker Hay rold Stassen iznaša svoj predlog tako rekoč v o-brokih. V torek je predlagal, naj se številčno stanje vojaštva zniža v treh fazah, tako da bi v tretji fazi imele ZDA in ZSSR po 1.700 000 vojakov. Na ta predlog Zorin še ni pristal, pač pa so nanj pristali ostali trije delegati pododbora. V sredo je Stassen predlagal, naj bi vsaka država, ki" bo podpisala trostjo 80.01X1 km na uro »tre Kili« ob zemeljsko ozračje- iiiimiimiiiiiHinHimiiniiiniiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHimmHUHniiMHmHiMiiiiimiiiiiiiiiHimiiiiiiHiHMimiii POMENEK 0 JEZIKU Za in proti predlogu NI PRAVILNO: Na seji so govorili za in proti predlogu. Med vožnjo na In s postaje je deževalo. On pravi, da lahko živi ---------------------- z ali brez prijatelja. V m okrog hiše je bilo vse tiho. Ob .m po dežju je prav hladno. Red mora hiti pred, med in po pouku. PRAVILNO JE: Na seji so govorili za predlog ln proti njemu. Med vožnji, na postajo in nazaj Je deževalo. On pravi, da lahko živi s prijateljem ali brez njega. V hiši in okrog nje je bilo vse liho. Ob dežju in po njem je prav hladno. Red mora biti pred poukom, med poukom ln po njem. Agitacija gibanje * * * NI PRAVILNO: Tekstilni delavci so začeli agitacijo. Zaradi agitacije delavcev so morali delodajalci popustiti. PRAVILNO JE: Tekstilni delavci so začeli gibanje. Zaradi gibanja delavcev (delavskega gibanja) so delodajalci morali popustiti. AGITACIJA pomeni v slovenščini živahno delovanje v neki namen in ne gibanje. * # * stric je očetov brat, Str čeva žena Ujec, stric je strina, kar pa se le malokje rabi, teta, ujna ter pravimo stričevi ženi prav tako -------------------------- teta, kot očetovi ali pa materini sestri. Ujec pa je materin trat, a njegova zena je ujna. Ponekod po Slovenskem pravijo ujna tudi materini sestri. Dandame.-se pri nas ne razlikuje to tako strogo in je v navaai le naziv stric za očetovega in materinega bra'a. tetinega moža ter naziv teta za materino in očetovo sestro, ter stričevo zeno. meri, o katerih so bili do sedaj obveščeni, zelo blage na rave, in da je Svetovna zdravstvena organizacija že poslala vsem medicinskim centrom na svetu izolirane viruse te gripe, da bi jih proučevali. V ZDA, Angliji in nekaterih drugih deželah so v teku poskusi, da se ta virus kultivira in da se prične na množični osnovi s proizvodnjo cepiva proti tej najnovejši vrsti gripe. Prve vesti o tej novi epidemiji gripe so prišle proti koncu aprila iz Japonske. Južne kraje Japonske, predvsem velika pristanišča, je naglo zajela gripa, tako da se je v nekaterih dneh prijšvilo tudi po nekaj tisoč bolnikov, ki so iskali zdravniško pomoč. K^ubtemu, da se je število obolelih dvignilo na stotine tisočev, je bilo število smrtnih primerov zelo majhno, in to predvsem zaradi komplikacij, ki so nastale po gripi, ne pa zaradi gripe same. Javnost in zdravstveni organi so šli takoj na delo, u-vedli so nekatera sredstva kontrole in omejevanja gibanja, karantene, razkuževanja itd., toda brez kakršnega koli uspeha. Bolezen se je nezadržno širila in prekoračila meje Japonske, virus gripe na je, po ladjah in letalih, povzročal epidemije povsod, kamor je prišel. Po Japonski je gripa najprej zajela veliko pristaniško središče Daljnega vzhoda Hong Kong in Formo-zo. V samem Hong Kongu, od koder se je epidemija razširila tudi na Kitajsko, je v nekaj dneh zbolelo nad 400.000 ljudi. Prav tako kakor na Japonskem so tudi tu zaprl’ vse šole. Iz Hong Konga se je gripa razširila na Filipi118^0 otočje. Vesti, ki so prišle od tam, so povzročile prvt večji strah in alarmirale ves svet pred nevarnostjo, ki se je pojavila. Uradno so registrirali okrog 190 smrtnih primerov. Gripa se je nato razširila na Indonezijo, Vietnam in Kambodžo, kjer je od te bolezni zbolela več kot četrtina prebivalstva, medtem lčo števila smrtnih primerov še niso u-radno objavili. Procentualno največje število obolelih so verjetno zabeležili v samem mestu Singapuru, toda le med neevropskim prebivalstvom. Zbolelo je nad 100.000 ljudi, zabeležili so večje število smrtnih primerov, pri tem pa je zanimivo, da od evropske kolonije, ki šteje o-krog 18.000 ljudi, ni zbolela niti ena sama oseba. Dejstvo je, da ta nova epidemija gripe razsaja pretežno med slabo hranjenimi množicami a-zijskega prebivalstva in da so smrtni primeri zabeleženi vprav v najrevnejših slojih teh narodov. Iz Singapura se je gripa razširila na Indijo, Avstralijo, Ceylon in Burmo. Sole in univerze so v teh deželah v glavnem zaprte. V Bombavu je u-mrlo nekaj desetin ljudi, a število obolelih v tem mestu, pa tudi v New Delhiju, Kalkuti in drugih indijskih mestih ni mož za sedaj kontrolirati. V Avstraliji je gripa zajela vzhodni obalni pas, torej kraje, kjer se nahajajo največja pristanišča, kot je to na primer Sydney, kjer je po prvih vesteh zbolelo okrog 2000 ljudi in kjer so zaprli veliko število šol. Kot v drugih deželah, je velika epidemija gripe povzročila znatno zmanjšanje proiz-i vodnje v tovarnah in podjet- jih v Indoneziji. Nad polovica delavcev in uradnikov ne prihaja na delo, ker so zboleli od gripe, ali pa ker se boje, da se ne bi nalezli te bolezni. Gripa zlasti razsaja na centralni Sumatri, kjer so vse šole prenehale z delom. Do danes še niso zabeležili niti enega samega primera te bolezni na ozemlju južnoafriške Unije. Oblasti te dežele pa so sprejele vse ukrepe, da bi onemogočili stik z ljudmi, ki prihajajo z azijskih področij, ki jih je zajela gripa. Včeraj pa smo čitali, da se je gripa pojavila tudi v Ade-nu, kjer so v teh poslednjih dneh zabeležili 10.000 primerov. Do sedaj so le redkokdaj zabeležili smrtne primere. Tudi v Združenih državah Amerike, predvsem v pomorskih oporiščih v Norfolku. Newportu in San Diegu so do sedaj zabeležili nekatere primere te azijske bolezni. Kljub vsem previdnostnim ukrepom se je po najnovejših vesteh ta bolezen pojavila tudi v Evropi. Agencije javljajo, da so prve primere te bolezni zabeležili v velikem nizozemskem pristanišču Rotterdam. Največja vrata za vstop gripe v večjem obsegu v Evropo pa predstavlja vsekakor veliko londonsko pristanišče. Da bi to preprečili, so oblasti v Londonu sklenile, da bodo vstop v pristanišče ladjam, ki prihajajo Iz Singapura v Ad-glijo, odobrili šele potem, ko bodo dobile dovoljenje pristaniških zdravstvenih organov-Ladje, ki prihajajo z Malte, bodo poleg tega zadržali v karantenah v Avstraliji in Indiji. Da se ta najnovejša nevarnost smatra za resna, priča tudi dejstvo, da se je tudi britanska spodnja zbornica pečala s tem vprašanjem in da je angleški minister zdravstva izjavil, da so v Veliki Britaniji sprejeli vse ukrepe za primer, da se ta epidemija pojavi v deželi. Virus te vrste gripe še ni poznan in vrše se pospešena proučevanja, da bi našli učinkovito cepivo proti njej. Sedanja svetovna epidemija gripe je že druga v teh poslednjih 4Q letih. Prva velika in katastrofalna epidemija gripe je bila v letih po prvi svetovni vojni. Tedaj je ta gripa, znana pod imenom «španska» pokosila več ljudi kot jih je pomrlo na bojnih poljanah v vseh štirih letih vojne. Zanimivo je pri tem omeniti, da se razne večje ali manjše epidemije gripe pojavljajo vedno na spomlad ali v jeseni. Višinskemu dano odpotovati v Rim, da ‘bi tu sprejel kardinalske oznake in papeža poučil o stanju Ceiikve na Poljskem. Kardinal Višinski je prispel v Rim 8. maja. Ko prispe v Rim kak južnoameriški ali n. pr. nemški kardinal, je sprejem — kardinalsko svečan. Poljskega kardinala pa ni dočakal nihče od svetega kolegija, to se pravi, noben kardinal. Ni ga dočakal niti nobeden izmed načelnikov vatikanskega državnega tajništva, tu ni bilo niti mons. Tardinija niti mons. Angela dell’Acqua, ampak so Višinskega sprejeli le trije prelati nižje kategorije in pa množica radovednežev. Rimski vikariat je pred prihodom kardinala prosil za navodila, kako naj se pri sprejemu ravna. Navodila so se glasila, naj pri sprejemu ne bo zastav, niti naj se na kolodvor Termini ne pozivajo vernika, kot je bilo zamišljeno. Višinskega so po prihodu postavili pod streho v Zavodu častnih sester od Nazare-tba, kar pomeni že nekako degradacijo. Po navadi kardinali, ki obiskujejo papeža, dobijo ' stanovanje v hajbolj razkošnih stanovanjih palače San Uffizio, v palači Cancel-lerie ali celo v samem Vatikanu. Brž ko si je Višinski uredil sobico pri častnih sestrah, je od Vatikana zahteval, naj ga prijavijo papežu. Mons. Sante Rortalupi od vatikanskega državnega tajništva pa mu je sporočil, naj potrpi, ker da je papežev dnevni red za več dni že prenatrpan z drugimi obiski, predvsem z obiskom predsednika francoske republike Cotyja (ki pa se je končal že v nekaj urah). Poleg tega je Portalupi Višinskemu svetoval, naj ne bo nestrpen, ker da je treba čakati poziv na papeževo iniciativo, kot to delajo tudi drugi cerkveni dostojanstveniki, ki prihajajo na obisk v Rim. Kljub tem navodilom je Višinski naslednji dan poslal vatikanskemu tajništvu tajnika poljskega episkopata Cho-romanskega, ki so ga pa sprejeli zelo hladno in mu rekli, da za kardinalov obisk v Rimu ni določen noben določen program in da se bo vse kakorkoli razvijalo. Toda Višinski ni odnehal. V Vatikan je poslal škofa Baranaka, ki je bil nekaj časa na Poljskem zaprt in ga je zato Vatikan že slavil kot mučenika. Preden je Baranak prispel do vatikanskega sekretariata, je moral prebresti vrsto birokratskih ovir. Ko mu je to uspelo, pa je postavil povsem formalno zahtevo, da kot škof zahteva, da ga sprejme rimski škof, to se pravi papež Pij XII. Ko so papeža opozorili, da škof Baranak formalno postopa povsem pravilno, ^ hkrati pa dovolj energično, ga je sklenil sprejeti. Poslušal je vse, kar mu je Baranak rekel o postopku nasproti kardinalu^ Papež se je izgovarjal, češ da ni šlo za poniževanje kardinala in Poljakov, pač pa da so to narekovale razmere. Javnemu mnenju je namreč bilo treba dokazati. so si predstavljali v političnem pogledu. Niti pri tem pa ni papež določil datuma za kardinalov sprejem. Višinski je moral čakati 8 dni. Pajež ga je sprejel šele 14. maja,. Kardinal pa medtem ni hotel izgubljati časa in je v pričakovanju papeževega vabila začel razgovore z najvišjimi vatikanskimi o-sebnostmi. To pa ni bilo tako enostavno, ker so bili vsi «močno zaposleni«. Kljub temu pa mu je 12. maja, to se pravi četrti dan po prihodu v Rim, uspelo priti do Tardinija, to se pravi do prve o-seb-nosti v vatikanskem državnem tajništvu, Tisti, ki so temu srečanju prisostvovali, pravijo, da ni Tardini pokazal nobene prisrčnosti- Njuna gledišča so bila diametralno nasprotna. Govorila sta o škofijah na ozemlju, ki je prej pripadalo Nemčiji. Višinski je zahteval, da se te škofije priznajo Poljski. V Vatikanu pa stojijo na stališču. ki bolj ugaja nemškim kardinalom in — Adenauerju. Tardini je baje napadel Višinskega zaradi izjave, ki jo je dal v Wroclawu, ko je rekel da so bivša nemška o-zemlja dokončno del Poljske. Poljski kardinal se je po tem neprijetnem razgoyoru sestal s kardinalom Tisserentom, ki je edinj Francoz v Vatikanu. Njun razgovor je bil v znaku kritike vatikanske politike. Tisserant ne odobrava postopka proti Višinskemu. O kritičnem odnosu Tisse-ranta se je zvedelo nekaj tudi ob Cotyjevem obisku papežu. In tako je šest dni zapo-stavljan poljski kardinal končno 14. maja zjutraj nenadoma dobil vabilo, da sme k papežu. Kaj je papež z njim govoril, ni znano, toda iz tega, kar se je dogajalo polnih šest dni, ni težko sklepati. Opravljene so bile nato tudi svečanosti ob predaji kardinalskih znakov Višinskemu. To je bilo 18. maja in italijanski tisk je zabeležil, da se je svečanost končala (iv samih desetih minutah«. Ob tem bi pa bilo dobro omeniti še nekaj. Vnrav na dan, ko je kardinal Višinski dobil kardinalske znake, je papež objavil encikliko o vrlinah svetega Andreja Bobo-le, poljskega duhovnika, ki so ga pred 300 leti baje u-morjli kozaki. Koliko poljskih duhovnikov so pobili nacisti, in vendar se je papež spomnil sedaj vprav duhovnika Bobole! Človeku se pri tem vsiljuje misel, da pajvžu ne gre toliko za duhovnika Bo-bolo, kot za dejstvo ali domnevo, da so ga umorili — kozaki. Ziato dviga tega mučenika kot zgled in hkrati poziva poljsike katolike, naj «sveto vero branijo pred vsako nevarnostjo«, pa čeprav bi morali žrtvovati življenje, #da bi Poljska mogla večno ostati trdnjava krščanstva«. Iz vsega tega bi mogli sklepati, da je za Vatikan patriotizem različen. Eden — pohvalen — velja za dežele, kjer vlada družbena ureditev, ki je njemu pogodu, drugi pa — obsojanja vreden — za socialistične dežele. iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiKiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiMiiiunmMiiiiiiiiiMniHiiiiiiiiiiiiuniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiininm,,,, Z RAZPRAVE PRED POROTNI Publicist govori o (priorjio Pisano svojih Izsledkih Branilec Sarno, ki preč1 so- nomskih podatkih oseb, ki sta zadevo. Sestanek se je vršil diščem zastopa koristi družine Tuissi (družine pokojne «Gianne»), je v začetku včerajšnje razprave pred porotnim sodiščem v Radovi zahteval, da naj sodišče ugotovi pri tehničnih organih, če je moč raziskati Comsko jezero pri Pizzo di Cernobbio. V tem primeru bi odvetnik Sarno zahteval od sodišča, da sprejme ustrezne sklepe. Sarno pravi, da mu je znano, da obstajajo tik poč vodno gladino jame in vdrtme, v katerih bi moglo še sedaj biti truplo pokojne iiGianne«. Hkrati je zahteval, da naj sodišče zasliši še tri druge priče, med katerimi tudi tajnico E»etra Verganija-«Fa-bia«. Državni pravdnik je zahteval zaslišanje štirih novih prič, Eugenia Monice, Lucia Roncia, Gerolama Rerega in Giuseppa Badolata. Priča Monica bi mogel pričati v zvezi z besedami, ki naj bi jih Gorreri naslovil na Bernasco-nija v Ljudskem domu: «ljn bel tacer non fu mai soritto. Napiavi, kar sem ti dejal, kajtz ko bočo eliminirane o-ne osebe, bomo absolutni gospodarji.« Priča Perego naj bi videl madeže krvi na avtomobilu, ki se Je vrnil na kvesturo po umoru Annema-rie Bianchi. Poncia naj bi bil dobil na ciklostUu napisano naročilo, v katerem je bilo rečeno, da je treba čim bolj izolirati «Nenja», m pa bilo nič rečenega o izdajstvu «Gianne». Badolato pa naj bi bil izvršil preiskave v zvezi s smrtjo Annemarie Bianchi odpeljali Bianchijevo 4. julija 1945. Nato so zaslišali publicista Giorgia pisanca, ki je izvršil več anket v zvezi z dogodki, ki so se odvijali na Comskem jezeru v letu 1945. V svojem dolgem pričevanju je dejal, da je analiziral tehniko kakih 50 umorov, ki jih je izbral iimed okrog 500 primeri, ki so se dogodili v tistem razdobju na tem področju«. Da bi prišel do izvršilcev, je začel pri sorodnikih žrtev, da bi zvedel čim več podrobnosti. Po zaključkih, do katerih je prišel Pisano, je tedaj obstajala neka »teroristična organizacija«, na čelu katere naj bi bil Gorreri. Ta organizacija naj bi imela tri veje: preiskovalni politični urad, ki sta ga vodila Gambarutto in Moretti, posebni oddelek (iljučske milice«, ki ga je vodil Cassinelli in katerega namestnik komandanta je bil obtoženec Bernasconi, in končno ceta izvrševalcev, k. ji je poveljeval Enmo Pa-squah-«Nado#. Organizacija naj bi razpolagala tudi z lastnimi zapori v Ulici Borgovi-co, medtem ko naj bi bilo v kleteh kavarne Kebecchi — «mestni glavni stan organiza-cije« — začasno bivališče a-retiranih oseb. Ko je govoril o Natalu Zam- na comskem sedežu MSI v prisotnosti prof, Maria En-glena, pokrajinskega voditelja neofašističnega gibania. «Pierino» je postavil pogoj, da mora biti sedež prazen, a Pisano je sporazumno s karabinjerskim kapetanom Gu-glierijem postavil v bližnjo sobo stenografinjo in karabinjerja. Na tem sestanku naj bi mu »Pierino« razkril, ča je za smrt «Gianne« in *Ne-rija« odgovoren Bernasconi. Pri umoru «Gianne« pa naj bi sodeloval tudi neki partizan, ki ga je «Pierino» o-značil za «Natalina brez prsta«. Naslednjega dne mu je stenografinja dejala, da je po njenem mnenju ((Natali.no brez prsta« partizan Natale Zamp,eri, ki je bil tedaj v zaporu, ker se je bil skupno z Bernasconijem udeležil roparskega napada v Olmedi. Zampieri naj bi bil povezan tudi z likvidacijo zakoncev Corti, ki sta imela slaščičarno v Ulici Garibaldi. Odpeljali so ju v noči oči 3. na 4 julija izropal, trgovino in vse blago odnesli v kavarno Re-becchi, kjer je Amalia Re-becchi, Bernascomjeva prijateljica, uredila okrepčevalnico za pripadnike ljudske milice. Zpimpierija so takrat o-prostili zaradi pomanjkanja dokazov. Nato je Pisano dejal, da pieriju (»Natalino brez pr- je 48 ur po izginotju «Neri- sta«), je omenil svoj članek v »Meridiano dTtalia«, v katerem je partizana «Pierina» obtožil, da nos, odgovornost za vrsto zločinov, «Pierino» mu je predlagal sestanek, na in napisal poročilo o flziog- j katerem »a} bi razčistili to ja« bil ubit tudi Domenico Proserpio, z vzdevkom ((Bubi«, ki je bil na glasu, da i-ma predolg jezik. Pisano je baje našel tudi človeka, ki naj bi bil zadnji, ki je videl «Gianno« živo. Gre baje za nekega Marka Bonzija, z vzdevaom iiMartin«, ki naj bi srečal »G,anno» 23. junija 11M5 ob 9, zvečer v Moltra-siu. Le-ta naj bi mu dejal, da je srečal »Gianno« v družbi^ nekaterih partizanov. (iGianna# naj bi se mu približala in dejala; «Zbogom Martin, ne bomo se videli več. Prišli so, da me odpeljejo.« Končno je Pisano še dodal, da je od ljud, težko kaj izvedeti, ker na tem področju cvete tihotapstvo in je zato prebivalstvo navajeno na molk. Tudi zaradi tega ljudje ne marajo govoriti o tej zadevi, ker se boje, da jih ne bi kdaj obiskali organi fi-napčne kontrole. I^ato so zaslišali še novinar- v (Nadaljevanje na 4. strani) VLADIMIR LOVEC 20. t. m. je bilo v italijanskem delu k°Prskega radijskega programa na sporedu eno najnovejših del mladega slovenskega skladatelja Vla-dimira Lovca, njegova Klasična simfonija, Vladimir Lovec je ravnatelj Glasbene šole v Kopru in prav je, da ga ob tej priliki predstavimo našim bralcem. Vladimir Lovec je izrazit moderen ustvarjalec, zrasel v precej viharnih tokovih, ki so oblikovali sodobno slovensko glasbeno tvornost. Sod i pa — da tako rečemo — v vrsto najmlajše generacije slovenskih skladateljev, v tisto torej, ki je klesala svoj umetnostni izraz šele po zadnji vojni, toda še vedno v znaku nekakšne retrospektivne bibavice vojnih let. Res je sicer, da je lok, ki ga imenujemo «sodobna slovenska glasba», precej raztegnjen in — vsaj po zgodovinskem sosledju — sega od leta 19)2 do danes, to je od kulturne osamosvojitve Slovencev do poslednjih dni. Res je tudi, da so se v letih po drugi uojni skoraj kaotično prepletali vsi mogoči slogovni nazori, ki smo jim še preblizu, da bi lahko zapisali eno samo treznejšo sodbo. Vladimir Lovec je kot u-stvarjalec v bistvu preudaren realist. Precej pavšalna ocena, ki pa hoče opozoriti le na dejstvo, da je v vseh svojih skladbah trdno branil načelo: slediti svojemu izrazu in iskati svoj lasten jezik. Veliko novih imen je dal povojni čas, malo se jih je ohranilo. Cas je namreč še vedno zelo imperativen sodnik. Vladimir Lovec se je obdržal, in številni opusi dokazujejo njegovo naglo rast- Rojen leta 1922 v Mariboru, je kasneje študiral v Ljubljani. Vojna leta so ga pognala v internacijo (Gonars in Treviso). po uojni pa je končal kompozicijo v razredu prof. Škerjanca in dirigiranje v razredu dr. Danila Švare. Leta 195) je bil šef glasbenega oddelka koprske radijske postaje, od leta 1923 pa deluje kot ravnatelj Glasbene šole v Kopru. Njegov skladateljski opus v resnici ni majhen: poleg številnih samospevov in manjših skladb za klavir še Sonata, sedem suit, preludiji, ePismae za violino in klavir (v neraziskanem svetu glasbenih oblik dokaj originalna zamisel), potem Klavirski trio, Godalni kvartet, Simfo-nieta za godala, Klasična simfonija, nekaj scenskih glasb in Koncert za klavir in orkester, ki ga Lovec te dni končuje. O Klasični simfoniji pn pravi sam avtor tole: «Delo sem pričel pisati leta 1950, in sicer najprej drugi stavek, nato še prvega in tretjega. Za zadnji stavek r«m dve leti iskal obliko in — če hočete — vsebino, nakar sem ga leta 1953 napisal v nekaj dneh. Simfonija nima otipljive programske predloge. Zamikalo me je predvsem sodobno pojmovanje stroga klasične forme, od tod tudi naslov. Menim, da je precej značilno za modernega u-stvarjalca, da išče pot v preteklost, ki jo skuša nato pre-dočiti z modernimi sredstvi. Skratka: nova vsebina v stari obliki.» Ce smo ob koncu še jubilejno slovesni: Vladimiru Lovcu želimo še veliko dobrih uspehov. In Še nekaj: da o-stane pošteno zvest svojemu pogovornemu jeziku. im /?------- Rojstva, smrti in poroke Od 15. do 22. junija se je v Gorici rodilo 13 otrok, umrlo je 9 oseb, oklicev je bilo 8, porok pa 4. Rojstva: Denise Bagon, Maria Poletti, Marina Kodermac, Alessandra Naccini, Marko Leban, Armando Grusovin, Pa-trizia Stranich, Rosella Monti, Antonietta Pini, Claudio Kocina, Loreta Scaramoncic, Marina Cingerli, Gianni Mighetti. Umrli so; 75-letna prodajalka sadja Frančiška Kralj vdova Nodus, 73-letni upokojenec Giovanni Del Bianco, 73-letni upokojenec Franc Cej, 23-letni mizar Germano Bregant. 2-letni Michele Scarcelli. 69-let-na Adele Nicola, 86-letni Andrej Ternovec, 74-letni državni upokojenec Kristjan Semi, 69-letna Josipina Lazar vdova Schmuker. Oklici: upokojenec Luigi Giusto Carnaghi in tkalka Maria Bressan, šofer Lino Fab-fro in Bruna Petroni, radio-tehnik Alessandro Bragagnini in tkalka Silvia Grusovin, u-radnik Antonio Brancati in u-radnica Silvia Volpi, električar Luigi Vida in Delia Man-frnij sodnik Mario Cressati in proiesorica Anita Russian, trgovec Brmes Passon in No-vella Bascar. Poroke: šofer Sergio Fran-doli in šivilja Carmen Rosig. mizar Primo Vecchiet in Bruna Bregant, trgovski pomočnik Marcello Mašini in Rina Maniacco, Bruno Franco in Irene Marcolini. — KINO — CORSO. 17.15: «Baby doli*. K. Baker, K. Malden. Mladini vstop prepovedan. VERDI. 17.15: «Sla po življenju*, K. Douglas, A. Quinn, v cinemascopu in v barvah. VITTORIA. 17.00: «Tilove norčije*, G. Philippe, G. Vilar, v cinemascopu in v barvah, CENTRALE. 17.00: »Kurussu žival Amazonov*. J. Broom-field, v technicolorju tn v cinemascopu. MODERNO. 17.00: «Trije mušketirji*. Športni dnevnik Včeraj se je začel 44. cTour de France» Darrigade pred Pobletom v L etapi Nantes-Granville Nencini 'm Padovan na cilju v času zmagovalca • Skupina 11 kolesarjev v vodstvu od začetka do konca GRANVILLE, 27. — 44. kolesarska dirka po Franciji je doživela svoj krst danes toč no ob 11. 40, ko se je v predmestju Nantesa podalo 120 dirkačev na prvo etapo Nantes - Grainville. dolgo 204 km. Ze takoj v začetku so poskušali srečo manj znani kolesarji dokler ni 11 km po startu nepričakovano potegnil vedno nevarni Španec Poolet in potegnil za seboj še Holandca Van Esta in Francoza Stablin-skega. Kmalu nato sta se tem trem pridružila še Padovan in Holandec Van Wette, kateri pa ni vzdržal tempa in glavnina ga je kmalu ujela Istočasno so ušli iz glavne s.kupme Nencini, Darrigade, De Groot, Le Ber, Mahe, Schellenberg in Thomin, tako da je vodilna skupina štela poslej 11 dirkačev. Manj sreče so imeli De-filippis. Adriaenssens, Bolzan. Bergaud in Hassenforder, ki so se morali vrniti v glavnino potem, ko so spoznali, da ne utegnejo več dohiteti ubežnike. katerin naskok je po 34 km vožnje znašal že 1T5”. Kljub precejšnji živahnosti v glavnini so ubežniki se naprej v popolnem soglasju med seboj večali naskok, ki je pri Bainx De Bretagne. 71 km no startu, dosegel 3’35”. Toda glavnina je medtem znatno o-jačila tempo, tako da je v naslednjih 18 km zmanjšala prednost ubežnikov na 2 45” Sto kilometrov pred ciljem so se podali na lov za ubežniki Du-pre. Pipelm, Barbosa. Baroni, Astrua, Bober in Jean Bobet, Vrstni red na cilju 1. etape Nantes - Granville (204 km): 1. DARRIGADE (Francija), v 4,56’IS" (čas za splošni vrstni red: 4.55T*”), s povprečno hitrostjo 41,309 km na uro; 2. Poblet (Sp.) 4.55 48 ’ (čas za splošni vrstni red); 3. Tlio-Wim Van Est (Ho!.); 6. Schel-min (Zapad); 4. Nencini; 5. lemberg tSvica); 7. Padovan; 8. De Groot (Hol.); 9. Stablin-ski (Fr.), vsi s časom Darri gada (4.5618’); 10. Ferlenghi (It.) 4:56’26”; 10. Hoienweger (Svi.); 12. Forestier (Fr.); 13. Privat (Fr.), vsi s časom Fer-lenghiia; 14. Dupre (J. Z.) 4.57’49"; 15. Baffi (It.); 16. Pi-cot (Zapad); 17. Bober (Ile); 18. Queheille (J. Z.); 19. Bou-vet (Fr.), 20. Pipelin (Zapad) vsi s časom Dupreja; 21. De Jongh (Hol.) 4.57’56”; 22. Voorting (Hol.); 23. Anquelil (Fr.), 24. De Bruyne (Bel.); 23. Bauvin (Fr.), vsi s časom De Jongha. Ker so prišli na cilj po maksimalnem času. so bili izločeni od nadaljnjega tekmovanja Barbotin. Le Ber in Carfentan, vsi člani ekipe «Zapad». vendar njihov poskus ni u-spel. Kmalu jih je dohiteli ostala glavnina, medtem ko je prednost ubežnikov ponovno narastla na 3’05”. 114 km po startu so se odcepili od glavnine Janssens, Pipelin in Jean Bobet. Kmalu nato so bili številni favoriti dirke, med katerimi tudi Anquetil, žrtev padca, kar je izkoristil Forestier. ki je sprožil nov napad. An-quetil, ki je izgubil pri tem dve minuti, je moral 3 km prevoziti sam, dokler ga niso počakali Bergaud. Privat in Bou-vet, kateri so se šele 7 km pozneje vrnili v glavnino po naporni zasledovalni vožnji. Iz skupine ubežnikov je medtem odpadel Le Ber, katerega je glavnina kmalu dohitela. Tempo vožnje je sedaj nekoliko popustil, vendar so ubežniki še vedno zanesljivo vodil’ pred najbolj direktnimi zasledovalci med katerimi so bili Anquetil. Bouvet in Privat, ki so se za trenutek približali vodečim na 1’25” nato pa imeli pri 148 km ponovno 2’40” zaostanka. naslednja skupinica zasledovalcev pa 4’30”. Pri ISO km sta bila zaostanka obeh skupin zasledovalcev še vedno ista. 4 km kasneje je preluknjal Mahe in glavnina ga je dosegla. V vodstvu je ostalo tako samo še 9 kolesarjev. V začetku vzpona na D’Avran-ches so Pobleta popadli krči, vendar se je z veliikim naporom le lahko pridružil ostalim. Nencini je poskušal pobegniti sam kakih 20 km pred ciljem. vendar je bil kmalu u-jet. Zasledovalci, ki so imeli še vedno okrog 3’ zaostanka, so sedaj skušali odigrati svojo zadnjo karto. Z ojačenim tempom so se naglo približevali vodečim toda bilo je že prepozno. Devetorica je bila medtem že na cilju in Darrigade je bil najhitrejši med njimi, čeprav le za las pred Pobletom. iki je medtem prestal svojo krizo. V skupini prvih zasledovalcev je bil najhitrejši Ferlenghi. Ostali kolesarji so prihajali posamič :n v skupinah, kar je povzročilo nepopisno zmedo tako da je celo sama komisija morala dvakrat korigirati vrstni red. Sprva je Van Estu dodelila četrto mesto in Nenc>-niju peto in šele fotografski posnetek prihoda -na cilj ie pokazal, da je bil četrti Nencini, kar je komisija pozneje tudi popravila v splošni klasifikaciji. V splošni klasifikaciji je prevzel vodstvo z eno minuto prednosti pred ostalimi Darrigade, ki je dobil za zmago na cilju eno minuto odbitka. Sledi mu Poblet s 30” odbitka, nato pa ostala sedmorica z red- Prvi uspeh na turnej * Vzhodni Evropi Fiorentina - levski 1:0 Edini col ie dosegel Scaramucci • Fiorentina že na poti » Moskvo SOFIJA, 27. — Debut italijanskih nogometašev v Bolgariji po 25-letni odsotnosti, je bil uspešen. Pred 40.000 gledalci je namreč danes Fiorentina v prijateljski tekmi premagala sofijsko ligaško moštvo «Levski* s tesnim rezultatom 1:0, potem ko se je prvi polčas zaključil brez gola. Tekma je bila zeio živahna in hitra. Prvi polčas je potekel dokai izenačeno kljub rahli terensKi premoči domačih. V drugem polčasu pa je prevzela iniciativo Fiorentina, ki je v 28 dosegla po Scaramucciju edi.ni gol. Ne glede na to, da v moštvu «Levskega» ni nobenega člana bolgarske reprezentance, je uspeh Fiorentine vendarle pomemben, ker so Bolgari zna ni kot dobri nogometaši. Tek mi so prisostvovali tudi posebni opazovalci iz Moskve, kamor je Fiorentina odpotovala neposredno po tekmi in kjer ima v programu dve srečanji. Začetna postava Fiorentine v današnji tekmi je bila naslednja: Toros; Magnimi, Cervato, Scaramucci, Rosetta, Gratton; Carpanesi, Montuori, Rozzoni, Taccola, B^zarri. LAHKA ATLETIKA Zatopek še leče PRAGA, 27. — Zatopkov trener Leopold Laznička je izjavil, da bo 35-letni Zatopek, ki je v odlični fizični kondiciji, še nastopal na mednarodnih mitingih. Njegov prvi mednarodni nastop bo že v soboto v okviru lahkoatletskega dvoboja Češkoslovaška - Poljska, nim časom 4.56T8”. Nencini je danes pokazal, če je to sploh bilo potrebno, da je kljub Bindovim izjavam o enakopravnosti vseh članov italijanskega moštva, nedvomno trenutno najboljši italijanski kolesar in obenem eden največjih favoritov za Končno zmago na letošnjem »Touru*. Podjetnost, s katero je vozil danes v etapi, ki mu prav gotovo ni najbolj odgovarjala, dokazuje, da je v odlični kondiciji in da je od njega povsem upravičeno pričakovati noviti podvigov. Njegova današnja prednost pred ostalimi favoriti kot so Anquetil, Gaul, De Bruyne in Bahamontes sicer ni velika, vendar dovolj značilna. Od ostalih Italijanov je odlično prestal krst predvsem Padovan, ki je nudil Nenciniiu izdatno oomoč. Veliko Dorbe-nost je pokazal turi Ferlengh: ki je novinec na «Tour de France*. Jutrišnja etapa bo dirkače iz Granvilla privedla po 226 km ravninske vožnje v Caen. Po reviji cRing Magazine» Lestvica profesionalniK boksarjev za mesec junij Duilio Loi prvi izzivalec prvaka Broivna NEW YORK, 26. — Klasifikacijska lestvica profesionalnih boksarjev za junij po reviji «Ri.ng Magazine*: TEŽKA KATEGORIJA: Prvak: Floyd Patterson; L Tommy Jackson, 2. Eddie Ma-chen, 3. Archie Moore, 4. Zora Folley, 5. Wiliie Pastrano, 6. Roy Harris, 7. Nino Valdes (Kuba), 8. Bob Sattertield, 9. Ingemar Johanson (Šve.), 10. Pat MacMurtry. SREDNJETEZKA KAT.; Prvak: Archie Moore, 1. Ha-rold Johnson, 2. Tony Antho-ny, 3. Gerhardt Hecht (Nem.), 4. Yolande Pompey (Trin.), 5. Chuch Spieser, 6. Willie Hoep-ner (Nem.), 7. Hans Stretz (Nem.), 8. Yvon Durelie (Kan.), 9. Ciarence Hinnant, 10. Dago-mar Martinez. SREDNJA KATEGORIJA: Prvak: Ray Robinson, 1. Gene Fullmer, 2. Charlez Humez (Fr.), 3. Joey Giaroello, 4. Joey Giambra, 5. Rory Calhoun, 6. Charley Joseph, 7. Ellsvvorth Webb. 8. Ralph Tiger Jones 9. Bobby 6oyd, 10. Cnebo Her-nandez (Meh.). SREDNJELAHKA KAT.: Prvak: Carmen Basilio, 1. Tony Demarco, 2. Gaspar Or- iiiMiiiiniiiiiiiiifiiHitniiiniitMtMtifiHmiiHiiimiimvtiimimiiiiiiMttiitiiiiiMiHimiitinfiiimii Teniško prvenstvo Wimbledona Tudi Sirola izločen Pielrungela in Sirola v igrah dvojic LONDON, 27. — Že v prvih dneh mednarodnega teniškega prvenstva v Wimbledonu je prišlo do številnih presenečenj, med katere spadata tudi izločitvi Drobnyja in Pietrangeii-ja. 35-letnega Drobnyja je premagal 15 let mlajši Avstralec Cooper, kar bi lahko služilo staremu mojstru bele žogice /.a znak, da bo treba kmalu prenehati z aktivnim nastopanjem in se morda posvetiti treniranju mlajših. Pietrangelija je premagal igralec močnih živ cev Indijec Krishnan. «Daiiy Telegraph* je zapisal za Pietrangelija, da je igralec velikega formata in da bi že mnogo pomenil v svetovnem merilu, če bi imel temperament kakšnega Avstralca. Njegovi izločitvi se je danes pridružila še izločitev Sirole. katerega je v štirih setih odpravil Avstralec Emerson. Vredno ie tudi zabeležiti, da se Avstralec Hoad očitno vrača v formo svojih najboljših časov. Danes je dokaj lahko odpravil Američana Lescha. Rezultat! posameznikov: Emerson (Avstral.) - Siroia (It.) 6:3, 2:6, 6:1, 6:4; Rose (Avstral.) - Froesch (Švi.) 6:2, 6:4. 6:2; Flam (ZDA) - Brichant (Bel.) 1:6. 6:2, 6:1, 6:4; Seixas (ZDA) - Kamo (Jap.) 6:2, 6:2, 5:7, 6:3; Davidson (Šve.) - Schwartz (ZDA) 6:1. 6:4. 7:5; Hoad (Avstral.) - Lesch (ZDA) 6:3, 9:7, 6:4; Candy (Avstral.)-Miils (V. B.) 2:6, 6:3, 6:2. 6:4; Pimental (Ven.) - Ulrich (Dan.) 6:2, 6:2. 3:6, 6:3; Fraser (Avstral.) Davies (V. B.) 6:2, 6:3. 1:6, 1:6, 6:2. V tekmovanju moških dvo-lic sta v drugem turnusu Pie-trangeli in Sirola premagala Flama in Segala (ZDA in J. Afr.) v petih setih, 6:3, 4:6, 1:6, 6:4, 6:4. «»------- Kvalifikacijske vožnje v Monzi Pal O Connor « skoraj 275 km na uro MONZA, 27. — Na dirkališču v Monzi, kjer bo v soboto velika avtomobilska dirka na 500 milj, je oil danes prvi dan 11-radnih kvalifikacijskih voženj. Dopoldne se je pojavil na dirkališču samo AmeriKanec An-dy Linden, ki je s svojim avtom »McNamara* prevozil 8 krogov z zmerno hitrostjo r00 ’3 desetinke na krog. Mnogo bolj živahno je bilo na popoldanskih vožnjah, katerih so se udeležili skoraj vsi vpisani piloti, čeprav bodo kvalifikacijske vožnje možne tudi jutri. Najboljši čas dneva je dosegel Amerikanec Pat 0’Connor s strojem «Sumar Special*. S časom 55”7 na krog m s povprečno hitrostjo 274,685 km na uro se je močno približal svojemu iastnemu rekordu kroga s 55'. katerega je postavil pred dobrim mesecem. Drugi uajhitrejši je bil A-merikanec Andy Linden s časom 57”. ostali pa so dosegli ■naslednje čase: Jimmy Brian («Dean Van Lines Special*) 57”5, Tony Bettennausen (»Novi automotive*) 58”6, Roy Rut-man («John Zink Special*) 58”7, John Parson («Agajanjan Special*) 59”2, Ray Crawford (»Mirror Clase*) 59”4, Jean Behra (»Maserati«) 1'03"2 k Jack Fairman («Jaguar») 1’05”. Na dokončnem seznamu u delezencev so naslednja vozila: 10 ameriških, 3 «Jaguar», 2 «Maserau» in I «Ferrari», ki ga bo pilotiral Lucas ali pa Italijan Bornigia. MOTOCIKLIZEM Nezgoda Ubbialija in Lomasa na Holandskem HAAG. 27. — Motociklista Ubbiali in Lomas sta se danes ponesrečila na poskusnih vožnjah za Veliko motociklistično nagrado Holandske, ki bo v soboto na dirkališču v Assenu. Anglež Lomas, ki je dirkal z motorjem «Guzzi» 500 cmc je zadel v slamnate bale ob progi nakar ga je zaneslo v jarek. Lomas si je pri tem verjetno prebil lobanjo in njegovo stanje je resno. Kmalu nato se je Ubbialijev motor «MV» 125 cmc vžgal in Ubbialija so prepeljali v bolnišnico z opeklinami, vendar njegovo stanje ne povzroča skrbi. c a------ USIS sporoča: V soboto 29. t. m. ob 14. uri bo na openskem športnem igrišču baseball tekma med moštvoma «7207 Air Base Squadron» iz Aviana in «Wheeius Air Base Squadron» iz Tripolija. Obe moštvi sestavljajo ameriški letalci iz baz ZDA v Avianu in v Tripoliju. V nedeljo se bo na istem igrišču moštvo «Wheelus» verjetno pomerilo z nekim lokalnim moštvom. Tekma bi morala biti ob 15.30. Občinstva je vljudno vabljeno, I tega (Meh ). 3. Virgil Akins, 4. Isaac Logart, 5. Del Flanagam, 6. Vince Martinez, 7. Chari«y Smith, 9. Johnny Saxton, 9. Walter Byards, 10. George B*r-nes. LAHKA KATEGRIJA: Prvak: Joe Brown; 1. Duilio Loi (It.), 2. Kenny Lane, 3. Orlando Zuiueta (Kuba), 4. Ralph Dupas, 5. Larry Stardman, 6. Wiliie Tovvell (J. Afr.), ,7. Baby Vasquez (Meh.), 8. Paolo Rossi (It.), 9. Dave Charneey (V. B.), 10. Leo Alonzo (Fil.). PERESNA KATEGORIJA: Prvak: Hogan Kid Bassey (Nig.), 1. Cherif Hamia (Fr.), 2. Ike Chestnut, 3. Miguel Ber-rios (Portorico), 4. Flash Elor-de (Fil.), 0. Jean Sneyers Bel.), 6. Paul Jorgensen. 7. Jose Co-tero. 3. Ciro Morasen (Kuba), 9. Altidoro Polidort (It.), 10. Davey Moore. PETELINJA KATEGORIJA: Prvak: Alphonse Halimi (Fr.). 1. Raton Macias (Meh.), 2. Mario DTAgata (It.), 3. Leo Espinosa (Filip.), 4. Billy Pea-cock, 5. Dante Birni (Fr.), 6. Al Asuncion (Filip.), 7,. Orlando Reyes (Kuba). 8. Jimmy Carson (lis.), 9. German Ohm (Meh.), 10. Joe Beccera. MUSJA KATEGORIJA: Prvak: Pascual Perez, 1. Young Martin. 2. Dommy Ur-sua (Filip.), 3. Memo Diez (Meh.), 4. Aristide Pozzali (It.), 5. Hitoshi Misaki (Jap.), 6. Ra-mon Arias (Venez.). 7. Robert Pollazon (Fr.), 8. Pone King-petch (Thail.), 9. Masaji Iwa-moto (Jap.), 10. German Parilo (Cile). NOGOMET Stock odklonil ponudbe «Rome » LONDON. 27. — Tajnik angleškega nogometnega kluba Leytou Orient, Hughett, je na zasedanju direktivnega sveta kluba sporočil, da je njegov me-nažer in trener Alec Stock odklonil ponudbe za angažma, ki mu jih je stavila Roma. Hugett je dejal: «Direktivni svet Leyton Orienta je smatral za umestno, da v interesu angleškega nogometa ne izgubi enega svojih najboljših strokovnjakov*. Pokal aKvarnerske rivieren Ponziana -Rijeka v soboto v polfinalu REKA, 27. — Na sedežu nogometnega kluba «Rijeka» je bilo danes žrebanje parov za polfinalna srečanja v okvira mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za pokal »Kvarnerske riviere*. Žreb je določil, da se bosta v prvi tekmi srečala Budučnost iz Titograda in Rudar iz Raše, v drugi pa Ponziana iz Trsta in Ri-ieka z Reke. Tekmi nosta odigrani v soboto. Predstavnik Ponziane je izjavil. da bi mu bilo ljubše, če bi se v polfinalu srečala Ponziana z Budučnostjo ali pa z Rudarjem, ker bi bilo za eventualni finale med Ponziano in Rijeko mnogo večje zanimanje. VAXJO. 27. — Juventus-Vaxjo (enajstorica 3. lige ojačena s štirimi reprezentanti) 7:2 (3:1). AALBORG. 27. — Bologna • Aalborg (Jutland) 6:0. Oatovorni ureOntlr STANISLAV HENKO Tiska Tiskarsk’ zavoa ZTT • Trst KINO SKEDENJ «Ti si moja nsoda» Igrata: FRANK SINATRA DORIS DAY oooooooc MAIHMON l* A It lt V rjOOOOOOOOOOOOGGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO.JOOnOCOOOOOOOOOOOOOaOOOOOCOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOfJOOOOOOOOOOOOOOOOOO kovanja, vstanem in si popravim obleko. «Susan,» ji pravim, «bolje bo, da greš.» «Da grem? Kam?» «Vraga, menda ne misliš ostati tu! Ko se vrne Willie, bo zasadil kremplje vate, če bo le mogel.* «Kaj naj napravim?* vpraša prestrašeno. «Ker obleke ne moreš več obleči, tudi če bi hotela, je najbolje, da si nadeneš burnus, v katerem si prišla. Potem pojdi ven in se s taksijem zapelji na ameriško poslaništvo. Dal ti bom spremno pismo. Tam boš ostala v miru, dokler ti ne bodo oni rekli, kaj moraš storiti.* «Se ne bova videla več?* »Tega ne ve niti bog oče. Ne verjamem tudi, da je že kaj odločil glede tako postranske zadeve, saj ima nešteto drugih, bolj važnih reči, o katerih mora odločati. »Hočem te še videti!* «Prav. če bi ti vedela, kako je z vso to zadevo, bi to tvojo žeijo jemal kot voščilo- Če bo možno, se bova ze videla. A sedaj se pojdi oblačit, pa naglo! Nimaš veliko časa. Sonce že zahaja in Willie je morda že opravil svoj posel. V tem primeru se ze vrača*. Strese se- Obotavljaje se gre v drugo sobo in se obleče. Medtem ji pišem pismo za poslaništvo. Ko se vrne, ga ji izročim. «če bi se med vožnjo kaj zgodilo •.. No, nič takega. Daj tale listek vozaču in pokrij se, kolikor se moreš Zbogom*. Ona me objame in tudi to traja nekaj časa. Potem jo opozorim, da se mora podvizati in ona gre. Spremim jo do praga in ji pokažem, kje parkirajo taksiji. Eden od vozačev, ki je sedel v senci, vstane in sede za volan svojega taksija. Na listku, ki mu ga bo dala Susan, je pisano, naj v primeru nevarnosti, najprej ubije žensko. Ne glede na dejstvo, da bi ji na ta način prihranili cel kup gorja in trpljenja in le pospešili neki neizbežni dogodek, si ne morem dovoljevati tega razkošja, da bi zvedel kdo drug, kar bi utegnila povedati Susan. /Nadaljevanje sledi), Vrže se pred menoj na kolena in joče. To po svoje učinkuje name, ki sem jo poznal tako samozavestno in ponosno. Vzdignem jo. «Kdo ve, če ni vse to prazno govorjenje?* Jokaje me prost, naj verjamem. Potem se nečesa domislim. Grem v drugo sobo. Vzamem obvezo z ust tistemu cepcu z obrito glavo. Sovražno me pogleda. «Slišite, prijatelj, za vas ni kaj prida upanja. Če mi pomagate, da izvlečem iz kaše Susan, bom poskusal ukreniti, da tudi za vas ne bo prehudo.* »Verjemite mi,» nadaljujem, »nikomur ne bo v prid vaše molčanje. Povejte mi resnico o svoji tovarišici, potem bom že jaz govoril s tistim mladeničem iz angleške tajne službe. Torej, da slišimo!* »Bi mi lahko malo razvezali roke?* vpraša v trdi, a pravilni angleščini. »Zvezali ste me tako trdo, da mi kri ne kroži*. Obrnem ga in mu razvezem vozle. »Torej velja? Kar govorite, jaz vas bom pa razvezal. Če pa ne boste govorili, bom pritegnil še tesneje, da ne bo oviralo samo kroženja krvi, pač pa ne bo prišel niti zrak v pljuča Vendar ne boste takoj mrtvi, le počasi boste crkavali. Odločite seUDajam vam eno minuto za premislek*. Pretegne se in zazeha Pri tem nese roko k ustom, šele ko zopet roko odmakne od ust in jo položi ob telesu, opazim, da nima več prstana z draguljem. Zadovoljno se nasmehne. «Hvala, fant! Zelo naivni ste. Čez eno minuto bom mrtev. Tedaj se boste lahko obračali s svojimi vprašanji naravnost na Brewsterjevo. Mene pa ne boste mogli več trap ...». Oči so se mu nepremično zabodle v strop in roki sta se mu krčili. Nekaj časa ga gledam, potem se zdrznem in zakolnem. Ne maram niti oči zatisniti temu ostudnemu gadu. Vrnem se k Susan Vstane in me vprašujoče pogleda- »No, kaj vam je rekel?* Odkimam z glavo in še enkrat zakolnem «Nič. Vrag naj ga nese! In tudi ne bo rekel več nobene*. »Prstan!* krikne Susan in si stisne glavo z rokama. »To je. Prstan! Ne misliva več na to! Kar je, je. Ne verjamem, da se bo Willie jezil. V morje ga bomo vrgli, za ostalo bodo poskrbeli morski psi*. Ona vije roke, kakor da jo napadajo hude bolečine. »Kaj bo pa z menoj? O, poskušajte me razumeti. Jaz...* Razširim roke in jeza me grabi. «Vi, vi, vi! Vrag naj vzame se vas, da ste mi prišla pod noge! Komu naj verjamem, da mi niste pripovedovali samih čenč?* Ona preneha jokati, še preden se zavem, kaj hoče napraviti, si začne trgati obleko s sebe s tako divjo silo, kakor da na njej gori. Preden bi trenil, stoji pred mano popolnoma naga. Sama mi uide kretnja, ki pomeni občudovanje Njeno telo je živa umetnina: kip, oblečen s tako nežno kožo, kakršni so cvetni listi vrtnice. In prav ta mojstrovina narave ima na več mestih zarastline čudnega izvora, ki pa jasno govorijo o brezdušnih udarcih z bičem. Zlasti hrbet je poln teh brazgotin. Tako stoji nepremično pred menoj v svoji blesteči, a hkrati grozotni goloti. »Mi zdaj verujete, gospod Singleton?* vpraša mrzlo in brez preudarka. »Od tedaj sem nedotaknjena. Nisem hotela, da bi kakšen moški videl vse to ... Bila sem ponosna na svoje telo, ponosna, kakor je človek ponosen na lepo stvar. Na edino lepo stvar, ki jo je imel v življenju. Zdaj razumete, zakaj sem ubila moža?* Na misel mi pride, da bi ta njen edini olajševalni dokaz strogo angleško sodišče zavrnilo. Morda pa le ni vsa krivica na njeni strani- Utegne sicer biti vse skupaj samo sijajna laz. Toda tiste brazgotine niso laž. Resnične in okrutn/. so ... «Na,» pravim zamišljeno, «poskušal vam bom pomagati. Toda če ne greste na Angleško, kam pa pojdete? Cez nekaj ur vam tudi v Egiptu ne bo obstanka. »Uredite tako, gospod Singleton, da pojdem v vašo domovino.* Zaskrbljenost jo je popolnoma zbegala. Pozablja, da je naga. Nerodno je, da jaz tega ne spregledam. Obzirno zakasljam. «Kaj mislite, da bi počeli v Ameriki?* jo vprašam. »In kako mislite, naj vas tja spravim?* Stopi k merii in njene roke se me zopet oklenejo- «Larry, Larry!» vzdihuje. Potem se zgodi to, kar se mora zgoditi. To tako vabeoe telo na prekratko razdaljo bi zapeljalo še tako različnega človeka od mene. Jaz pa ob takih prilikah nisem zmeraj zmagovalec — nad samim seboj. Vendar se v zadnjem trenutku le obvladam. Prekinem dolgi poljub, ki naju je omamil, in nekoliko odrinem dekle od sebe. «Susan,» ji hočem dopovedati, »ta trenutek ni pripraven, veš.* «Larry!» zašepeče in se znova prepusti poželenju, ki je zmeraj močnejše, «Larry, ne reci da ne, Larry, zdaj, zdaj, potem in vedno .. z Ko pogledam na uro, je minila že cela. Ob tem času je Willie že na mestu. Morda bo moral čakati, da se znoči, da se bo lahko lotil posla. Ali pa mogoče ne bo niti čakal- Poznam Willia. Ko ima v rokah kakšno delo, je tak, kakor bi mu gorelo pod nogami. V vsakem primeru je bolje, da se Susan vsemu temu ogne. Zdaj je zaspala na moji rami. Obraz, ki je bil te dni tako napet, se je ublažil, lahno dihanje pošumeva med priprtima ustnicama. Je kot otrok. Stresem jo. Odpre oči in se mi nasmehne. «Larry!» zagostoli. Da bi se odtegnil nadaljnjemu izkazovanju njenega ljub-