Dopisi. Stročjaves pri Ljutomeru 24. dne maja 1874. (Požarna nesreca — mili klic na pomoč.) Komaj je potihnil glas o hudem mrazu i poškodoTanju Mure t našem okraju, se priTali nova nesreča. Na binkoštni praznik popoldne 3V2 ure nastane t dTorišču J. Pucanja — ogenj, in tako rekoč v jednem hipu pogorela so — razun jednega skednja — 6 kmetom in želarju razun malega zidoTja Tsa njih poslopja, ki so žalibog bila slamo pokrita iu po slabem zaTaroTana — do tal. Uničil je ogenj ljudem tudi mnogo obleke in živeža ter po takem prebiTalce t malem trenutku na beraako palico s p r a t i 1. Samo po Trh cenjena škoda znaaa od poslopij .... 5300 gld. od žiTeža in obleke . 4011 ,, Tkupaj . . . 9311 gld. Več gospodarjeT je bilo na polji ogledaTat od mraza poškodoTanega rastlinstva, zarad tega je tudi požar iz začetka skoro brez Tsega napotka razaajal. Kakor blisk pribiteli so ljutomerski gasilci z dvema brizgalnicama; podpirali so jib tudi CTenjski možje s svojo brizgalnico, ter zedinjenimi mocnii ogenj na toliko uataTili, da ni pri Tetru Tsa Tes pogoiela. HTala Bogu, da se ta nesreča ni ponoči pripetila, kder bi še lahko bilo kakoTega čloTeka ali živino poškodovalo ali usmrtilo! V imenu Tseh poakodoTanih izrekam prisrčno hTalo za krepko bianenje ter še posebno hvaležno omenjam hrabro deloTanje gasilnega društTa v Ljutomeiu, ostalih ljutomerskih gospodoT in c. kr. žandaimerije za njih skrbno uredoTanje in pomoč pri OTej nesreči. — Slavno urednistvo ^SIot. Gospodarja" pa prosim, da bi blagOTolilo milodarne prineske za ,,pogorele Stročjanje" nabirati in na podpisano županstTo poslati. Občina StročjaTes. Marko NoTak, župan. PristaTek Tredništva. Iz srca radi to storimoj ter prosimo blagodaane prijatelje, naj bla- goTole nesrečnim rojakom na pomoč priteči. Nagla pomoč bo dvojna pomoč! Iz Konjic 1. junija. (Zbor kat. pol. društTa.) Kakor katolške neTine poročajo, so Terni katolieani po širokem STetu dne 13. majnika t. 1. 83. rojstni.den sTetega Očeta Pija IX. praT sloTesno obhajali. Se bolj sloTesno pa nameraTajo praznoTati 21. den meseca junija, ker bo ta dan dopolnjenih 28 let, odkar sv. Oče Pij IX. papežeTO trojno krono na glaTi nosijo. Ker ge bode gotoTO tudi po sloTenskih cerkvah in društvih ta dan praznično obhajal*) je g. zapisoTalec našega društva pri TČerasnjem zboru Tse društTenike prijazno povabil, se Tsaj cerkvene sloTesnosti tistega dne t obilnem šteTilu udeležiti, ker naae druatTO sedaj nima pripraTnega prostora, kamor bi zamoglo t ta namen slovesni zbor sklicati. PoTedal je dalje zbranim društvenikom le nekoliko iz žiTljenja gedanjega gT. Očeta in jim je razložil, zakaj da smo sedaj poaebej dolžni ljubezen do st. Očeta pred STetom očitno skazoTati ? Zato namreč, ker je sinoTska ljubezen do st. Očeta znamenje izvoljenja, jasno znamenje praTega katoličana. In takošne skazoTati se imajo pred Taem udje kat. političnih društev. Zbrani so na koncu govora iz dna svojih svc zaklicali trikrat: nZiveli sv. Oče!" Na-to stopi na oder nekdanji zapisoTalec alovenograškega kat. pol. društva č. g. Fr. Sm. V gladki besedi pozdravi naše druatvo, kateremu je že dalj časa pripisan, brez da bi se bil zamogel njegovih zborov udeležeTati. Poudarja potem Tažnost takošnih druatev, ter Tse društTenike vabi, se zborov prav marljiTO udeleževati. V daljšem govoru razlaga, kako strašne zmote da se dendenes po svetu, tudi po sloTenskem, trosijo, kako da so nektevi, ki se učene imenujejo, začeli tajiti Boga, neumeijočnost duse in sploh Tae resnice naše sv. kat. Tere. V kratkih pa praT jedernatih staTkih je pokazal, kam bi STet prišel, ako bi se ljudje teh brezbožnih naukov poprijeli, katerih se mora Tsak varoTati. GoTor je bil z občno pohTalo spi-ejet. — Poslednjic smo o tatoTih eno spregovorili. Ker se steTilo te Trste potepuhoT t novejšem času tako množi, da je posestnike le kar groza pred njimi, ge je po daljšem razgoToru soglasno sklenola prošnja do sl. dež. odbora, ^naj on sam t tem pomaga in Tlado priganja, da kaj stori", kakor mu je štajerski deželni ibor t poalednji seji dne 16. jan. t. 1. naročil. Ker so dež. odboru, kakor Tladi po sedanjih postaTab Tečidel roke ZTezane, se društvo drzne sl. dež. odboru z a s i 1 o dva pripomočka priporočevati: naj se TeČkrat napravljajo patrole po Tsej deželi, ki so »e skoraj celo opustile, ter naj sodniki tatovom Teč postoT nalagajo, ker se sedaj potepuhi ječ skoro nič Teč ne boje. Temu pristavlja društvo piošnjo, da bi se prihodnjemu dež. zboru predložila postaTa, po *) Tej slovesnosti primerna pesem č. g. J. Virka se nahaja v ,Zg. Danici,"meseca jul. 1872. Truba je le številko nšesti" v n08inia spremeniti. Dopis. kateri bi se sedanja praTica, da se Tsak beraS alj potepuh sme ženiti, času primerno omejila. C. k. Tlado je zastopal pri TČerajšnjem zboru bl. g. grof Pace, c. k. komisar iz Celja. SkazoTal je pri dolgih razgOTorih toliko hTaleTredne potrpežljivosti, kakor njegoTa predhodnika, c. k. komisarja, Dr. Wagner in Kankowsky. Prihodnji zbor se snide t god st. Mohora, dne 12 julija. Prošnjo za spremembo srenjske postaTe t smisln g. HermanoTih načel so peslali dež. odboru posestniki nekdaj samostalne srenje nKonjiška Tes." Iz Slatine. (Poštena kršanska krčmar i c a.) Dne 28. maja^ smo materi zemlji izročili truplo pokojne ženke ŽumerjeTe, poštene kršanske oštarice. Po STojem lepeni Tedenji si je rajnka občno spoštovanje pridobila. Ni pustila t sToji biši grdo klafati, ni trpela Tlačug in nemarnežeT, kakor se to po krčmah rado godi. Ob času božje službe po nedeljah in praznikih ni dala natakati in proti 10. uri po noči je skuaala Tselej iz lepa goste odpraviti. Pijanim ni dajala Teč pijače; in kar pijačo samo zadeva, ge pri njej nikdar ni točila godlja ali spačeno Tino, ampak čista Tinska kapljica. — Sama je pripoTedovala, kaj da je pri oštarijskih prepiiih prestala, kolikokrat gostom žiTljeuje rešila. Kadar so se vojaki skavsali in so cel6 možaki iz strahu pobegnili, je pogumna kršanska žena razkačenim sablje z rok izvila ter jih skrila, in še le potem, ko so 86 bolj mirni odpraTili, orožje jim poTrnila. Umora pri njeni hiai ni bilo, ker je Tsak hujai prepir z neTainostjo STOjega žtTljenja zadušila. — Strah Božji, ki je izTir Tse modrosti, je blago ženko naTdajal iu osrčeval, ter je bila kot krčmarica praTa dobrotnica bližujemu, Tredna da se njeni spomin bvaležno ohrani iu drugim t lep izgled slnži. Iz Kamce pri Mariboru. Verno naše ljudstTO ne bo pozabilo dne 31. maja, ko smo dobili noT Marijin tron, kterega je prav okugno napraTil naa domači umetnik, g. Juri Čuček, pozlatar v Mariboru, po rodu in dubu Slovenec poštenega značaja. Umetno delo ga priporoča Tsakemu, kdor želi kaj dostojnega, okusnega in trpežnega v cerkvj omigli'i. Ko so se začeli popoldan možnarji glasiti, ki se tukaj Teč let uiso slišali, ker se je ,,strah" take ^potrate" gilno bal, je priha-jalo ljudstvo od Tseh krajeT t Kamco. Ovenčanim deklotom so pomagali tudi mladenči tron nositi iz Maribora, kder je bil s podobo Matere Božje Tied blagoslovljen. *) Na obrazih se je nazočim brala radost in Teselje nad ginljiTO 8Tečanostjo. Ko je Telika množica — bilo je 3—4 tisoč ljudi — v ceikev dospela, je bil svečanosti primeren nagovor. Toliko ljudi in tako Teselega *) Braiceui v tujih krajih bodi v pojasnjenje, da se v nekdanjem delu sekovske, zdaj labodske škofije ob svečanostnih obhodih, n. pr. na Telovo ali ob svetkib farnega patrona, v procesiji nosi podoba Matere Božjo na tronu. To je ča3tno opravilo deklet domače fare. Vredn. duha že Kamca dolgo dolgo let ni videla. Dozdevalo se nam je, da je ta dan napočila mjla zora boljšej bodočnosti, ktero je dozdaj toliko let mračil rkamški stiah".