995
Vse ob svojem času
Vse ob svojem času
»Kdor hoče primerno raziskovati, kateri ustavni red je najboljši, mora najprej ugotoviti, kakšno življenje je najbolj zaželeno. Dokler to ni znano, bo neizogibno ostalo neznano tudi, katera ustava je najboljša. . . . Torej se je treba najprej zediniti o tem, katera je tako rekoč oblika življenja, ki si jo vsi najbolj želijo, nato pa o tem, ali je ta za skupnost in za posameznika ista ali drugačna.« Aristotel: POLI-
TIKA, 7. knjiga, okrog 330 pred našim štetjem.
». . . z namenom oblikovati popolnejšo Unijo, uvesti pravico, zavarovati notranji mir, poskrbeti za narodno obrambo, pospeševati splošno blaginjo, in zagotoviti blagoslov svobode nam in našemu potomstvu . . .« Ustava Združenih držav Amerike, 1787.
». . . se je popolnoma spremenil odnos razrednih sil . . . Proletariat se je spremenil v popolnoma nov razred . . . nov tip kmetov . . . nov tip inteligence ... Te korenite spremembe v življenju ZSSR ... so našle svoj izraz v novi Ustavi ZSSR.« Zgodovina VKP(b), kratki kurz, 1938.
Naj bo citatov dovolj, čeprav bi kajpak v dva tisoč letih med Aristotelom in modernimi časi našel še pravo goro drugih, ki tudi potrjujejo staro reklo: vse ob svojem času.
Torej: ustavo kakšne dežele je treba spremeniti, ko je kakšno obdobje v njenem razvoju končano in so postavljeni solidni temelji novega. Sprememba ustave je smotrna samo, kadar je potrebna, potrebna pa je takrat, ko se v njej zapisana načela izkažejo za preživela, obenem pa so se že izoblikovala nova, utemeljena na spremenjenih družbenih odnosih, v novih razmerah, novi miselnosti, v drugačnem življenju skupnosti.
(Brez pogojev za uspeh in zato nesmotrno in nekoristno jo je seveda mogoče spreminjati kadar koli.)
Hic et nune, tu in zdaj nič ne vemo o tem, »kakšne oblike življenja si vsi želimo«. Ni svobodnjaškega patosa (čeprav na oko naivnega) očetov ameriške ustave, najstarejše danes veljavne na svetu, ni niti objestne samozavesti (čeprav lažne) zmagoslavnega stalinizma. In ni pred vsem drugim, kajti za to gre ali bi naj šlo, opravljenih bistvenih sprememb ali vsaj zanesljivo spoznanih in od večine priznanih odločnih korakov v temeljne družbene spremembe, kakršne so od 1918 in potem zlasti od 1945 dalje nekajkrat pretresle ljudstva Jugoslavije, da je bil pravi čas za spremembe ustave te dežele.
Zato se sedanje jugoslovansko ustavno spreminjanje mora izroditi v samo še ene duhovne vaje naše sodobne politične birokracije, jalov ritual s puhlim veličastjem, saj gre za Ustavo, ali ne, in To bo pa že dalo Zadevi malo v teh žalostnih časih tako potrebnega Veličastja, ali ne.
Predlagam:
1. skupščine, predsedstva in izvršni sveti Srbije, Vojvodine in Kosova naj se sporazumejo o ukrepih, potrebnih za to, da bodo vsem prebivalcem te republike zagotovljene pravice, ki jim jih obljublja naša sedanja ustavna
Miloš Mikeln
996                                                                                                             Miloš Mikeln
ureditev, in vsa zvezna politična in vsakršna druga struktura jim je pri tem dolžna pomagati;
2.  sedanja ustavna razprava naj se odloži in preloži.