110. številka. Ljubljana, v soboto 15. maja XIX. leto, 1886 Izhaja vsak dan zvrifr« izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v stri) sko-oger ske dežele za vse leto 16 tfld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesee 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ij ano brez pošiljanja na dom za i se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec i gld. 10 kr. Za poSiljunjo na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi s^ ne vračajo. Uredništvo in upravuištvo jo v Rudolfa KirhiSa hiši, .Gledališka atolb-i". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. Janez Most. Komu ni znano to ime! Sin vladnega svetnika v Augsburgu, po svojej telesnej individualnosti bore bukvovezni pomočnik, — od narave zaznamovan s hibo v obrazu, ki mu daje nekak ptičji, nesimpa-tičen pogled, vedel se je vzdržati na površji svetovnega gibanja skozi dvajsetletno dobo, dočim so njegovi duševno ne manj nadarjeni tovariši Ober-vvinder, Scheu, Hartung in dr. skoro brez sledu izginili raz politični oder. Mož, ki je že leta 1868. na opominjevanje svojega očeta, na vse obljube boljše eksistencije odgovoril, da mu je ljubše, jesti suh kruh mej delavci, nego v razkošnosti živeti pri očetovski mizi, ki je roditelje svoje zavrgel zaradi političnega prepričanja, tak mož bil je „a priori" od-menjen in poklican za vodjo stranke, ki ne pozna ne domoljubja, ne krvnih vezij. Nenavadno duševno nadarjen, izvrsten govornik in pisatelj, delavsk pesnik, vedel je vse slabosti in hibe sedanje človeške družbe, krivico in bedo, ki se godi delavskim stanovom, tolikanj prepričevalno opisati, da si je sam ustvaril stranko, ki je imela pristaše v obeh delih sveta, Iz početka držeč se znanega socijalno-de-mokratičnega programa, po katerem naj bi se človeška družba mirnim potom, po izobraženji insplošnej volilni pravici predrugačila v bratovščino prostosti in jednakosti, zavrgel je ta program, ko je Bismarck napravil vsled atentata Hbdelnovega in Nobilingovega izjemno postavo za socijaliste. Zapustil je svoj sedež v državnem zboru nemškem, ker svojih tovarišev ni mogel pripraviti do javnega upora ter se preselil v London. Od tod pričenja njegovo osodepolno delovanje, koje smo najbolj občutili v Avstriji. Pri nas našel je specijalni Mostizem svoja prava tla in zaslombo, razna zlodejstva, rop in umor pokazala sta ga pri delu. Na stotine uničenih eksistenc, brezštevilno solz ubogih žena in otrok, kojih roditelji mej zidov-jeni premišljujejo sad Mostovih idej, večinoma neizobraženi, prenapeti reveži, zaznamujejo krvavi pot Mostovega anarhizma! Pa ne samo to. Ono delavsko stranko, ki je z vso pravico borila se za to, da se omeji moč privatnih kapitalističnih moči j, ki so težile vso državo, ki je hotela privesti tudi poštenega delavca do onih državljanskih pravic, katere so uživali mnogi, ki so si vedeli na skrajni meji kazenskih paragrafov pri« dobiti časti in bogastva, tudi ono stranko uničil je anarhizem; pokopal je — Most! Vsled pomanjkanja eneržije se ta stranka ni upala v bran postaviti terorističnim agentom Mostovim, našla tudi ni nikjer podpore, ker jej je manjkalo odločnosti zapisati ni svoj prapor domoljubje in patrijotizem. Le v tem znamenji zadobila bi moč, upreti se silovitemu pritisku in obvarovati pošteno delavsko stvar neizmerne izgube. Most pa je poznal svoje ljudi. Njegovi pristaši, neznatni po številu, vedeli so, da le s strahom in plašenjem, z zavratnimi in skrivnimi napadi, kojih si nihče in nikdar ni svest, morejo nadvladati miroljubne, svoje družine ljubeče delavce. Le po tem se more pojmiti, da so Be delavci, ki se sicer niso strinjali z nazori anarhistov, ki vsled poštenega značaja neso mogli odobravati silovitih dejanj, bolj bali anarhističnih svojih sodrugov, nego policije in zapora. Sedaj pa, ko je naj proste jša drŽava na svetu, ameriška ljudovlada prisiljena, dejati pod ključ človeka, ki je v varnem zavetji mislil v zrak pognati staro Evropo, sedaj, ko je Most poskusil tudi ono deželo, ki mu je ostala jedino pribežališče na svetu, osrečiti z moralo strahovanja in dinamita; — sedaj podrl se mu je steber, padel je bog anarhistov! Da se mož, ki se je pečal z izdelovanjem razstrelil, kojemu je bila dinamitna bomba, seveda le za druge, to, kar je nam kroglja na kegljišči, pusti zapreti, ne da bi ganil s prstom proti krivici, ki se mu, po njegovih nazorih, s tem godi, to jemlje njegovemu značaju ves sijaj, — zadnji „nimbus". Nihče ga ne bode pomiloval, — pomilovanja vredne so le njegove žrtve! Reakcija izgubi ž njim svojega najboljšega zaveznika. Iz državnega zbora. Na Dnnaji 13. maja. Nemalo vso denašnjo sejo je napolnila generalna razprava o odpisovanji zemljiškega davka zastran ujim, kakeršno predlaga davkovm odsek na podlogi vladnega načrta. Ustanavlja ta načrt, da se mora dovoliti odpis zemljiškega davka, kadar je bila vsaj četrtino pridelka na zemljišči pobrala toča, votla ali ogenj. Obdavkovanec tedaj, ki ga je taka njima zadela, ima trdno pravico, da od finančne uprave zahteva odpis od zemljarine, in to zahtevo lahko žene do upravnega sodišča. Drugače pa je, če druge nezgode, kakor slana, dolga suša, deževno vreme ob žetvi, mrčes in miši, tako uničijo pridelek zemljišča, da zadeti gospodar pride v stisko. Za take nezgode rečeni načrt postave ne pozna take pravice, da bi se po njej dal zahtevati odpis zemljarine, ali dovoljuje pa finančnemu min is ter s t v vi, da more odpustiti toliko zemljarine, kolikor je je v primeri s kvaro. Okolu teh dveh razločkov: „mora in „raore,tf se je, kakor v zadnjej seji, tudi v denašnjej sukala vsa razprava o tej predlogi. Poslanci, ki koristi svojih volilcev zastopajo brez ozira na državne financije, hočejo da bi se odpis smel zahtevati tudi pri nezgodah, za katere predloga določuje, da sme pri njih odpis dovoliti po svojem spoznanji finančna uprava. Ta zahteva je povsem logična, ker če se davek odpiše, kadar in kolikor ni pridelka, potem mora biti vse jednako, alt je nezgoda, ki je pridelek uničila, bila prišla v obliki toče, ali pa v obliki slane. To je tako naravno, kakor je potrebno, da je poljedelec, kadar sam ničesar nema od svoje zemlje, osvobojen tudi od zemljiškega davka. Potrebno je držati se tega načela zlasti dandanes, ko od leta do leta pada zemljiška renta. Čuditi se tedaj ni, da so zadnjič in tudi danes govorniki z desnice zahtevali načelno preosnovo §-a 1 vladne predloge. Tako je danes Lienbacher po svojem govoru izjavil, da bode v podrobnej razpravi glasoval za predlog pl. Z aH in gerj a, po katerem naj se tudi za nezgode v alin. 4. naštete podeli obdav-kovancu stalna pravica do odpisa, ali pa bode predlagal, du vsaj tudi za slano velja isto pravilo, kakor za točo, vodo ali ogenj. Vlada pa proti temu izjavlja, da odpisa ne bi mogla uzakoniti drugače, kakor na podlogi take razlike, ker bi sicer državna blagajnica preveč izgubljala in ker je bilo že pri ustanovitvi katastralnega dohodka dovolj ozira storjenega na redno prihajajoče ujime, tako da je sedaj le Se poskrbeti za izvanredne nezgode. Ne ve se še, kaka usoda čaka § 1, ki je jedro postave. Kakor pa se je danes desnica oglašala, bode LISTEK. Potopisne arabeske. (Druga serija.) in. Gospod urednik! Potujočemu po idilski dolini, po kateri me spremlja bistra Idrijca sinjezeleni Soči naproti, uhaja mi duh vedno in vedno tja doli na širno Sremsko ravan, kjer sem lanske spomladi v tem času preživel toli blažene dni. Dovolite mi torej, da Vam razgrnem zopet jedno sliko iz spominov na to svoje potovanje . . . Iz Adaševic, katere sem Vam opisal v poslednjem svojem pismu, odpeljal sem se zopet proti severu, in sicer v dobrovoljni Šid, stoječ na zapadnem odrasleku Fruške Gore, katera se ob njem polagamo utapla v slavonsko ravnino. Šid je znamenit trg ob ceBti, vodeči iz Vinko-vec v Mitrovico. Prebivalcev ima okolu 3400, po največ Srbov, katoliške in pravoslavne vere, mej katerimi je naseljenih i nekoliko unijatov in švabskih luterancev. Trg je vzgrajen v dveh poglavitih ulicah, katerih jedna teče ob cesti od iztoka proti za- padu, druga pa od severa na jug. Gori na razkrižji ulic se nahaja katoliška cerkev, eleganten hotel s prostorno restavracijo in razna druga znamenitnejša poslopja. ŠidČani so Vam jako imoviti in dobrovoljni ljudje. Pečajo se večinoma s trgovino, v kateri so bratje Srbi sploh pravi strokovnjaki. Poleg trgovine z raznovrstnim blagom, razcvita se jim poljedeljstvo in vinarstvo. Okolica okrog Šida je silno rodovita. Na južni strani trga, doli po ravnini, prostirajo se lepo obdelane njive, po katerih Vam raste rž in pšenica toli bujna in visoka, da se morate dobro na prste vspeti, če hočete videti iz nje. Proti severu, po lahno navzgor kipečim podbrdji košate Fruške Gore pa so nasajeni sami vinogradi z različnim ovočjem, da se Vam dozdeva, da ste prišli kam v Slovenske Gorice . . . Drugi dan po mojem prihodu v Šid praznovala je ondotna šolska mladina svoj -majales", običajni majniški izlet, katerega so se udeležili vsi odličnejši Šidski tržani. Ta svečanost se je vršila zunaj trga v tako imenovani »občinski bašti" v javnem vrtu. Tu Vam je bilo pristno arkadično življenje, polno slikovitih prizorov in ginljivih otroških iger! Na tem konci prostranega vrta skakali, tekali in telovadili so čili dečki toli živo in iskreno, da se Vam je v prsih smejalo srce. Ondu na trati pod košatimi jablanami pa so se igrale brdke deklice, prepevajoč nalašč za jednake igre zložene narodne pesni. Nepopisno lep prizor se nam je pa predočil na zvršetku zabave ! Vsa mladina razvrstila se je v različne kolobare, dečki in deklice vse križem pomešano. Na sredino vsakega kroga postavil se je obligatni „gajdaša z trobojnimi svojimi gaj-dami, in ko je zasviral, vrteč se polagoma okolu, zasukala se je okrog njega vsa vesela, prepevajoča „mladezen" toli dražestno, da se je neste mogli nagledati! Zlasti očarljive so Vam bile vitke devojčice v pisani narodni obleki, mej katerimi so se najbolj odlikovale „Rusinje", to je unijatske deklice s kratkimi, lično nagubanimi rokavci in do gleženj segajočimi krilci z raznobojnimi re-Bami! In pa te sladke milozvočne narodne pesni iz nedolžnih dekliških ust — kdo bi se jih kedaj na-veličal poslušati! Da pa mladina ni rajala tešča, pritrdili mi boste, ee Vam povem, da se je ondu ob živi meji pekel cel Janjac" in so po travi okrog bili nagromadeni visoki kupčeki raznovrstnih kola- ona zelo vsa za vladni predlog, ker ima zavest, da ! bode po tej postavi vsaj za neke slučaje pomagano zemljiškemu obdavkovancu in bi vlada sploh zbor- \ nične postave nadalje ne priporočala, če bi se Še j kaj več od nje zahtevalo, torej bolje nekaj, kakor 1 nič. V tem zmislu so danes govorili poslanec He- j vera, baron N a d h e r n y, dr. P o k 1 u k a r in po ročevalec dr. pl. Meznik. Naš poslanec dr. Po- i klukar bil je za postavo glavni govornik proti , Lienbacherju in branil je osnovo kot načelnik dav- ; kovnega odseka. Tenor njegovega govora je bil op- i timističen, ker je s statističnimi podatki dokazoval, da je vlada po tem, kar je zadnja leta davkov od-pustila, zaupanja vredna, da se torej radovoljno od- i puščanje sme pričakovati tudi za bodoče. Polemi- | zoval je tudi s Za 1 lingerjem in zavrnil preti- j ranost njegovega zadnjega govora, češ, da gotovo j pri tej vladnej predlogi ni umestno klicati: „Kako j dolgo bomo še podpirali to vlado in zakaj?" Go- i spod dr. P o kl u kar je dejal konečno, da je treba ozirati se tudi na državno blagajnico ter skrbeti za odpravo deficita, — da je treba vzeti dobro za dobro, dokler ni doseči boljega. Sklenilo se je danes, da se o predlogi preide v podrobno razpravo, katera torej prične v j u-tršnjej seji. Začetkom današnje seje bila je volitev v odsek za nagodbo. Izvoljenih jih je 45 in sicer iz kluba Hohenvvartovega: dr. Poklukar, dr. vitez Tonkli, dr. Neunor, dr. vitez Grigorcia, dr. Klaić, iz kluba češkega: dr. Rieger, dr. Mat-tuš, Zeithammer, dr. Trojan, Salašek, grof Kinsky, Hlavka, dr. vitez Meznik, dr. Fauderlik; iz kluba polj skega; vitez Abrahamovicz, dr. vitez Bilinski, knez Czartorvski, vitez Chrzanowski, Hausner, vitez Javvorski, dr. vitez Madevski, vitez Smarzevvski, vitez Wysocki; iz kluba Lichtensteinovega: knez Alojzij Lichtenstein, Lienbacher, Fr. Fischer, Thurnher; iz kluba nemško-avstrijskega: Auspitz, vitez Chlumecky, dr. Herbst, dr. Kopp, dr. Magg, Neuvvirth, dr. pl. Plener, baron Pirquet, vitez Proskovvetz, dr. S tur m; iz kluba nemškega: dr. pl. Derschata, dr. Knotz, Kirschner, dr. Menger, Strache; iz kluba Coroninijevega: dr. vitez Sochor, vitez Vucetich; iz kluba ru-s in skega: Ozarkicvvicz. — Po seji je ta od-sek volil za svojega načelnika kneza Czartory-skega, za prvega podpredsednika dra. Herbst a, za drugega podpredsednika dra. Rieger-a; za zapisnikarje poslanca Fr. F i c h e r j a, barona P i r-queta, dr. plem. Derschatto in viteza Wy-s očke ga. Novi zakoni Ljubljanskega mesta. Deželni zbor Kranjski je pritrdil — tega je že več mesecev — da naša bela Ljubljana dobi nov volilni red in lastno hranilnico. Uverjeni smo, da je vsak Slovenec prepričan o nedostatnosti sedanjega volilnega reda Ljubljanskega, ter da z veseljem pričakuje novega, sestavljenega po načelih večje svobode in jednakosti; uverjeni smo pa tudi, da vsakdo težko čaka nove hranilnice, in z njo konec neznosnemu monopolu one hranilnice, ki bi pač zaslužila prej vse druge pridevke, nego pridevek „kranjska". V potrebi omenjenih dveh zakonov je torej brez dvoma prepričan vsak narodnjak in ne pisarili bi več o njih, ko bi nam ne bilo na tem, da se že vender oba pokažeta iz pisarniškega prahu ter da se želje „konstitucijonalnega društva kranjskega" osvetlijo s prave strani. Ravno ot „nemško" društvo imelo je zadnji dve soboti — kakor poroča njegov tedenski „Moniteur" — po dolgem premolku zopet svoje zborovanje. Ne poroča se koliko in katerih profesorjev in jednacih ljudij se je zbralo, zabavljat sedanji vladi in njenim „slovenskim" naredbam; toda vse to zborovanje briga nas tako malo — kakor ona pivska izustila tevtonskih glumačev „Carnioliae", kateri stari in mladi „gospodje" bodejo čez par let na vso moč skušali dokazati, kako so se že od svojih pestunj slovenskega naučili, samo da jih sprejmo v državno službo, v kateri se potem že lazi od klina do klina. Kar pa smo hoteli o rečenem zborovanji omeniti, to je oni ustavoverski liberalizem in ono podlo bojevanje zoper vse, kar nosi naše ime, to sta oni dve svojstvi naših nasprotnikov, ki se žarita iz njihovih dejanj, kakor se žari trohlina v kaki razdra-pani ograji. Program vsporedili so si čuda umeteljno! Se šel seje zopet državni zbor, deželnozborski sklepi imajo skoro priti do Najvišega potrdila: zakaj bi torej stari lisjak Deschmann in upokojeni poslanec, advokat Schrey, ne vrgla nekaj ovsa lačni državno-zborski levici, da kar s prvih jasel zajema o zatirajoči politiki in pogubnem gospodarjenji Ljubljanskih starešin! Upitje Deschmanna o novem volilnem redu in kričanje Schreievo o mestni hranilnici ima se torej ad audiendum verbum razlegati do Dunaja, če tudi se pri drugem gospodu še razeu tega spominjamo, da se je imenoval mej prosilci za ravnateljstvo Kranjske hranilnice. Pri sedanji sestavi hranilničnih sovetnikov nam je čisto jedno, kdo prime njene vajeti v roke, upati pa je tudi, da na Dunaji ne nastavijo ušes puhlim frazam naših ustavo vercev, kar še vedno preradi store. V tem obziru naši poslanci, ne zaradi tugo-vanj naših nemčurjev, nego istini na ljubo, ob vsa-kej priliki in sosebno v naslednjih sejah o nagod-beni razpravi lahko pokažejo, kake so denarstvene in posebno kreditne razmere našega siromašnega kmeta. Oni naj s statističnimi podatki izkažejo kri-čačem v lice, da jedina podpora našega kmeta so nekoje male posojilnice, ki so si jih ustanovili sami za prvo silo; da istim od močnega zavoda v našej sredini ni iz znanih uzrokov nikake zveze, dasi stoje na dobrem temelji, dočim ko se bolj „civili-zovanim" društvom daje neomejen kredit, četudi se zna, da v najrevnejem kraji dežel e Kranjske pobirajo faktično nad 13°/0 obresti, ter da njih oskrbniki siromaka z raznimi obligatnimi darili slačijo do nazega. Po dejanjih vas torej spoznamo gospoda! Po-vsodi oni laži-liberalizem: vašemu svobodoumju ne ugaja, da po novih volilnih redih dobi volilni glas in odločilno besedo mnogo državljanov, ki bi vam ugajali samo s plačevanjem davka in brez pravic, z druge strani pa hočete, da kreditni monopol ostane v vaših koščenih rokah Hvaljen Bog! da to mahinacijo naše „nemške" stranke poznajo tudi drugje, ter da potrebo spremembe volil- nega reda mesta Ljubljanskega na svobodneji način, kakor ga po drugod že imajo in potrebo mestne hranilnice uvidevajo, kakor si jo že skoro želi ne samo vsak previden Ljubljančan, ampak vsak pošten Slovenec. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 15. maja. V torek se v državnem zboru začne razprava o zakonu o zavarovanji proti nezgodam. K generalnoj debati so se dosedaj oglasili k besedi: pro: Bromovsky, Adamek, Chamiec. Wurra in Ton-ner; contra: Prade, Heilsberg in Barnreiter. Pri specijalnej debati bodo Poljaki predlagali, da bi ta zakon ne veljal za kmetijske .».in gozdarske delavce. Za poslednje naj se izda poseben zakon, ki bode osnovan na avtonomistiških načelih. Kakor se govori, bodo Poljake podpirali tudi Čehi. Sicer se bode pa predloga vsprejela brez znatnih sprememb. Vse predloge, ki se ne bodo rešile ta mesec, bodo počakale jesenskega zasedanja, kajti 1. dan junija začne se v plenumu obravnava o carinskih tarifih, in ko se ta stvar reši, se pa konča zborovanje. Nek sodelavec madjarskega lista „Budapesti Hirlapu imel je pogovor s S-dimerlingom o av-NtrijNkili razmerah. Schmerlig se je izjavil, da so se razmere drugače zasukale, kakor se je on nadejal. Po njegovih mislih bi lahko Madjarji odločevali v Dunajskem centralnem parlamentu, ko bi bili ostali v njem. S sedanjo vlado Schmerling ni zadovoljen. Taaffe premalo zaupa Nemcem, in jih po krivici dolži, da teže na zunaj. Ko je Schmer-linga opozoril sodelavec na nemški klub, je priznal da člani tega kluba ne delajo prav, a je rekel, da jih ni veliko. Poslednji čas se ministerstvo upira nekaterim centrifugalnim tež njem, a se ne ve, če se bode moglo z uspehom. Tako v Avstriji ne bode smelo dolgo iti dalje, naj potem že vladar sam s svojo mogočno besedo stvari drugače obrne, ali naj ga ogerski državniki opozore. Dosedaj se Ogri neso hoteli mešati v avstrijske zadeve, a ko bi se skušalo premeniti razmerje, ki ae je 1867. leta ustanovilo mej Ogersko in Avstrijo, bodo pa Ogri prisiljeni, kaj storiti. To se pa bode tem ložje storilo, ker ima ogerski mi ni s ter.sk i predsednik veliko zaupanje pri kroni. Avstrijske razmere uplivajo močno na Ogersko. Na Hrvatskem bi javno mnenje ne bilo tako napeto, ko bi v Avstriji bila drugačna politika. Sedaj ob obnovljenji avstro ogerske pogodbe, se ne bodo dosti preobrnile stvari. Češki sladorni fabrikanti res hočejo nekatere koncesije. Ako jih bode vlada dovolila, bodo veseli, če pa ne bode ho -tela, pa se bodo udali. Stari Schmerlig bi tedaj rad, da bi Madjari pomagali obnoviti nemško gospodstvo v Avstriji. To ni nič novega, že večkrat so nemški liberalci klicali Madjare na pomoč. Dosedaj se v Pešti za take klice neso dosti menili, in se se najbrž tudi sedaj ne bodo. Gospodje v Pešti slutijo, da bi tudi za nje ne bilo dobro, mešati se v avstrijske zadeve, kajti potem bi se avstrijski Slovani smeli tudi v ogerske, kar bi uteguilo okrepiti Slovane na Ogerskem in podkopati madjarsko gospodstvo. Bnkovinska deželna vlada zahteva, da morajo jezujiti, ki so v Ornovicah naseljeni, izkazati, koliko premoženja imajo in s čim se žive, ker se ljudstvo pritožuje, da je izsesavajo. Ako ne bodo jezujiti hoteli vladi dati zahtevanih pojasnil, jih bode iztirala iz dežele. Juzujiti se hočejo proti temu ukazu deželne vlade pritožiti pri cesarji. Vuaiije države. Kakor se. poroča, se bode bolgarsko ministerstvo nekoliko premenilo, ko se snide narodno čev „palačink" in „pogačic". In dočim se je brezbrižna mladina igrala, rajala in prepevala, sedeli smo mi v razne skupine zbrani okrog po travi razgrnjenih prtov, s katerih se Vam je ponujalo različno „pečenje*: janjčevina in „prčevina" z obligatno perutnino. Izmej bujne trave blisketale pa so se Vam nasproti lične čutare s tajinstveno tekočino iz sremskih goric ... In če ste se ozrli okrog po radostnih obrazih iskrih mladičev in žarnookih de-vojk,w prepevajočih taleče svoje narodne pesni, minol Vas je pač zadnji sled tiste pesimisuie črno-glednosti, s katero motrijo ta božji svet v solze ugrezneni pesuiki . . . Zlata večerna zarja se je žarila nad šepeta-jočim žitom, katero se je zibalo v mehkih valovih ob laskovem vetriči, ko smo se vračali iz omenjene bašte nazaj v trg, kamor nas je spremljala dolga procesija veselo pojoče mladine. Pri navedeni svečanosti naletel sem nekega Vrhuičana, Ganjkarja po imenu, kateri se je tu doli v Šidu naselil in baš tri dni prej oženil. Ko je slišal, da sem prišel iz slovenske naše Meke, za-iskrile so se vrlemu možu oči in pred dušo so mi stopili bliskoma vsi mladostni spomini. Pravil mi je različne dogodke, kar jih je doživel tam gori na obrežji klasične Ljubije, mej drugim o nekem uso-depolnem romanji na Koren, kamer se je bil nekoč napotil s štirimi tovariši prosit sv. Miklavža obilnega daru, katerega mu je potem pri povratku na na dom preskrbna mati izplačala s — palico po hrbtu . . . Nekoč, pred kakimi desetimi, dvajsetimi leti, bilo je baje tu v Sidu kaj veselo življenje! Bile so dobre letine in Šidčani so jeli, pili in prepevali, kakor angeljci v nebesih. No, zdaj jih je tudi že minilo! Ali dobre volje so še vedno — o tem pričajo njihove raznovrstne „kugljare", po katerih se razlega veseli smeh in krik ves božji dan. Tretje jutro na vse zgodaj ostavil sem veseli Šid ter jo mahnil zopet preko Fruške Gore. Od Šida sem se peljal mej njivami gori skoz bujne vinograde ter onostran zopet doli, skoz vasi Babsko in Novak ter dospel naposled v Šarengrad, srbski trg ob Dunavu. Šarengrad stoji skrit v dolini mej dvema hriboma kakor v kotlu, prav tik reke, da ga ne ugledate prej, dokler niste prav v njem. Prebivalcev ima kakih 1500. — Na visokem brdu gori nad trgom vidijo se ogromne razvaline starega grada, ki je bil lastnina mačvenskoga bana Ivana Moroviča . . . O postanku Šarengrada poroča narodna pravljica naslednje: Dve sestri iz bogate rodbine odločili sta se po smrti svojih roditeljev, da sezidata na bregovih, kateri dan danes zapirajo trg, vsaka po jeden grad. Jedna sestra se je imenovala Sara, a druga Mara in tako je nastal Sarin-grad in Marin-grad. V kratkem potem zaljubita se obe sestri v jednega in istega mladeniča in se dogovorita, naj vzame mladeniča ona, katero bode si on izbral sam. Pokličeta mladeniča in ta si vzame Saro. Jadna Mara, dasi je obečala sestri, da ne bode žalovala za mladeničem, umrla je žalosti in vsled tega razpade i njen grad. V Šarengradu je razven pravoslavne cerkve frančiškanski samostan. Ljudje so kaj prijazni in gostoljubni, mej ka-rimi sem preživel zopet vesele dni. Zlasti lep je pogled tu z obrežja po širnem Dunavu gori in doli in tja na nepregledno ravan rodovite Đačke. Iz Šarengrada vrnil sem se nazaj na jug, po solnčnih ledinah, mej košatimi gozdi ter se ustavil — V T o varni ku, dne 30. maja 1885. Prostoslav Kretanov. Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 110. 15. maja 1886. sebranje. Kateri ministri bodo odstopili, se nič ne pove. Nedavno je nek ruski list trdil, da se knez vedno bolj bliža skrajnim radikalcem, po tem soditi bi zmerneji elementi izstopili iz ministerstva. Neko drugo poročilo pa ve povedati, da bi se Cankovci radi spravili s sedanjo vlado. Ako je to res, utegne Cankov ali pa kak njegov privrženec biti poklican v ministerstvo. Da bi se velevlasti preverile, da je Or»ka res demobilizovala, hočejo nekda sestaviti mejna-rodno nadzorovalno komisijo. O tem se sedaj še vrše dogovori. Javno mnenje na Ruskem ni nič kaj zadovoljno s postopanjem ruske vlade v grškem vprašanji. Tudi ruski časniki pišejo, da Rusija ravna proti svojim interesom, ko postopa vzajemno z drugimi evropskimi vlastmi, to nasprotuje njenim političnim, cerkvenim in vojaškim tradicijam. Časniki obžalujejo, da je Rusija Grško pustila na cedilu, ki je bila ravno tako, kakor Bolgarija opravičena pričakovati vsaj tajne ruske pomoči. Vlasti so, dobro vedoč, da se bliža konec Turčije, predlog o pomor-skej demonstraciji porabile, da se za časa oborože. Dobro je za Grke in evropski mir, da se Turčija izogiblje vsakim spletkam, ker se boji svojega propada. Komisija, katera bode po sklepu pruskega deželnega zbora kupovala posestva na Poznanj skem in tja naseljevala nemške kmete, bode imela svoj sedež v Berolinu. Kupovala pa ne bode le poljskih, ampak tudi nemška veleposestva v poljskih pokrajinah, ker nemški veleposestniki ne jemljo samo nemških delavcev, ampak tudi poljske. Ponemčenje bode uspešnejše, ako bode namesto jednega nemškega posestnika cela nemška naselbina. Prva seja spanj ske zbornice bila je jako burna. Ko se je prečital prestolni govor, oglasil se je Salraeron za besedo. Protestoval je, da bi poslanci morali priseči zvestobo. Ta monarhistična prisega nasprotuje obljubam, ki so jih republikanski poslanci dali svojim volilcem. Ministerski predsednik je zavračal govornika,- da se sedaj ne sme pre minjati zbornični opravilni red, ko se zbornica še ni konstituirale. Pa tudi po deželi se republikanci začenjajo gibati; na več krajih so imeli že shode. Sudanski ustajniki skušajo, da bi pri otoku Arago nad Dongolo premostili reko Nil. Kakor se kaže, se ustanek v Sudanu vedno bolj oživlja in Egipet je v novej nevarnosti. Domače stvari. — (Prva Ljubljanska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) ima danes zvečer ob 7. uri v steklenem salonu Čitalnične restavracije svoj I. občni zbor, na kar še jedenkrat opozarjamo gg. člane. — (Nadvojvoda Rainer) pripeljal se je včeraj popoludne v Ljubljano in nastanil pri „Slonu." Na kolodvoru vsprejeli so ga včeraj deželni predsednik baron W in kler, F. M. L. vitez Keil, brambovski polkovnik vitez Mitrovič in mnogo drugih častnikov. Danes dopoludne ogledal si je brambovce, ob 2. uri popoludne pa je bil obed, h kateremu sta razen vojaških dostojanstvenikov povabljena deželni predsednik baron Winkler in župan Grasselli. Jutri zjutraj ob 5. uri 40 minut odpelje se nadvojvoda v Pulj. — (Baron Fluck pl. Leidenkron,) ki je, kakor smo poročali, v sredo na Dunaji umrl kot član gospodske zbornice, bil je 1805. leta rojen v Bistri pri Borovnici. Bil je namestnik v Dalmaciji za časa ustanka v Krivošijah in potem od selskih občin Spletskega okraja voljen v državni zbor. V gospodsko zbornico je bil imenovan 1881. leta. Na Dunaji je bil popularen in velik dobrotnik ubožcem. — (Umrl) je dne 13. t. m. v Retzu na Dolenjem Avstrijskem Toma Verderber, posestnik in večkraten milijonar, 93 let star. Verderber bil je rodom Kranjec in je 1. 1809, ko so pri nas bili Francozje, šel na Avstrijsko osle (brusilne kamne) prodajat. Bil je samec in volil je svojim sorodnikom, katerih je nad 70, znatne vsote. — (Priznanje) Na razstavi ročnih del, katero je bil na Dunaji priredil avstrijski obrtni muzej, dobila je gospica Ivanka Foderl v Ljubljani v priznanilo bronasto medalijo od obrtnega muzeja. — (Izlet na Dobrovo in v Šujco), ki ga je jutri nameraval pevski zbor Čitalnice Ljubljanske, odložen je na prihodnjo nedeljo. — (Društvo katoliških rokodelskih pomagačev) praznovalo bode jutri ulaganje te roeljnega kamna za društveno poslopje v Poljskih ulicah. Ob 10. uri stregla se bode sv. maša v nunski cerkvi. Ob Val2. uri blagoslovil bode knez« škof dr. Misija temeljni kamen, ob Va1- uri pa bode skupni obed v g. Frlinca gostilni. — („Čudni slučaji/) Piše se nam iz Maribora: K mojemu dopisu iz Mariboru o „zares čudnih slučajih" pri izžrebanji porotnikov za Celje, je izostalo po pomoti, da je že od leta sem dohajal Karol Venigerholz kot „izžreban" porotnik vsako leto vsekdar v februvarji v Celje. Torej t letih 1882, 1883, 1884, 1885, 1886; pa ne motim se, če trdim, da ta slučaj ongavi še dalje, toda za prejšnjih letih še nesem imel prilike se prepričati, ter bodem to o svojem Času storil, ravno tako bodem še nekatere druge nčudne slučaje" preiskal. — (V Zagrebu) bil je včeraj obsojen Ljudevit Šmid, uradnik zagorske železnice na pet mesecev teške ječe, poostrene vsakih 14 dnij s postom, ker je kmete v Plešivici nagovarjal, naj se zbero ter gredo v Zagreb osvobodit dr. Starčeviea in ker je kmetom pripovedoval, da je Starčevič bana iz zbornice iztiral. — (Čisto naravno in možko) je to, kar je v včerajšnej „N. fr. Presse" tako zvito, kakor bi res vsakemu prouzročiti moralo kurjo polt! Nemško-židovski list namreč priobčuje iz Gorice dopis, da je 6. t. m. prišel na Goriški kolodvor c. kr. major ter po slovenski zahteval voznico v Tržič (Monfalcone). Denarničar postaje pa je baje dejal: „Prosim, da z mano govorite nemški." Major, v uniformi, pa mu odvrne: „Kaj neste Slovan?" „Ne" reče na to denarničar, „jaz sem Nemec". —- „Po tem pa morebiti govorite laški?" vpraša major. — „Le nekoliko," odgovori denarničar. Major je na to zahteval voznico v laškem jeziku. Denarničar mu jo na to da in denar odšteje z nemškim jezikom. Major je — tako „N. fr. Pr." — na to ogovoril vratarja slovenski, a ta mu je dejal, da ne zna. Kmalu potem je major o tem pravil vodji vlaka in se čudil, da denarničar železnice v Gorici ne umeje slovenski; major da je Slovenec, in se je nemškega učil, zakaj bi se tudi Nemci slovenskega ne naučili? — Toliko dopis. Najbržej je komaj polovica tega res. Vsa stvar je najbržej to, da jo častnik denarničarja slovenski ogovoril. Ali če bi tudi .pregreha" bila večja, — bila bi s tem le čast večja, bil bi značaj višjega vojaka lepši. Ljubiti jezik, ki se govori v državi, kazati s tem ljubezen do naroda svojega — to je v prvej vrsti vredno vojaka, ki je poklican braniti rod in dom svoj, kajti to je vsakemu domoljubu veselo poroštvo, da se bode tak vojak za obstoj države s sinovskim i navdušenjem boril. In tacega narodnega nedolžnega pojava v vojakih smemo biti le veseli. Da se pri tem ne ujemamo z židi, ki nemajo nobene domovine, niti s tistimi Nemci, ki z avstrijsko svojo domovino neso zadovoljni. — To, to je kaj naravno! — (Občinske volitve v Ormoškem okraji) izvršile so se v vseh občinah z narodnega stališča čez vso mero izvrstno. Vsi le nekoliko omahljivi, ali nezanesljivi značaji odrinili so se v stran, ter nadomestili z narodno trdimi in vrlimi možmi. — Vse, kar je plevelnatega je odletelo, ter ostalo, kolikor more Človek soditi, samo ncelo zrno. — (Gimnazija v Pazinu) baje ne pre• neha mahoma, ampak vsako leto odpade jeden razred. Toliko je nekda izprosil deželni glavar istrski Vidulich pri naučnem ministru Gautschu. — Sedaj mole d vaj o in plazijo, prej pa ni bilo nikoli dosti protideraonstraci j i. — („Rogača") izšla je danes 10. številka z raznovrstno vsebino in mnogimi podobami. — („Dolenjskih Novic") došla nam je 10. štev. Vsebina: Kake dolžnosti imamo Dolenjci proti naši novi kmetski šoli v Grmu že zdaj? — Kako ravnati s pozeblimi trtami. (Spisal A. Ogulin.) — Dolenjska revščina in bremena. — Nov nasvet, kako pomagati Dolenjcem. — Kaj je novega? — Gospodarske stvari. — Dopisi. — Domače vesti. — Razne vesti. — „Dolenjske Novice" stoje za vse leto samo 1 gld. — (Občni zbor delavskega in invalidnega društva Ljubljanskega) v»šil se je v navzočnosti 30 udov v salonu čitalniške gostilne. Predsednik g. Bonač pozdravi zborovalce in naglasa pridno delovanje odbornikov. Računovodja in zapisnikar g. Grilec naznanja računski sklep za čas od 1. maja 1885 do 30. aprila 1886, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo 400 gld. 8 kr. dohodkov in 478 gld. 50 kr. stroškov in da je ostalo premoženja 2280 gld. 8 kr., katero je naloženo v kranjski hranilnici. V imenu pregledoval-nega odseka poroča g. Delakorda, da so društvena blagajnica in društvene knjige popolnem v redu, kar zbor na znanje vzame. V odbor so bili voljeni: predsednikom Ivan Bonač, namestnikom Jakob K o v a č i č, blagajnikom Karol S u š t e š i č, računo-vodjo in zapisnikarjem Ivan Grilec. V odbor: Josip Major, Fran Delakorda, Jarnej Tavčar, Josip Žgank in Matija Gertnar. — (V Gorici) vršila se je včeraj pred porotnim sodiščem obravnava proti grofu Savorgnanu, ki je dne 26. februarja t. 1. v gostilni »pri treh kronah" dvakrat na dr. Matiussija zapeljivca svoje soproge z revolverjem ustrelil in ga lahko ranil, potem pa revolver dvakrat na svojo nezvesto ženo sprožil, jej mazinec desne roke zdrobil in lahko rano na desni strani prizadel. Porotna dvorana bila je prenapolnena. Zatoženca je dr. Payer izvrstno zagovarjal in porotniki so vsa vprašanja zanikali. Vsled tega bil ie grof Savorgnan oproščen. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Praga 15. maja. Denašnji občni zbor banke „Slavije" dovolil je ^slovenskemu pisateljskemu društvu" 200 gld., in „družbi sv. Cirila in Metoda" 300 gld. podpore. Slava! Ptuj 15. maja. Gospa Jurca, soproga tukajšnjega trgovca, danes umrla. Pogreb v ponedeljek ob petih popoludne. Serajevo 14. maja. Nadvojvoda včeraj semkaj dospel in bil pod slavolokom pred mestom navdušeno vsprejet. Danes zjutraj odpeljal se v Konjico. Rim 14. maja. Izvestje o koleri: V Benetkah 7 zbolelo, 3 umrli; v Bari 5 zbolelo, 9 umrlo, v Ostuni 1 zbolel, 1 umrl. Razne vesti. * (Mesto Madri d) zadela je dne 13. t. m. velika nesreča. Grozen vrtinec porušil je veliko hiš in zvonik cerkve sv. Jeronima. Streha neka peril-nice je zrušivši se, pobila 13 osob, 30 pa ranila. Streha neke bolnice poškodovala je 62 ljudij. Veliko ljudi j je vihar na ulicah podrl in poškodoval. Brzojavne in telefonske žice potrgal je vrtinec, omnibuse in tramvajske vozove razmetal, železnične vagone dvignil s tiru in jih dalje gnal, okolu 10.000 dreves s koreninami izruval. Na sv. Lovrenca pokopališči podrl je vihar zid, ki je zrušivši se ubil 4 gro-bokope in ranil' 5 osob. Dobili so doslej 80 rorli-čev in 400 ranjenih. Na stotine dimnikov je podrtih, 4 hoteli so močno in 20 hiš je poškodovanih. Vlak, vozeč v Madrid, moral se je na progi ustaviti, potovalci bili so v velikem strahu, ženske so omedlele, a prestali so vrtinec brez nezgode. Iz razvalin neke perilnice izvlekli so 12 mrličev in 60 ranjencev. * (Časnikarski telegrami.) Francoski minister pošt in brzojavov, gospod Granet, predlagal je te dni predsedniku republike, Grevy-ju, v podpis dekret, ki določa, da se taksa za brzojavke, ki se pošiljajo časopisomz a 50 odstotkov zniža. To znižanje takse stopi s 1. dnem prihodnjega meseca v veljavo. prinaša v 10. številki sledečo vsebino: Stepan Konzul Istrijan in Anton Aleksandrović Dalmatin, jugoslovanska književnika. (S podobo.) — Z grobov. Pesmi. S Gregorčič. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Podoba. Nezgoda. Pesmi. Milče Gabrovič. — Vrednost jezikovnega učenja za omiko. Spisal France Podgornik. — Zgodovinske črtice o „Slavjanskem društvu" v Trstu. (Dalje.) — Namen und schwiiiden der Slaven. Von Kari Sicha, beneficiat in Eggenberg, emer. dech. und pfarrer. Laibach 1886. (Konec.) —Naše slike: Kajn. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dtžele. —- „Slovan" velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. (Skrb za zdravje.) Zdravniki so z vesoljem pozdravili, da so je povckšalo število zdravil s Karlsbadskiini šumečimi praški, katero uareja lokurna Lippinann-ova v Karlshadu. Ti praški, ki so narejajo iz Karlsbadskih mineralnih vod dobljenih studenčuili produktov ter imajo v sebi najuplivnejše snovi, bo po izjavah zdravniških kapacitet in sudbi zdravniških strokovnih listov prijetno in izvrstno uplivajočo sredstvo pri želodčnem in črevesnem kataru, kislem vzdihovanji, pogostem zapretji, nabiranji tolšče, ter bo posebno priporočajo za domačo in zimsko zdravljenje. Ktlor se lioji mrtvouda ali katerega je že zadel, ali pa boleha na * omotici, udotrpu, ali ne more Bpati ter ima bo) si naroči knjižaro „Ueber Schlugmtss-Vorbeu lungu, 6. izdaju, ki so zastonj in franko de bivšega deželnobrambovskega batalijonskega Weissmann-u v Vilsuofen-u, Bavarsko. Poslano. Bolezni vsake vrste, zlasti bolesni ilvcev, pa-dlco, bolr^ln« t šelodel, nerTomo inmenje po ■ieslh, trgan |e po naesib, h!i»I» poalub, glavobolje, migreno, bledico In mrl v t«o ozdravlja po racionalnoj zanesljivi metodi. Pri bolnih no p1|učab in nadusljivih dosežemo v Seirih tednih čudovite vspehe. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejano marko za odgovor. (708—24) Privatna klinika „Freisal" ? Solnogradu (Avstrija). „ Tujci: 14. maja. Pri fUonut Ces. Vis. nadvojvoda Rainer z Dunaja. — pl. Granpp-Berghausen, pl. Salis, Raunacher, Stadler, pl. Schildenfold, pl. Eck, Tomačzek, Emert, Kaufmann, pl. Zergollern, Rutter, pl. Festertreu, Zieser, Biiiharyn, Oh'er, Reisinger, Krasny, Doležal, Schvveiger pl. Ferstau, Stock b Dunaja. Meteorologično poročilo. 5 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 7. zjutraj 1727-94 mm. 2. pop. j 726 40 mm. 9. zvečer! 729 00 m. 14 9" C 165° C 12-8° C z. jjzh. z. zah. si. jz. obl. obl. obl. l-10mm. dežja. Srednja temperatura 14-7°, za 0 9° nad normalom. XD-o.n.a.jslsa. borza dne 15. maja t. 1. (Izvirno telegrafiflno poročilo.) Papirna renta.......... 85 gld. 05 kr. Srebrna renta.......... 85 „ 30 „ Zlata renta........... 115 „ 15 „ 5°/0 marčna renta......... 101 „ 85 „ Akcije narodne banke....... 877 „ — „ Kreditne akcije......... 279 „ — „ London............ 126 n 90 , Napol........... 10 , 04'/i . C. kr. cekini.......... 5 „ 96 „ Nemške marko......... K2 „ 05 , 4«/o državne srečke iz I. 1854 250 gld. 129 , 75 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 171 „ — , Ogrtka zlata renta 4"/0...... 104 „ 10 , Ogrska papirna renta 5°/n..... 94 „ 95 , 6*/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. i 105 „20 „ Dunava rog. srečko b% 100 gld. 116 »25 , Zemlj. obč. avstr. 4'/,°;,, zlati zast. listi 1'26 , — „ Prior, oblig. Eiizabetiue zapad, železnico 119 , 60 , Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 98 „ 70 „ Kreditne srečke.....100 gld. 175 „ 75 „ Budolfove srečke.....10 „ 18 „ 25 , Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 114 , 60 „ Trammway-drnšt velj. 170 gld. a. v . 203 , 25 „ V našem založništvu je izšla in se dobiva f>o vseh knjigotrznicah knjiga: Poezije S. Gregorčičeve. Druga pomnožena izdava. Elegantno vezana knjižica se zlatim obrczkom stane 2 gld,, nevezana i gld. 20 kr. Ime Gregorčičevo samo dosta priporoča. Opozarjava samo, da je cena tej istinito elegantni knjigi zeld nizka, in uverjena srr##)*rfst*Xi^ vrt (852—1) Ćesto-moravsla trgovina za razpošiljanje kave V TRSTU, U MADIlČTIIf V TRSTU, Via Valdirivo 10. IV. IflHriUO I IIV Via Valdirivo 10. priporoča sledeče okus.ie kavino vrste v balah po 48/4 ko. netto vsebine, carine in poštnine prosto, tako da naročnik (345—2) nema nikakih stroškov več. 1 ko. Campofl, močna.........gld. 1.25. 1 „ Java, mila...........„ 135. 1 „ Cuba, fina...........„ 1.52. 1 „ Coylon, zelena..........„ 1.72. 1 „ Moooa, ognjena in fina.......» 178. 1 n Menado, aromatična........„ 1.92. Nadalje pristni, naravnost iz Hongkonga pripeljani čaj, kateri se. ako treba, s kavo vkupe zavije, »/j ko. Sou-ohong jld. 2.70, Vi kot Peooo gld. 3.50, Vi ko. Peooo cvetja gld. 4.20. — Dopisuje se lahko v vseh jezikih. Vinska raxpri»da|a 1885. leta belo in rudeče vino po gld. 11 do gld. 15, 1885. leta pristni tropluec po gld. 28, 1885. leta pristna slivovka po gld. 34, hektoliter prodaja (206—7) J. Kravajiiia. v Ptnjl na Štajerskem. o; nainka. ATALA & C CUavna zul»»a v Izubijani pri g. FEI'KB CASSNlK-u. LIPPMANN-0VI KARLSBADSK1 ŠUMEČI PRAŠKI izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti. Baba prijetna. Slast vzbujajoče. Vademecnm za ajoče v želodci. Upllv gotev. Za prebavljenje. Neprekosljivo čistilo upliva Urvj. Izjeme hitro in gotovo. Zdravo! Okrepčujoče! Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pile, itd. Prijetno, ceno, pripravno! Zdravniško priporočano pri boleznih želodca, črev, jeter ob isti, j in mehurja. Priznano izvrstno pripravljajoče in pospešujoče sredstvo pri zdravljenji z mineralnimi vodami. Dobro stnšeno in mnogo Mano domače sreflstvo pri motenem in slabem probavljenji, pomanjkanji Blasti do iedij, sblapu želodca in črov vsled sedenja, zaslizenji, slabosti po jedi, Bitnem vzdigovanji in napoujanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strjenji krvi, zlatej žili, nepravilnem izpraznenji, trdovratnem zapiranji in debelenji. Pobi v a »e v škatljicah za poskušnjo po 60 kr. (1 m.), a Vi škatljica 2 gld. (3 m. 50 v.) v lekarnah In pro« varstveno znamko in Lippmann-ov imenski počrk. »—-—»■< Ako »e pošlje 2 gld. 15 kr. ali 3 m. 80 v., pošlje poštnino prosto jedno originalno škatljico Lippmann-ova lekarna v Carlsbad-n ali njene zaloge. Manj kot jedna originalna škatljica so ne pošlje. Dobiva se na Kranjskem v lekarnah v Kraujl, v LJub-IJanl (U. pl. Trnkoczv, lekar, H. Birschitz, lekar), v ltu-dolfovem, v Kadovlllel, v Črnouiljl, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske države itd. (78—27) (348—56) Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, ielodečno In premen-| Javno mrzlioo, zabasanje, hemerojide, zlatenico, Rllgmno itd. in je najboljSi pripomoček zoper gliste pri otrocih. I Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. I Pri večem številu dobi te primeren odpust. Cena steklenici 10 kr. Nizozemsko-ainerišlo paniiko MHoncesiJoniramo oiisier-pippen), ter izdelujem tudi sobne brzojave (Zimmertelegrat) in se nadejam tttdi M naprej mnogobrojnih naročil in vsestranske podpore. FRAN GOGALA, ('IGO—1) izdela vatplj strojev in kovinskih del. (330 -2) pivovarna Janeza Perlesa tt Ij3vL"blJa,n.i, Slonove -u-llce. MENJALNICA KORDI4------ Ljubljana, Pred škofijo h. st. 4, pripotoča se za kupovanje in prodajo vsakovrstnih državnih in imliaNtrijal-nili papirjev, akcij, obligacij. siTck, valut, zlatih in »rebrnih denarjev, eNkomptuje žrebane, še ne zapale obligacije in kupone. i*W Predplače -ma (a75~7) na efektne promese za vsa žrebanja. JAN. JAX v Ljubljani priporoča iz najboljše angleške snovi narejene elegantne (ioo—10, „Bieyeles" s krogljastimi tečaji (Kugellager). Dajo iso pouk. „prijeten in priročen lek za sčisčenje." Prof. VALENTA, Ljubljana. ,,ne pronzroča nobenih težav." Prof, pl. BAMBERGER, Dnnaj. „je uspešneje, kakor druge grenčice." Prof. LEIDESDORF, Dnnaj. Zahtevaj se vedao izrecno: „FRAN-J0S1P0VA GRENČ1CA". Zaloge povsod, "gg (82—itn Vodstvo razpošiljatve v Budapešti. FRAN JOSIP22 GREN-ČICA. RESTAVRACIJA ..PRI KRAMARJI". Podpisani uljudno naznanja si občinstvu, da je v noboto 15. t. m. na Preširnovem trgu št. 2, poleg lekarne g. Svobode, otvorll dobro urejeno RESTAVRACIJO „PR1 KRAMARJI" v lastnej režiji. Podpisani vabi ujudno na obilen obisk te gostilne. Za solidno, točno in ceno postrežbo z dobrimi jedili in pijačami se jamči. Točilo so bode Kozlerjevo marčno pivo vrček lO kr. S Bpost jvanjem Jože Kramar, (342—5) restavrant. Naznanilo preselitve in otvorenja. FRAN SZANTNER, izdelovalnica obutev, Šelenburgove ulice št. 6. Častna diploma Draždane 1884. Diploma in kolajna svetovne razstave v Belgiji 1885. S tem naznanjam velečastitemu p. n. občinstvu, da se bom preselil svojo prodajalnico čevljev v novozgradjeno hišo v Šelenburgovih ulicah št. 4 in jo otvoril 17. maja. Zahvaljujoč bo mojim p. n. naročnikom za do sedaj izkazano zaupanje, prosim Se nadalje za mnogobrojna naročila. Vedno se bodem prizadeval, da ustreženi z delom po najnovejših in najokusnejših uzorcih. Moja bogata zaloga čevljev nudi neomejeno izbor za gospode, damo in otroke. Tu'so vsakerSne na-ročbe, tudi z dežele, ter poprave točno in ceno izvrše. Za mnogobrojna naročila priporoča se z velespoštovanjem (341—3) Fran Szantner, raju ptice Usojam si mojim čestitim gostom za mnogobrojni obisk moje gostilnice v Lingarjovih ulicah izreči Brčno zahvalo ter njim in slavnemu občinstvu naznaniti, da sem otvoril z denašnjim dnem gostiInico „pri panji" („zum Bienenkorb") v Vegovih ulicah St. IO. Točil bodem izvrstna aolenjska vina, liter 30 kr., bizeljska vina, liter po 8« in 40 kr., Koalerjevo carsko pivo vrček lO lcr. Strcgel bom tudi /.mirom z domačim „pršutom". Priporočam se za mnogobrojni obisk s spoštovanjem * (332—8) Alojzij Zaje, gostilničar. , /*v /*w sr\ jjfc jjfc ^ N aj h oljne k I n ^ o ! Velika zaloga (217—7) klobukov in perila. J. SOKLIC, V Ljubljani, Gledališke ulice h. št. 6. Vnanja naročila se hitro in v ceno Izvrše. 'JN m,j holjžo blago! Zahvala in priporočilo. Zahvaljujem so slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam za mnogobrojna naročila svojo izvrstno urejeno kemično spiralnico, v katerej bo razparane in nerazparnne moške in ženske obleke, obleko za vizite, sali, tapecirarako blago, topilu z vsemi okraski, da isti ne zgube prvotne svoje barve in oblike, lepo očedijo. Pregrinjala vB]>re|m6 ae ia pranje in se potem nategnejo, da so zopet lepa, kar Be prav dobro in ceno izvrši. — V mojej barvarni se vsprejme za barvanje evilnsto, bombažno sli pomešano blago, kakor obleke gospodov, ženski i uletot in plašči za dež, ne da bi se isti razparali. Vse to se barva v vsakej barvi, katera se naroči. Za mnogobrojna naročila in ceno izvrševanje se priporoča z odličnim spoštovanjem (218—7) joiip staios. Poljanftlcl nasip. Ozke ullee li. %i. 4, v Ljubljani. X*UHUXK*Kim*UUXH*KUU*H***K- i Železolivnica in izdelovalnica strojev I G.Tonnies v Ljubljani. izdeluje kot specijaliteto vsakovrstne stroje za izdelovanje lesa, kakor stroje za uravnanje, vobljanje, žlebanje, uglobljenje, urezanje ukladov, vrtanje in dolbenje (Abricht-, Hobel-, Kehl-, Fras-, Nuth-, 1 Johr- und Stemm Maschinen), žage z ojnicami, krožne in plosčaste \% žage (Gatter-, K reis- und Band»agen), priprave za urejenje žaginih & zob (Sagestanzen) in brusne stroje (Scharfmaschinen), stroje za iz-delovanje lesne volne (Holzwollemaschiuen); nadalje specijalno take, 5 ki se gonijo z nogami in rokami: krožne žage, plosčaste žage, 6 stroje za uglobljenje in dolbenje (Kreissagen, Bandsagen, Fras-Maschinen und Stemm-Masehinen). m* Nadalje prejemlje zgradbe tovarn, žag in mlinov, naprave za parne stroje, parne kotle in plinove motorje, za preskrbovanje vode, kakor tudi vseh drugih naprav. Izdeluje najbolje transmisije s kolesi za jermene iz kovanega železa, s tečaji, ki se sami ma-žejo in krožnimi zvezami (Ringkupplungen). Surovi liv železa in kovine. (282-7) mnnttnnnnnnnnnnnn4, Zaloga Graškega piva, Izvrstno, priznano najboljše || iz pivovarne I Fran Sclreiner-ja & sinov v Bratci pri (290—4) I M. ZOPPITSGH v LJUBLJANI, «1 Kolodvorske iili<*> fua i Ljubljanski parni Da olajšamo p. n. občinstvu kupovanje naše moke, otvorili smo z današnjim dnem 1® v mestu, na oglu Medarskih in Lingarjevih ulic, Prodavala se bode moka pa še nadalje nespremenjeno tudi v mlinu. V LJUBLJANI, 15. maja 1886. Kranjska industrijska dmž"ba. (358—1) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".