(Strani so prilagojene tisku gradiva!) K A Z A L O STRAN > SKLIC SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE □ □□□□□□□.□ 002 > POROČILO NADZORNEGA ODBORA pri PZS za leto 2003 □□□□□□□.□□ 003 > INFORMACIJA O VZROKIH ZA SPREMEMBO ORGANIZIRANOSTI GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE □□□□□□□□□□□□□□.. 004 > NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJ V POLITIČNI STRANKI IN PLANINSKI ORGANIZACIJI □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 008 PRILOGE: - Navodilo za glasovanje - Pooblastila delegatu - za ugotovitev sklepčnosti (pooblastilo se odda ob vstopu v dvorano; pooblastilo za zasedanje izredne Skupščine PZS se odda predpričetkom zasedanja predsedniku Verifikacijske komisije) - Prijava k razpravi - Poslovnik o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije PRILOGE, RAZEN POSLOVNIKA O DELU SKUPŠČINE PZS, JE MOGOČE IZTRGATI NADALJEVANJE SKUPŠČINE PZS, KI JE BILA 15.05.2004 V NOVEM MESTU PREKINJENA ZARADI NESKLEP-ČNOSTI Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na izredni seji, 24. septembra 2004 odločil, da bo nadaljevanje Skupščine PZS, ki je bila 15.05.2004 v Novem mestu prekinjena zaradi nesklepčnosti v soboto, 23. oktobra 2004 ob 9,30 uri s pričetkom ob 10,00 uri v prostorih Hotela KOKRA na Brdu pri Kranju. DNEVNI RED: 1. Začetek nadaljevanja v mesecu maju 2004 prekinjenega zasedanja Skupščine PZS, izvolitev nadomestnih članov Delovnega predsedstva in organov Skupščine PZS 2. Poročilo Verifikacijske komisije 3. Poročilo o delu Častnega sodišča pri PZS v letu 2003 4. Finančno poročilo za leto 2003 5. Poročilo o delu Nadzornega odbora pri PZS v letu 2003 6. Kakšno planinsko organizacijo želimo in ključne naloge slovenskega planinstva v naslednjem obdobju 7. Poslovni prostori Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana po zaključku dela rednega zasedanja sklicujem v skladu s sklepom izredne seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki je bil dne, 24.09.2004 in 37. člena Statuta PZS še IZREDNO SKUPSCINO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE DNEVNI RED: 1. Izvolitev organov izredne Skupščine PZS 2. Poročilo Verifikacijske komisije 3. Informacija o vzrokih za spremembo organiziranosti GRS Slovenije 4. Nezdružljivost funkcij v politični stranki in planinski organizaciji 5. Razno mag. Franci EKAR, predsednik PZS Gradiva za obravnavo na nadaljevanju zasedanja Skupščine PZS, ki je bila 15.05.2004 v Novem mestu prekinjena zaradi nesklepčnosti, so objavljena v posebni številki Obvestil PZS, št. 7/8 z dne 15. julija 2004, razen poročila Nadzornega odbora pri PZS, ki je priloga današnjemu vabilu. ŠTEVILKA: P/0442 DATUM: 26.09.2004 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Nadzorni odbor pri PZS Dvoržakova 9, 1001 LJUBLJANA POROČILO NADZORNEGA ODBORA pri PZS ZA LETO 2003 Delo nadzornega odbora PZS v letu 2003 je temeljilo na spremljanju dela v planinski organizaciji.Udeleženi smo bili na večina sej Predsedstva, Upravnega odbora in na nekaterih sejah komisij. Kot predsednik nadzornega odbora PZS ocenjujem, da je bilo na določenih področjih dosežen viden napredek, a so še področja kjer bo potrebno v naslednjih mesecih in letih narediti veliko več, če bomo hoteli v korak s sorodnimi zvezami in društvi. Nadzorni odbor ocenjuje, da je predsedstvo PZS delovalo v skladu s statutom zadovoljivo. Upoštevati je, da so vsi, ki delujejo v predsedstvu te naloge opravljali neprofesionalno razen generalne sekretarke, da ta dela nekateri opravljajo poleg svoje redne zaposlitve. Veliki strokovni potencial v Upravnem odboru je neizkoriščen, saj se premalo vključuje v delo PZS. Predlagamo, da se sposobne in dela voljne člane upravnega odbora vključuje v razreševanje problematike v PZS. Nadzorni odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da je delo v večina komisijah steklo po predlaganih smernicah predsedstva PZS. Komisije delujejo samostojno pri planiranju in finančnem načrtovanju, kakor tudi pri porabi finančnih sredstev. Nadzorni odbor ugotavlja, da se komisije premalo vključujejo pri pridobivanju finančnih sredstev. Komisije, ki niso opravile inventur in predale inventurnih zapisnikov pozivamo, da to uredijo v najkrajšem času. Nadzorni odbor ugotavlja, da je bilo v letu 2003 storjenega veliko, predvsem pri razčiščevanju negativnega finančnega stanja, da se razčiščuje finančno stanje do kupcev, da se urejajo novi odnosi z dobavitelji. Finančni načrt, ki pomeni kvalitetno delovanje in poslovanje PZS, je bil sprejet pravočasno, da je viden strokovni pristop pri izdelavi finančnega načrta in še bi lahko naštevali kvalitetno opravljene naloge. Nadzorni odbor ugotavlja, da nekateri v strokovnih službah, ki bi morali biti gonilna sila za aktivnosti v PZS, opravljajo te aktivnosti za potrebe uporabnikov nezadovoljivo. Spoznati bodo morali,da opravljajo strokovni servis za uporabnike,da dajejo strokovne storitve uporabnikom. V strokovnih službah se mora pristopiti k takšnim metodam dela, da bodo uporabniki z veseljem prihajali na Dvoržakovo 9. Posebno pozornost je nameniti dobri organizaciji dela, sedanjo dopolniti tako da bo strokoven kader enako obremenjen. Pismena gradiva (zapisnike) pisati tako, da bo uporabnik vedel, če bere delovni osnutek ali čistopis. Zapisnike pisati v skrajšani obliki, zajeti bistveno (sklepe). Za strokovne službe ni dobro, da se zapisniki pojavljajo v več verzijah, s tem delujejo negativno in izgubljajo zaupanje pri uporabnikih. V letu 2003 je nadzorni odbor obravnaval finančni načrt, zaključni račun, potne stroške zaposlenih, sklenjene pogodbe z dobavitelji, Planinski vestnik, koledar itd. Nekatere naloge še nismo zaključili, ker smo zahtevali dodatna gradiva. Lep planinski pozdrav! Franc KOCBEK, predsednik Nadzornega odbora PZS ŠTEVILKA: N0/459 DATUM: 28.04.2004 NAVODILO ZA GLASOVANJE V sladu s 35. členom Statuta PZS (Obvestila PZS, št.1/12.01.2004) imajo delegati članov PZS število glasov odvisno od števila članov s plačano članarino v preteklem letu. Člani PZS, ki ne izkazujejo lastnega članstva nimajo glasov za odločanje. Člani PZS, ki imajo do 1000 članov, imajo za odločanje v Skupščini PZS 1 (en) glas, za vsakih začetih 1000 članov, pa še 1 (en) glas za odločanje. Člani PZS z več kot 1000 člani imajo naslednje število glasov: PLANINSKO DRUŠTVO število glasov KRANJ 2 RADOVLJICA 2 ŠKOFJA LOKA 2 PREVALJE 2 LJUBLJANA - MATICA 4 POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA 2 KAMNIK 2 MARIBOR MATICA 2 Delegati zborov: gospodarjev planinskih društev, mladinskih odsekov, alpinistov, načelnikov markacijskih odsekov, vodnikov in gorskih reševalcev imajo vsak po 3 (tri) glasove za glasovanje. Delegati članov Skupščine z več kot enim glasom bodo glasovali le z enim glasovalnim kartonom tudi v primeru, če bo fizično prisotnih toliko delegatov, kot ima članica glasov. Glasovalne kartone bodo delegati članov PZS prejeli ob vstopu v prostor, kjer bo zasedala Skupščina PZS ob predložitvi pooblastila za ugotavljanje sklepčnosti. Danilo SBRIZAJ, v.d. generalnega sekretarja PZS PRILOGA Na podlagi 41. in 47. člena Statuta Planinske zveze Slovenije je Skupščina Planinske zveze Slovenije na zasedanju dne, 15. maja 2004 sprejela POSLOVNIK O DELU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (PZS) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem Poslovnikom Skupščina Planinske zveze Slovenije določa način svojega dela zlasti: - javnost dela - priprave na sejo - potek dela na seji - odločanje - vodenje zapisnika. II. JAVNOST DELA 2. člen Delo Skupščine PZS je javno. Javnost zagotavljamo z objavljanjem predloga dnevnega reda ter kraja in časa sej Skupščine PZS in gradiv ter objavljanjem sprejetih sklepov in stališč v Obvestilih PZS. Obvestilo o času in kraju sklica seje Skupščine PZS mora biti objavljeno na spletni strani PZS in tudi v planinskih rubrikah sredstev javnega obveščanja. Javnost dela je zagotovljena s tem, da so seje Skupščine PZS dostopne tudi vsem članom PZS (po 15. členu Statuta PZS) in občanom, ki jim je omogočeno, da se seznanijo z gradivi, sklepi in stališči Skupščine. Gradiva so članom PD in občanom na razpolago v strokovni službi PZS, MDO in članih PZS. 3. člen PZS obvešča javnost o delu Skupščine preko Obvestil PZS, spletnih strani PZS, Planinskega vestnika, preko sredstev javnega obveščanja ozr. na drug primeren način. 4. člen Za zagotavljanje javnosti dela Skupščine so odgovorni: - predsednik PZS - Predsedstvo UO PZS, - generalni sekretar PZS. III. PRIPRAVE NA SEJO 5. člen Predsednik in generalni sekretar PZS sta odgovorna za priprave na sejo Skupščine PZS. 6. člen V priprave za sejo spada zlasti: - priprava gradiva za seje, - oblikovanje predloga dnevnega reda, - razpošiljanje vabil in gradiva, - organizacijske priprave. 7. člen Vsak predlog za obravnavanje na seji mora predlagatelj nasloviti na predsednika PZS. Predlog mora biti vročen najmanj 15 dni pred sejo skupščine. 8. člen Predlog za obravnavo na seji mora predlagatelj pripraviti tako, da je kratek in da je iz njega razvidno bistvo. Predlog mora vsebovati tudi predlog sklepa, nosilce naloge in rok izvršitve. Če je več variantnih predlogov, morajo biti vsi navedeni. Predlogi morajo biti pripravljeni tako, da so iz njih razvidne možne posledice in finančne obremenitve. Če je predlog oziroma gradivo obsežnejše, mora biti priložen še kratek izvleček. 9. člen Ko prejme predsednik PZS predlog in gradivo za obravnavanje in odločanje na seji, ugotovi ali spada to v pristojnost skupščine in ali je gradivo pripravljeno tako, kot določa ta poslovnik. Če ugotovi, da posamezni predlog ali del predloga ni dovolj dokumentiran, ali strokovno ni razumljivo obrazložen, zahteva od predlagatelja, da ga v določenem roku dopolni. Če predlagatelj tega ne stori, mu vrne predlog. 10. člen Predlog dnevnega reda, gradivo, čas in kraj seje za skupščino določi UO PZS. 11. člen Vabilo za sejo skupščine z vsem potrebnim gradivom pošlje generalni sekretar PZS članicam PZS in MDO, da določijo delegata oziroma da gradivo obravnavajo ter do njega zavzamejo stališče. 12. člen Generalni sekretar PZS pošlje vabila za sejo tudi članom Upravnega in Nadzornega odbora in Častnega sodišča PZS. Ti imajo pravico razpravljati o poročilih, vendar brez pravice glasovanja o poročilih in sklepih. 13. člen Na sejo skupščine je treba povabiti tudi organizacije in skupnosti, katerih članica je PZS. Predsednik PZS tudi določi, koga je poleg, s tem poslovnikom določenih udeležencev, še potrebno povabiti na sejo. IV. POTEK DELA NA SEJI 14. člen Predsednik PZS začne sejo in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva. Če je predsednik PZS zadržan, začne sejo podpredsednik, ki ga določi predsednik. 15. člen Ko začne sejo, lahko predsednik pred prehodom na dnevni red poda kratko poročilo v zvezi s sejo in drugimi predhodnimi vprašanji. Predsednik obvesti skupščino tudi o tem, kdo se je seje udeležil poleg delegatov in organov PZS. 16. člen Seja skupščine je sklepčna, če so prisotni delegati z več kot polovico (1/2) glasovza odločanje. Če ob napovedani uri skupščina ni sklepčna, se preloži za pol ure, nakar lahko sklepa, če so navzoči delegati z vsaj tretino (1/3) glasov za odločanje. 17. člen O prisotnosti delegatov in drugih oseb na seji vodi evidenco generalni sekretar PZS. 18. člen Ko začne predsednik PZS sejo, predlaga izvolitev delovnega predsedstva. Delovno predsedstvo sestavljajo predsednik in štirje člani. Ko je delovno predsedstvo izvoljeno, vodi sejo skupščine predsednik delovnega predsedstva (v nadalnjem besedilu: predsednik DP). Predsednik DP predlaga skupščini sprejem dnevnega reda. 19. člen Ko je izvoljena verifikacijska komisija, mora takoj pričeti z delom in obvestiti skupščino o tem, ali je sklepčna. Če skupščina ni sklepčna, ne more začeti z delom. 20. člen Sprejeti dnevni red razglasi predsednik DP. Ko je dnevni red sprejet, se preide na obravnavanje posameznih točk dnevnega reda po vrstnem redu, kot so v sprejetem dnevnem redu. Med sejo se lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda, če je za to upravičen razlog in če skupščina tako sklene. 21. člen Poročilo k posameznim točkam dnevnega reda poda poročevalec, ki v uvodu povzame bistvo obravnavanega gradiva, navede odprta vprašanja in predlaga sklepe. Ko poročevalec konča poročilo, odpre predsednik DP razpravo. Skupščina pa lahko odloči, da podajanje poročila ni potrebno, ker je bilo gradivo že posredovano delegatom. 22. člen Predsednik DP daje besedo razpravljalcem po vrstnem redu, kot so se prijavili za razpravo. 23. člen Delegat ali drug udeleženec lahko razpravlja na seji o vsaki točki dnevnega reda, vendar največ 5 minut. Razpravljalec sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje, ali pa so z njim v neposredni zvezi. Če razpravljalec želi, da skupščina o njegovih predlogih glasuje, mora predložiti delovnemu predsedstvu besedilo sklepov v pisni obliki. Pred glasovanjem se mora poročevalec opredeliti do predlaganih sklepov. Če se razpravljalec oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik DP opozoriti, naj se drži dnevnega reda. Če se razpravljalec tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik DP odvzame besedo. 24. člen Delegati se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se obravnava začne in vse do njenega zaključka. Predsednik DP zaključi obravnavo, ko ugotovi, da ni več razpravljalcev. Predsednik DP da takoj besedo delegatu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika ali dnevnega reda, ali zato, da bi dopolnil oziroma spremenil svojo izjavo. Če je delegat zahteval besedo zaradi prekršitve poslovnika ali dnevnega reda, mu predsednik DP da takoj pojasnilo. Če se delegat s pojasnilom ne zadovolji, odloči o spornem vprašanju skupščina. Poročevalec mora zavzeti stališče do vprašanj, ki so bila iznesena v razpravi. Razpravljalec lahko govori o istem vprašanju tudi večkrat, vendar se ne sme ponavljati. 25. člen Skupščina PZS lahko sklene na predlog predsednika DP ali posameznega delegata: - da se razpravlja o več točkah dnevnega reda skupaj, če so te točke med seboj povezane, da se razprava o posameznem vprašanju z dnevnega reda konča tudi prej, preden so o njem govorili vsi azpravljalci, če je vprašanje dovolj razčiščeno in se lahko o njem odloči. 26. člen Predsednik DP lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, če se pokaže potreba, da je za odločanje o zadevi potrebno dobiti nove podatke, dopolniti obstoječe gradivo, razčistiti posamezna vprašanja ali iz drugih opravičenih razlogov. 27. člen Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik DP zaključi sejo. V. VZDRŽEVANJE REDA NA SEJI 28. člen Predsednik DP skrbi za red na seji. Za kršitev reda sme uporabiti naslednje ukrepe: - opomin, - odvzem besede, - odstranitev s seje. Opomin se izreče delegatu ali drugi osebi, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik DP ni dal besede, seganjem v besedo razpravljalcem ali s podobnim ravnanjem, krši red in določbe tega poslovnika. Odvzem besede se izreče delegatu ali drugi osebi, ki krši red v smislu drugega odstavka tega člena in je bil na to že dvakrat opozorjen. Odstranitev s seje se izreče delegatu ali drugi osebi, če noče poslušati predsednika DP, ki mu je odvzel besedo ali kako drugače grobo moti in preprečuje pravilno delo skupščine, žali skupščino ali delegate, ali uporablja neprimerne izraze. Delegat ali druga oseba, ki mu je izrečena odstranitev s seje, se mora takoj odstraniti iz prostora, v katerem je seja in se ne sme več vrniti na sejo. Če tega ne stori, prekine predsednik DP sejo in jo nadaljuje, ko je izrečeni ukrep izvršen. Vsak ukrep se vpiše v zapisnik. Delegat, zoper katerega je uporabljen kakšen ukrep, ima pravico pojasniti svoje ravnanje. O tem ukrepu obvesti PZS članico PZS, organizacijo oziroma organ, ki ga je predstavljal. 29. člen Če predsednik DP ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji, odredi po sklepu delovnega predsedstva kratko prekinitev. Če tudi v nadaljevanju seje ni mogoče ohraniti reda, predsednik DP po sklepu delovnega predsedstva sejo zaključi. VI. ODLOČANJE 30. člen Skupščina odloča z večino glasov vseh navzočih delegatov, razen če je z zakonom ali Statutom PZS določeno, da je za odločitev potrebna posebna večina ali soglasje gvseh delegatov. 31. člen Delegat ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoje stališče in pojasniti, kako bo glasoval. 32. člen Pred glasovanjem objavi predsednik DP točno oblikovan predlog sklepa. Če je o posameznem vprašanju predlaganih več različnih sklepov skupščina najprej glasuje o predlogu sklepa poročevalca. Sprejet je predlog, ki je dobil potrebno večino glasov. 33. člen Delegati glasujejo tako, da se izjavijo za predlog, proti predlogu ali se glasovanja vzdržijo. Glasovanje je praviloma javno in istočasno z dvigom rok ali z izjavljanjem vsakega posameznega delegata. Glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da predsednik DP pozove delegate, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in nazadnje kdo se je vzdržal. Glasovanje z izjavljanjem vsakega posameznega delegata se opravi, če tako odloči predsednik DP , ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natančno ugotovil izid glasovanja. Posamezni delegat se izjavi "za", "proti" in "vzdržal". 34. člen Če je število glasov "za" ter skupno število "proti" in "vzdržanih" glasov enako, se glasovanje ponovi, pred tem pa je potrebno v ponovni razpravi dodatno razčistiti vprašanje. Če pride tudi pri ponovnem glasovanju do istega izida, se šteje da predlog ni sprejet. Ponovno se zadevo obravnava na eni od naslednjih sej. Če pa gre za nujno zadevo v zvezi s poslovanjem, mora skupščina sprejeti začasni sklep o rešitvi tega vprašanja. 35. člen Delegati odločajo s tajnim glasovanjem samo v primerih, ki so določeni v Statutu PZS. Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami z obkrožanjem besed "za" ali "proti". Rezultat glasovanja ugotovi tričlanski glasovalni odbor, ki ga določi skupščina. Po končanem glasovanju obvesti predsednik glasovalnega odbora skupščino o izidu glasovanja. 36. člen Izid glasovanja razglasi predsednik DP. VIII. VODENJE ZAPISNIKA NA SEJI 37. člen O delu na seji Skupščine PZS se piše zapisnik. Zapisnik piše zapisnikar. Potek seje se snema na magnetofonski trak. Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva, dva overovatelja zapisnika in zapisnikar. 38. člen Zapisnik mora vsebovati zlasti: - navedbo časa in kraja zasedanja Skupščine PZS, - ime in priimek predsednika DP oz. predsedujočega, ki je vodil sejo ter članov DP - imena in priimke navzočih delegatov ter opravičeno in neopravičeno odsotnost delegatov ter članice PZS iz katere so, - imena in priimke ostalih vabljenih, ki so se seje udeležili, - ugotovitev, da je seja skupščine sklepčna, - dnevni red seje, - sprejete sklepe in podatke o izidu glasovanja o posameznih vprašanjih, - čas prekinitve oziroma sklenitve seje, - podpis predsednika DP, dveh overovateljev zapisnika, zapisnikarja in štampiljka. 39. člen Zapisnik mora biti napisan najkasneje v roku 20 dni po seji skupščine, overovatelja pa ga morata overoviti v petih dneh po prejemu. Zapisnik mora biti objavljen v Obvestilih PZS in ga mora obravnavati Upravni odbor PZS ter pristopiti k izvršitvi sklepov. 40. člen Delegat lahko zahteva, da se njegov govor, razprava oziroma izjava vpiše v zapisnik. Pred objavo lahko zahteva, da se mu zapisnik pokaže zaradi redakcijskih popravkov. 41. člen Vsak delegat ima pravico dati pisne pripombe na zapisnik seje skupščine objavljenem v Obvestilih PZS v roku 15 dni, ki jih pošlje Upravnemu odboru PZS. UO obravnava pripombe k zapisniku in zavzame o njih stališče ter o tem obvesti predlagatelja. 42. člen Izvirni zapisnik in magnetofonski trakovi s celotno dokumentacijo se hranijo v arhivu kot dokument trajne vrednosti. Za hrambo in arhiviranje skrbi generalni sekretar PZS. IX. KONČNE DOLOČBE Ta poslovnik začne veljati takoj. 43. člen ŠTEVILKA: SKUP/0304 DATUM: 15.05.2004 Predsednik Delovnega predsedstva Skupščine PZS dne, 15.05.2004 Rudolf SKOBE, l.r. MOJA BELEŽKA OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno Izdajatelj: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, / p.p. 214/, 1001 Ljubljana Uredniški odbor: mag. Slavica TOVŠAK (odgovorna urednica), Jana RACMAN (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC, Natalija MAROVT Tisk: TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar s.p., Kajuhova cesta 2 A, 1230 Domžale Naklada: 1650 izvodov, brezplačno, Posebna številka 2004 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9 (p.p. 214) 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691). E-pošta: info@pzs.si ali jana.racman@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE pri Planinski zvezi Slovenije SI - 4101 Kranj, Bleiweisova 34, p.p.245 Tel: +386 4 20 10 670 Fax: +386 4 20 10 671 E-mail: grs@pzs.si Številka: GRS/0361 Kranj, 2004-09-27 Skupščini Planinske zveze Slovenije Upravnemu odboru Planinske zveze Slovenije Dvoržakova 9 1000 Ljubljana Zadeva: Informacija za sestanek UO PZS in zasedanje Skupščine PZS Na osnovi sklepov sestankov med predstavniki UO PZS in GRS S, ki sta bila sklicana na pobudo UO PZS dne 16. avgusta in 15. septembra t. l. v prostorih PZS v Ljubljani, vam za razpravo na navedenih organih podajamo kratko informacijo o vzrokih in spremembah bodoče organiziranosti GRS S. V uvodu je potrebno povedati, da nam naša prostovoljna odločitev, da bomo delovali na prostovoljnih in humanitarnih osnovah na področju gorskega reševanja, daje pravico, da se svobodno odločamo o oblikah delovanja in povezovanja, kar je tudi v interesu širše družbeno politične skupnosti. To je ena izmed temeljnih človeških pravic, ki jih mora upoštevati vsaka demokratična družba. Tako kot so druge klasične temeljne pravice (pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj, svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, ki je prisotna v temeljnih mednarodnopravnih aktih, Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin) neizpodbiten člen vsake demokratične države, tudi slovenske, je tudi v 42. členu Ustave navedena pravica: fVsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimiD.T Človek je namreč družbeno bitje in skozi pravico do svobodnega organiziranja, povezovanja in združevanja, zadovoljuje svoje potrebe po druženju, sodelovanju, uveljavitvi itd. Tako kot potrebujemo zrak, da dihamo in živimo, je za posameznika nujno tudi družbeno udejstvovanje brez kalupov in prisil. Če se ozremo v zgodovino Gorsko reševalne dejavnosti, je potrebno povedati, da je v sklopu SPD pričela z organiziranim delovanjem leta 1912. V okviru tuje planinske organizacije, so slovenski reševalci organizirano reševali že nekaj let prej (vir III Zbornik GRS). Do druge svetovne vojne so reševali predvsem gorski vodniki, kot svoj znak pa so uporabljali znak gorskih vodnikov. Leta 1946 so se v gostilni pri Kobalu na Jesenicah sestali reševalci in alpinisti iz Mojstrane in Jesenic ter zastavili oblike organiziranega reševalnega dela, oblikovali prvi pravilnik GRS S in dali pobudo za izdelavo znaka GRS (takoj po vojni je imela reševalna služba naziv Gorska reševalna služba Slovenije). Znak, ki ga je zasnoval g. Vlasto Kopač in dokončal reševalec Marjan Keršič Belač, je tako vsaj moralno lastnina slovenskih reševalcev, in ne PZS, kot se sporoča vsem institucijam slovenske države. Resnici na ljubo je potrebno tudi navesti, da danes tako proklamirana prostovoljnost, takrat ni bila tako trdna kot sedaj, saj so takratni pravilniki dopuščali tudi posebne nagrade reševalcem. Financiranje je res kar nekaj let potekalo preko organov takratne planinske organizacije (PDS), a je bilo urejeno tudi z zbiranjem prispevkov od obiskovalcev po planinskih kočah, predvsem so to plačevali nečlani planinske organizacije. To tesno povezano sodelovanje vseh planinskih struktur je bilo v tistem času nujnost. S časom se je ta vez rahljala. PZS, ki se je ukvarjala predvsem z gospodarsko dejavnostjo, je bila vse manj prisotna pri delovanju GRS S. To nakazujejo že pravilniki GRS S, ki so vse bolj nakazovali odgovornost in samostojnost GRS S. Veljavni Pravilnik GRS S samo v 2. členu omenja PZS kjer piše, da je GRS S samostojna, prostovoljna in humanitarna organizacija javnega pomena v sestavi PZS. Temu je botroval dvig strokovnosti in zahtevnosti reševanja, ki mu ostali del planinske organizacije, ki se ukvarja predvsem z drugo planinsko dejavnostjo in izgradnjo infrastrukture, ni bil več kos. Enako se je dogajalo z financiranjem, ki je že pred letom 1980 prešlo na GRS S, z zbiranjem sredstev od različnih ministrstev, športnih zvez in zdravstvenih skupnosti. Enako so si pridobivale sredstva tudi postaje GRS S. Tako smo počasi prišli do samostojno delujoče službe, ki posluje v okviru PZS, kot pravne osebe. GRS S je služila in še služi samo še za promocijske potrebe, ko je potrebno uveljaviti vlogo PZS. V letu 1992 je bilo z vključevanjem in opredeljevanjem nalog GRS S na področju zaščite in reševanja, zakonsko opredeljeno področje delovanja GRS S in s tem tudi urejeno osnovno financiranje. GRS je dobila status društva javnega pomena, kar je še utrdilo njen ugled in pomen. Z urejenim financiranjem s strani države in fundacije FIHO, je lahko GRS pričela uvajati sodobno opremo v klasično in helikoptersko reševalno delo. Po tem letu, so se zaradi nerazumevanja vodstvenih struktur v nekaterih PD, pojavila prva razmišljanja, da bi se postaje GRS oblikovale kot samostojna društva. Danes je tako organiziranih šest (6) postaj GRS, ki delujejo na področju gorskega reševanja in so enakopravno vključene v Komisijo za GRS S ter kvalitetno opravljajo svoje poslanstvo. Poudarjanje, da gre za obrobne postaje GRS S, je skrajno tendenciozno z namenom vnašanja razdora v času, ko se odločamo o novih oblikah organiziranega delovanja. Nekako prelomni sta bili za GRS S leti 1997 in 1998. Leto 1997 kot tragično leto za gorske reševalce in celotno službo, zaradi hude nesreče reševalcev na Okrešlju Vsakoletne spominske komemoracije se žal v glavnem udeležujemo le reševalci. Nekako pa poskušamo pozabiti, kako smo znotraj krovne organizacije, ostali sami pri sanaciji posledic te nesreče. V današnjem času bi dogodki na področju sprejemanja objektivne odgovornosti, potekali drugače. V letu 1998 je bil na zboru reševalcev v Žalcu izvoljen prvi načelnik GRS, ki ni bil iz ožje strukture PZS, kar je pomenilo zmanjševanje vpliva PZS in s tem prve negativne reakcije na pojave prvih predlogov in zahtev po reorganizaciji GRS S. Čeprav je v anketi dve tretjini postaj odgovorilo, da so za spremembe, se to zaradi različnih pritiskov ni zgodilo. Pritiski so samo upočasnili težnje po samostojnem upravljanju s svojim delom, ponovne zahteve pa so se pojavile v letu 2003. Zakaj? T Zato, ker se je strokovni in organizacijski vidik delovanja GRS v zadnjih letih tako spremenil, da mu PZS kot zveza društev z različno dejavnostjo na področju planinstva organizacijsko ne more več slediti. Področje reševanja GRS S se je tako razširilo tudi izven planinske dejavnosti, da tega PZS ne obvladuje več, se kaže v njihovi nervozi in vedno tršemu poudarjanju idej preteklega časa, namesto da bi skupaj iskali stične točke in na njih poglabljali sodelovanje. Razvoja ni mogoče ustaviti! Naloge reševanja na smučiščih so postale sporne, ker reševalci od upravljavcev smučišč, prejmejo skromno nadomestilo za opravljeno delo. T Zato, ker je bila do uvedbe dodatnega transakcijskega računa PZS, za prilive in odlive GRS S, prisotna stalna finančna nelikvidnost GRS, čeprav smo formalno imeli na svojem kontu zadostna denarna sredstva. Posledično smo plačevali zamudne obresti, brez lastne krivde. T Zato, ker so se težave delovanja in poslovanja znotraj organizacije in strokovne službe stalno stopnjevale, čemur so botrovale pogoste zamenjave strokovnih sodelavcev in nedorečeni računalniški programi. Prekinjeni zbor reševalcev na Jezerskem ni dal nobenih rezultatov. Naivno se je obsojalo delovanje vodstva GRS S pri poslovanju z materialom, v resnici je bila in je še velika šlamparija strokovne službe PZS, ki ni vodila nikakršnega materialnega knjigovodstva. V dobri veri, da se bo situacija popravila, smo pri razčiščevanju pristajali na različne kompromise, tudi finančne narave. Sedaj situacijo razčiščujemo sami brez strokovne službe. T Zato, ker sta nam takratna v.d. generalna sekretarja, hotela za leto 2003 naprtiti prispevek za pokrivanje materialnih stroškov in plač strokovnih delavcev PZS, glede na prihodek preteklega leta. To je pomenilo, da bi morali plačati preko 22 mio sit za finančno knjigovodstvo in materialne stroške upravne stavbe. Strošek za strokovno službo je rasel iz leta v leto. V letu 2000 je znašal 5,2 mio sit, v letu 2001 7,8 mio sit, v letu 2002 10 mio sit, plan za leto 2003 pa že navedeno 22 mio sit. Šele z državno intervencijo, je bil znesek usklajen približno na raven iz leta 2002. T Zato, ker tudi naš predlog izhodišč za ureditev finančnega poslovanja GRS v okviru PZS (v letu 2002) ni bil sprejet v nobeni točki, razen uvedba transakcijskega računa. Želeli smo urediti bolj samostojno (kot poslovna enota) in pregledno finančno poslovanje v okviru PZS. Problematično je bilo zasledovanje trenutnega stanja financ, izpiski salda na kontu GRS niso bili ažurni itd Od sedmih predlogov je bil na P UO PZS potrjen samo eden. T Zaradi tega, ker se je brez vednosti vodstva GRS S, na raznih nivojih razpravljalo o problematiki GRS S, o čemer GRS S tudi posledično ni bila obveščena. Tak primer je razgovor 16.04.2003 pri direktorju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vezano na "razreševanje stroškov reševanja in projekta sofinanciranja teh stroškov" in uvedbe obveznega zavarovanja za primer reševanja. V zapisu ni nikjer navedena GRS S, čeprav je osnovni nosilec dejavnosti, omenjeno pa je, da se bi iz sredstev pridobljenih iz zavarovalnih premij, uredilo sofinanciranje sanacij poškodovanih poti, preventiva dejavnost itd. Drug primer je slavnostna seja UO PZS v Vratih, ko so člani UO, brez vednosti GRS S, soglasno "sprejeli predlog GRS S", da se smiselno z navedbo "humanitarna dejavnost" spremenijo členi Statuta PZS 2003, kjer je to potrebno. Potrebno je še ugotoviti,da navedeni predlog ni bil uvrščen na dopisno skupščino PZS. T Zaradi nastale problematike, ob sprejetju zakona o humanitarnih organizacijah. Ob finančnem pregledu poslovanja GRS s sredstvi, ki jih prejema od Fundacije FIHO, je bilo v letih 2002 in 2003 opozorjeno, da si mora GRS urediti status, ker bo le tako lahko kandidirala za sredstva humanitarne organizacije. Ta trmoglavost, ko se hoče razširiti humanitarni status na še nekaj komisij PZS, lahko stane GRS cca 1/3 vseh finančnih sredstev, potrebnih za redno poslovanje. Kdo bo prevzel odgovornost, če se to zgodi? T Zato ker smo morali po že opisani nesreči, ko smo izgubili pet reševalcev, sami urejati vso problematiko glede tožb sorodnikov. Zelo smo si morali prizadevati, da so nam bile sploh dostavljene kopije tožb, pri tem je prihajalo do zamud s strani pooblaščenega predstavnika PZS, posledično pa do plačila obresti za iztožene zneske. Pri tem nam vodstvo PZS ni stalo ob strani, sami smo plačevali velike iztožene zneske z obrestmi, iz lastnih sredstev namenjenih za redno dejavnost Na osnovi opisane problematike in širših spoznanj, da je potrebno zagotavljati čim višjo stopnjo operativne pripravljenosti za izvajanje reševalnega dela in v skrbi za ponesrečenca ter za varnost reševalcev pri reševalnem delu in ob upoštevanju problematike na področju pridobivanje statusa humanitarnosti, je pet postaj GRS podalo predlog, naj postane GRS S samostojna, prostovoljna humanitarna organizacija, katera bo izvajala svojo dejavnost na osnovi Zakona o društvih, zakonodaje s področja zaščite in reševanja in na osnovi svojih internih pravil, v tesni povezavi s PZS. Na osnovi teh predlogov in razprav so člani Komisije za GRS S sprejeli 8.12.2003 na Igu naslednja sklepa: 1. Sklep12-12 t'Komisija soglasno sprejme sklep, da se v dnevni red Zbora reševalcev vključi dodatna točka, ki se glasi: Urejanje statusa GRS S.T 2. Sklep 12-14 t'Komisija GRS S je izglasovala komisijo za pripravo predloga organiziranosti statusa GRS S. V komisijo je bilo imenovanih pet članov.T Na osnovi tega sklepa, je delovna komisija na treh sestankih in po razgovoru s predsednikom PZS, ki je imel negativno stališče do nameravanih sprememb, po vsestranski obravnavi in z upoštevanjem sprejetega programa dela na zboru reševalcev 27. maja 2002 na Bledu, ki za obdobje 2002-2004 predvideva ureditev statusa GRS S, sprejela sklep, da predstavi Zboru reševalcev vse možne variante bodočega organiziranja GRS S Tako so bili na osnovi veljavne zakonodaje predlagani štirje variantni predlogi možne bodoče organiziranosti GRS S .Po vsestranski razpravi, je bila sprejeta varianta,, ki ne spreminja zatečenega stanja po Postajah GRS S. Sprejet je bil sledeči sklep:. fZbor reševalcev pooblašča Komisijo za GRS S , da uredi samostojni pravni status GRS S pri PZST S tem sklepom je Zbor reševalcev pooblastil Komisijo za GRS S, da izvede postopek pravnega preoblikovanja GRS S . Na osnovi sprejetega sklepa, se je izoblikoval predlog o organiziranosti GRS S kot Zveze društev GRS S, v katero se vključijo samostojna društva GRS in planinska društva, v katerih so organizirane ostale postaje GRS. S tem nismo posegali v ureditev in delovanje na lokalnem nivoju delovanja GRS S. Postaje GRS S normalno poslujejo kot doslej, temeljna sprememba je na "državnem nivoju", saj se dosedanja Komisija za GRS S, reorganizira v Zvezo GRS S, ki vodi, organizira in predstavlja slovensko gorsko reševalno organizacijo. S tem odpadejo formalni pomisleki nekaterih predsednikov PD, ki pravijo, da ne vidijo potreb po spremembah Po našem predlogu bi se Zveza GRS S vključila v PZS, s katero želimo s posebnim aktom uskladiti področja skupnega delovanja in nastopanja v slovenski javnosti. To so predvsem področja kadrov, usposabljanja in preventive. Na vse pripravljene in poslane akte o ustanovitvi Zveze GRS S, predloge za preoblikovanje Statuta PZS zaradi prenosa pooblastil pri izvajanju gorsko reševalne dejavnosti iz PZS na Zvezo GRS S in spremembe, ki bi na osnovi dosedanjih členov ali dopolnil Statuta PZS omogočale vključevanje Zveze GRS S v PZS, s strani PZS nismo dobili nobenega konstruktivnega odgovora. Vse dosedanje razprave na kar nekaj sestankih z ožjim vodstvom PZS, so se končale s trditvami, da naš predlog preoblikovanja ni pravno izvedljiv (to so jim ustrezni organi že demantirali), da je to izvirna naloga PZS ,ki je ni možno izločiti iz PZS, da je GRS S ustanovilo SPD, da se ne moremo organizirati kot skupina privatnikov, saj so si gorski reševalci prostovoljno zadali pomembno humanitarno nalogo ipd. V glavnem sama nasprotovanja in diskvalifikacije brez namena, da se poišče vsaj minimalni konsenz. Vse trditve, da bo to način organiziranja, ki ga druge evropske države ne poznajo, ne drži in je zavajajoč. Lahko trdimo, da ni enotnega koncepta, koncepti organiziranja in delovanja so prilagojeni njihovim potrebam, z različnimi oblikami sodelovanja z drugimi državnimi organi. Sicer pa nam v privatnih razgovorih, potrjujejo pravilnost naše usmeritve. Zgraditi želimo trdno hierarhično organizirano GRS S, ki bo na osnovah prostovoljnosti in humanitarnosti hitro in strokovno opravljala svoje naloge na področju reševanja ljudi, skrbela tudi za varnost reševalcev.in kot pravna oseba prevzemala zakonske odgovornosti pri izvajanju gorsko reševalnega dela. To bomo dosegali predvsem z: T Zagotavljanjem čim višje stopnje operativne pripravljenosti T Skrbi za usposobljenost reševalcev in njihovo varnost pri reševanju T Ureditvijo konkretne odgovornosti na vseh nivojih T Aktivnim sodelovanjem s PZS in PD T Razbremenitvijo postaj GRS z odvečnim birokratskim delom T Zmanjšanjem stroškov poslovanja in z njihovo pregledno porabo T Organizacijo delovanja GRS S, ki bo zanimiva tudi za bodoče kadre in njeno stalno prilagajanje novim zahtevam reševalnega dela. T Direktno prepoznavnostjo GRS S v javnosti T Organizacijsko in finančno samostojnost poslovanja Komisija za GRS S in vodstvo GRS S je že do sedaj opravljalo vso organizacijsko in strokovno delo v GRS S. .Z ustanovitvijo Zveze GRS S prevzemamo le še finančno poslovanje, kot edino opravilo, ki so ga opravljale strokovne službe za GRS S. To pomeni, da lahko zelo hitro preidemo na samostojno poslovanje brez vsakršne zaskrbljenosti PZS, glede bodočega opravljanja in delovanja gorske reševalne dejavnosti Glede očitkov, da smo glede reorganizacije neenotni pa sledeče: " Dovolite nam, da to sami uredimo brez zunanjih vplivov. Spoštovani člani UO PZS in delegati skupščine PZS Obračamo se na vas, da nam prisluhnete, premislite in nas na osnovi argumentov podprete pri ustanavljanju Zveze GRS S . Mi se ne izdvajamo iz področja planinskega delovanja, kot večkrat poudarjajo nekateri planinski funkcionarji. Gorski reševalci, ki na terenu aktivno delujejo v PD, bodo to še naprej počeli. Reševalci, ki sodelujejo kot inštruktorji planinske vzgoje, bodo še naprej sodelovali pri vzgoji. Tako bo tudi pri vseh ostalih ne naštetih aktivnostih. Lep planinski pozdrav! Toni Smolej Načelnik KGRS Slovenije Podpora predlogu PD Domžale Na pisni poziv Planinskega društva Domžale, da naj planinska društva razmislijo o podpori predlogu za uvrstitev točke z naslovom Razprava o nezdružljivosti funkcij v politični stranki in planinski organizaciji na dnevni red izredne skupščine PZS, so se odzvala naslednja planinska društva (stanje 29. 9. 2004): PLANINSKO DRUŠTVO: 1. Domžale 2. A banka 3. Alpski klub Mežica 4. Celje Matica 5. Križe 6. Litija 7. Litostroj 8. Ljubljana Matica 9. Logatec 10. Obrtnik 11. Onger Trzin 12. Podnanos 13. Rimske Toplice 14. RTV Ljubljana 15. Šentjošt 16. Škale Hrastovec 17. Šmartno ob Paki 18. Šoštanj 19. Trnavski medved 20. Večer 21. Videm Krško 22. Vipava 23. Zlatarne Celje 24. Zreče 25. Železar Štore Ta društva predstavljajo 14 % celotnega članstva planinskih društev, ki so včlanjena v Planinsko zvezo Slovenije. Pismi podpore, a z drugačno obrazložitvijo sta poslali: 1. Laško 2. Radovljica PD Kamnik, Škofja Loka in PD Velenje sta poslali pismi, v katerem v celoti zavračata predlagane vsebine. Borut Borut Peršolja Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, Ljubljana p. p. 306, SI - 1001 Ljubljana Slovenija Telefon: 01 470 63 52 Faks: 01 425 77 93 Spletna stran: http://www.zrc-sazu.si/giam/borut.htm Doma: Ulica Simona Jenka 13a SI - 1230 Domžale Slovenija Telefon: 01 721 57 14 E-pošta: Borut.Persolja@guest.arnes.si Planinska zveza Slovenije p, p. 214 1001 Ljubljana Mag. Franci Ekar, predsednik Na oodlaai 35 37 in 41. člena Statuta Planinske zveze Slovenije (Obvestila Planinske zveze sfoven e, 1 številka, letnik 30) in v skladu s 7. členom Poslovni a o d*. Planinske zveze Slovenije (Obvestila Planinske zveze Slovenije, številka 7/8, letnik 30) vlagamo PRFDLOG ZA UVRSTITEV IN OBRAVNAVO TOČKE DNEVNEGA REDA NA NADALJEVANJU ZASEDANJA PREKINJENE REDNE SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, KI BO V SOBOTO, 23. OKTOBRA 2004. V skladu z 8 členom Poslovnika o delu skupščine Planinske zveze Slovenije (Obvestila Planinske zveze Slovenije, številka 7/8, letnik 30) predlog za obravnavo na seji vsebuje: 1 Naslov predloga in točke dnevnega reda: Razprava o nezdružljivosti funkcij v politični stranki in planinski organizaciji. LgbRana Ekar je v mandatnem obdobju 2002-2006 izvoljeni predsednik Planinske zveze Slovenije. V Vodilih pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev, ki jih je sprejela skupščina Planinske zveze Slovenije oktobra 1999. je v poglavju 3.5. z naslovom Politične stranke in planinska organizacija zapisano: »Mnoge politične stranke kažejo odkrite namere, da svoj vpliv in moč razširijo tudi na društva. V Statutu Planinske zveze Slovenije smo zapisali da je planinska organizacija nestrankarska. To pomeni, da se v gorah ne bomo delili po strankarski pripadnosti, ki naj ostane osebno prepričanje vsakega obiskovalca gora Ni dopustno da so vodilni strankarski funkcionarji obenem tudi vodilni funkcionarji v planinskih organizacijah Na zemljiščih in v objektih, ki so v lasti planinskih društev ali Planinske zveze Slovenije ne bomo dovolili strankarskih zborovanj. Tu lahko visijo samo državne zastave, prapori planinskih društev oz. zastava PZS. Pri sprejemih v PZS bomo dosledno zahtevali v pravilih društev opredeljeno nestrankarstvo.« Te določbe smo v Vodila po več letni razpravi vnesli zato, ker bi prisotnost strankarske politike v civilni sferi dodatno razdeljevala Slovence. Vsakodnevnih nestrpnosti in delitev ljudi po strankarski pripadnosti, ki smo jim priča v dolini, v gorah ne potrebujemo. V slovenski zgodovini najdemo številne primere, ko so od začetkov organiziranega delovanja v devetnajstem stoletju različna pevska, kulturna, gasilska in športna društva združevala, politične stranke pa delile in razdvajale ljudi. Ena od osnovnih in ključnih pridobitev demokratične družbe je, da država civilni družbi omogoča njeno svobodno delovanje in si jo ne poskuša na kakršenkoli način podrediti ne z zakonskimi predpisi in ne posredno s strankarskimi vojščaki v njihovih vrstah. Civilna družba naj ostaja polje svobodnega združevanja ljudi, kjer lahko v popolnosti uresničujemo svoje interese ne glede na svetovnonazorsko ali strankarsko opredeljenost. Del te civilne družbe so tudi planinska društva in Planinska zveza Slovenije. Zato vsak vdor strankarske politike v planinsko organizacijo omejuje njeno svobodo in zožuje prostor za delovanje in izrazanje stališč. Mag. Franci Ekar je kot član in funkcionar Liberalne demokracije Slovenije sodeloval na volitvah za poslance v Državnem zboru Republike Slovenije. Njegovo članstvo v politični stranki in kandidatura za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije je v konfliktu z veljavnimi načeli in predpisi v planinski organizaciji, ki se je opredelila za nestrankarsko organizacijo. Po statutih organizacij so funkcionarji tisti, ki imajo več pravic in dolžnosti od navadnih članov teh organizacij. So namreč aktivni izvrševalci programa in politike organizacije, v kateri so funkcionarji. Funkcionar politične stranke mora uresničevati sklepe in stališča politične stranke, ki pa so lahko v konfliktu s stališči planinske organizacije. Kako bi se takšno delovanje odražalo v posameznih primerih so lahko zgolj ugibanja. Zaradi podobnih primerov znotraj planinske organizacije imamo v 53. členu Statuta Planinske zveze Slovenije opredeljeno nezdružljivost funkcij. Vodila pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev, ki jih je sprejela skupščina Planinske zveze Slovenije oktobra 1999, so še vedno veljaven dokument, ki ima glede na način sprejetja značaj statutarnega sklepa. Tedanji sklep skupščine Planinske zveze Slovenije ni bil nikoli preklican. 3. Predlog sklepa: 1. Skupščina Planinske zveze Slovenije ugotavlja, daje v skladu s Statutom Planinske zveze Slovenije in Vodili pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev opravljanje funkcionarskih nalog v politični stranki nezdružljivo z opravljanjem vodstvenih funkcij v organih planinske organizacije. 2. Skupščina Planinske zveze Slovenije razrešuje mag. Francija Ekarja z mesta predsednika Planinske zveze Slovenije. Obrazložitev predloga sklepa: Drugi predlog sklepa se uvrsti na glasovanje v kolikor je sprejet prvi predlog sklepa. O razrešitvi se sklepa na enak način kot pri imenovanju - na tajnih volitvah. PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA Gorenjska cesta 26 4240 RADOVLJICA tel./ fax:04 531 55 44 E-mail: pdradovljica@siol.net UPRAVNI ODBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE Borut Peršolja, predsednik p. p. 66 1230 DOMŽALE ZADEVA: POZIV ZA RAZREŠITEV mag.Francija Ekarja, predsednika PZS Upravni odbor PD Radovljica je na svoji redni seji dne, 6.oktobra 2004 obravnaval dopis PD Domžale in zavzel naslednje stališče. Kandidatura predsednika planinske zveze Slovenije mag. Francija Ekarja je dodobra razburkala planinsko in vso slovensko javnost. Nesporno je, da po sedaj veljavnem statutu PZS kandidatura predsednika PZS na listi določene stranke ni sporna. V Vodilih PZS pa je v poglavju 3. 5. z naslovom fPolitične stranke in planinska organizacijaT je zapisano tudi f □ Ni dopustno, da so vodilni strankarski funkcionarji obenem tudi vodilni funkcionarji v planinskih organizacijah □.T. Vodila so bila sprejeta na skupščini PZS leta 1999. Statut v 46. členu določa fSklepi skupščine PZS so obvezni za vse organe PZS in člane PZST. Vendar osnovni akt zveze strankarske opredelitve vendar eksplicitno ne določa. Vendar naj bi bila že zaradi svoje dejavnosti tako društva kot panožne zveze nadstrankarske in kot take ne neposredno vpletene v politiko. Politično predalčkanje namreč vnaša med ljudi predvsem razdruževalen proces in ne obratno. Društvena dejavnost naj bi bila in tudi je, v demokratičnih državah del civilne družbe, ki je ločena od uradne politike. Kot je znano je predsednik mag. Franci Ekar sam dejal, da bo odstopil s funkcije predsednika PZS, če bo postal vodstveni član katere stranke. Če je res postal (zaenkrat še ni 100% dokazljivo) pričakujemo, da ne bo požrl svoje besede in bo sam odstopil. Seveda pa tudi društva in PZS žal ne morejo brez politike saj dnevno iščemo povezave z ministri, poslanci in župani pri zagotavljanju finančnih sredstev za našo dejavnost. Ostati moramo čimbolj samostojni in nadstrankarski saj so pretesne vezi z dnevno politiko (vodilno stranko) dolgoročno lahko zelo vprašljive. Če ne prej, ko se zamenja oblast. Seveda pa kandidatura mag.Francija Ekarja ni največji problem naše krovne organizacije. Saj predvsem v zadnjih letih opažamo, da vodstvo PZS ni več kos razreševati problemov, ki se skoraj vsakodnevno pojavljajo tudi na področju planinstva. Neučinkovito reševanje problema strokovne službe predvsem generalnega sekretarja, ki je vedno bolj med kladivom in nakovalom in mu je tako onemogočeno njegovo avtonomno delo pri urejanju razmer znotraj PZS. Nejasna je opredelitev do reorganizacije GRS Slovenije, ureditve statusa alpinistov, urejanje strokovne problematike na ravni predsedstva namesto za to pristojnih strokovnih komisij UO PZS, problematike v Mladinski komisiji, vnosu planinstva v obvezne izbirne predmete v šolah, reševanju vprašanja planinskega muzeja, urejanje odnosov med državo in društvi na gospodarskem področju, ureditev financiranje in prijavljanja kandidatur na državne in mednarodne razpise, včasih skoraj ignorantski odnos do najrazličnejših pobud in predlogov svojih članic, upad članstva pretirano administriranje, nespoštovanje statuta in še marsikaj. Smatramo, da bo morala oktobrska skupščina PZS čim prej pričeti z reševanjem problemov skupaj z vsemi 240 članicami, sicer se nam kaj lahko zgodi, da bomo vedno bolj šli vsak svojo pot. In prav to je tisto, ki bi nas moralo skrbeti skoraj bolj kot kandidatura predsednika Ekarja. Radovljica, 7.oktobra 2004 Upravni odbor PD Radovljica Predsednik društva Miro Pogačar PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 13, 4220 Škofja Loka, št. telefona/fax-a: 04/ 5120 □ 667, e-mail: pd.skofjaloka@volja.net, spletna stran: http://users.volja.net/plandru/ Škofja Loka, 21. 09. 2004 Planinsko društvo Domžale Kopališka c. 4 p.p. 66 1230 Domžale Borut Peršolja Zadeva: RAZREŠITEV PREDSEDNIKA PZS FRANCA EKARJA Prejeli smo tvoj dopis datiran z 10. 09. 2004, funkcije predsednika PZS. Naš UO PD se poslanega predloga ne mislim sklicevati. Do UO PD. s predlogom za razrešitev mag. Franca Ekarja s je sestal 7. sept. 2004 in ga za obravnavo skupščine PZS bo pa naš delegat imel stališče Moje mnenje je pa naslednje: 1. V sedanjih razmerah bi bilo dobrodošlo, da bi PZS in druge organizacije civilne družbe imele čim več svojih nestrankarskih ljudi na mestih, kjer se odloča o pogojih za učinkovito delo. 2. Zakonska regulativa je za področje planinstva skromna, pri pogojih gospodarjenja, prostorskega načrtovanja, financiranja programov, . . . pa neusklajena s pogoji, v katerih planinsko dejavnost opravljamo.Nezrelo je pričakovati, da nam bodo to urejali simpatizerji planinstva, ali pa bo napredovanje le po polževo. 3. Problema,če to sploh je problem, ste se lotili tendenciozno, z namero rušenja Ekarja za vsako ceno. Nekorektno iščete podporo v PD, ki namere predlagateljev ne poznajo. Ne zadošča vam njegova izjava, da ni v nobeni stranki. 4. Če je s svojo izjavo, da ni član nobene stranke zavajal, bo v meni izgubil zaupanje. Takrat bom glasoval za razrešitev zaradi zavajanja svojih bližnjih sodelavcev. Še vedno pa bom prepričan, da bi poslanci iz vrst članov PD za planinstvo v parlamentu in njegovih organih lahko veliko koristnega storili. Borut, ne igraj jeznega mladeniča. Sam si se izločil, čeprav bi lahko zelo koristno delal v organih PZS. Pošteno se vprašajva, je v tvoji in vaši akciji kaj koristnega za slovensko planinstvo? Menim, da ne. Sicer bodo pa volitve dale odgovor, kako uspešno smo napihovali balon. Jože Stanonik Predsednik PD Šk. Loka V vednost: UO in NO PZS PDUO9.04bp PLANINSKO DRUŠTVO VELENJE Prešernova 22/d, tel.št. (03) 587-11-34 TTR 02426-0014565957 Davčna številka: 79778798 E-pošta: jozemelansek@siol.net Številka: UO-IX.1/04-5 Datum: 23. 09. 2004 UPRAVNI ODBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE Borut PERŠOLJA, predsednik p.p. 66 1230 DOMŽALE, UPRAVNI ODBOR PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Mag. Franci EKAR, predsednik Dvoržakova 9 1000 Ljubljana ZADEVA: POZIV ZA RAZREŠITEV mag. Francija EKARJA, PREDSEDNIKA PZS. Upravni odbor PD Velenje je na svoji 1. redni seji, dne 23. 09. 2004, v dodatni točki 5. obravnaval dopis, brez številke, z dne 10. 09. 2004, predsednika PD Domžale Boruta PERŠOLJE in Predlog za uvrstitev in obravnavo točke dnevnega reda na nadaljevanje zasedanja prekinjene Skupščine PZS, ki bo v soboto, dne 23. oktobra 2004. Po uvodni informaciji o vsebini dopisa in pozivu za razrešitev mag. Francija EKARJA, predsednika PZS se je razvila živahna razprava v smislu: nadstrankarstvo naj bo pravica članov in funkcionarjev do različnih svetovno nazorskih gledanj in političnih pogledov. Med planinci naj vlada toleranca, strpnost, tvorno sodelovanje in medsebojno spoštovanje, skladno z načeli Častnega kodeksa slovenskih planincev. V našem društvu izvajamo ta načela v 8 sekcijah v podjetjih in krajevnih skupnostih, na 8 šolah ter centralno v društvu samem preko naslednjih odsekov: mladinski, izletniško vodniški, markacijski, gospodarski in odsek za varstvo gorske narave. Edino merilo nam je pripadnost planinski organizaciji, uspešno delo in pravo planinsko tovarištvo! Nikoli nismo delali razlik med članstvom in planinskimi funkcionarji, zato tudi ne podpiramo takega pristopa na ravni Planinske zveze Slovenije ter tako vsiljenega, nam planincem tujega načina razreševanja navedenega problema. 1) Zato ne podpiramo predloga o razrešitvi, ker mag. Franci EKAR, predsednik PZS kandidira kot nestrankarski kandidat na listi LDS. 2) O tem naj odloča Upravni odbor PZS, skupaj s predsedniki MDO, ki naj s svojimi stališči seznanijo planinska društva. Predsednik PZS mag. Franci EKAR pa naj javno sporoči, na seji UO PZS, da ni član nobene stranke in da bo tudi v bodoče zastopal interese planinske organizacije! Zakaj navajamo taka stališča: zato, ker je v VodilihD jasno zapisano: "Ni dopustno, da so vodilni strankarski funkcionarji obenem tudi vodilni funkcionarji v planinskih organizacijah!" Če velja ta logika, potem imamo v našem Savinjskem MDO, kar dva vodilna funkcionarja v planinski organizaciji kot kandidata za poslanca (podpredsednik PD Velenje in predsednica PD Celje - matica), ki sta v povsem podobnem položaju. Postavljajo se nam naslednja vprašanja - razčistiti moramo naslednje pojme: vodilni strankarski funkcionar in vodilni funkcionarji v planinskih organizacijah, kamor štejemo tudi planinska društva! In ali je poslanec, ki je po 82. členu Ustave RS predstavnik vsega ljudstva, res vodilni strankarski funkcionar! Zato predlagamo Upravnemu odboru PZS, da preko pravne komisije ugotovi nejasnosti in da se do tega opredelita tudi Nadzorni odbor in Častno sodišče PZS. O rezultatih pa sporočijo vsem planinskim društvom, na enak način kot si je to samovoljno dovolil Borut Peršolja, kot bivši podpredsednik PZS, sedaj pa na nenavaden način zavaja planinsko javnost!? Ob tem pa postavljamo javno vprašanje, kdo je pooblastil Boruta Peršolja, da poziva vse predsednike PD, da storijo nekaj, kar je njegova ideja, ali ideja manjše skupine. V čigavem interesu je vse to? Želimo vedeti v katerem členu Statuta PZS je zapisano, da je PZS nestrankarska organizacija! Če ni, je to zavajanje društvenih funkcionarjev! Res pa je zapisano v Vodilih□, ki pa so le usmeritveni dokument in ne zakonska obveza! S planinskimi pozdravi! l.r. POSLANO po jozemelansek@siol.net PREDSEDNIK Jože MELANŠEK, E- pošti! LIBERALKA DEMOKRACIJA SLOVENIJE FRANC t K AR predsednik PZS Ljubljana, 27.9.2004 Spoštovani, V zvezi z vašim dopisom vam odgovarjamo In uradno potrjujemo, da niste v članski evidenci stranke LDS. Tam tudi nikoli niste bili. Na seje Pokrajinskega odbora LDS za Gorenjsko ste vabljeni kot župan gorenjske občine, ki je bil izvoljen s podporo strank LDS, SLS in ZLSD, Veseli bomo, če boste sodelovali tudi v prihodnje, saj so vaše bogate izkušnje na večih področjih za nas zelo dragoccne. S spoštovanjem, Anton Horvatič LOKALNA PBAFINA 3 X CLAN PZS ZA UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI, ODDATI OB VSTOPU V DVORANO (planinsko društvo, klub, postaja GRS, delegat zbora....) P O O B L A S T I L O JE DELEGAT/KA (ime in priimek) NA NADALJEVANJU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, KI JE BILA 15.05.2004 V NOVEM MESTU PREKINJENA ZARADI NESKLEPČNOSTI Brdo pri Kranju, dne 23. oktobra 2004 PLANINSKO DRUŠTVO PREDSEDNIK MP PRIJAVA K RAZPRAVI NA NADALJEVANJU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, KI JE BILA 15.05.2004 V NOVEM MESTU PREKINJENA ZARADI NESKLEPČNOSTI, Brdo pri Kranju, dne 23. oktobra 2004 DELEGAT (ime in priimek) ČLAN (naziv člana PZS - društvo, klub, postaja GRS, delegat zbora, ....) PRIJAVLJAM RAZPRAVO K: / / / / / / / / / / / / / / točki dnevnega reda. VSEBINA RAZPRAVE: PREDLOG SKLEPA: ODDAJTE PREDSEDNIKU DELOVNEGA PREDSEDSTVA ! PRIJAVA K RAZPRAVI NA IZREDNI SKUPŠČINI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, dne 23. oktobra 2004 na Brdu pri Kranju, DELEGAT (ime in priimek) ČLAN (naziv člana PZS - društvo, klub, postaja GRS, delegat zbora, ....) PRIJAVLJAM RAZPRAVO K: ////////////// točki dnevnega reda. VSEBINA RAZPRAVE: PREDLOG SKLEPA: ODDAJTE PREDSEDNIKU DELOVNEGA PREDSEDSTVA ! K ZA UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI, ODDATI PREDSEDNIKU VERIFIKACIJSKE KOMISIJE ČLAN PZS (planinsko društvo, klub, postaja GRS, delegat zbora....) P O O B L A S T I L O __JE DELEGAT/KA (ime in priimek) NA IZREDNI SKUPŠČINI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, dne 23. oktobra 2004 na Brdu pri Kranju, PLANINSKO DRUŠTVO PREDSEDNIK MP X