V S E B I N A AKTUALNO Pogled na prihodnost PZS_ 003 Stališče do dopisa GRS Slovenije, namenjenega UO PZS in skupščini PZS_005 Dan slovenskih planincev 2004_ 007 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Skupščina CAA v Ljubljani_008 40- srečanje Treh dežel_010 Iz dela Predsedstva UO PZS v septembru in oktobru 2004_014 KOMISIJE POROČAJO VODNIŠKI KOTIČEK_ 015 KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE_021 GOSPODARSKA KOMISIJA UO PZS_027 KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI UO PZS_028 KOMISIJA ZA ALPINIZEM UO PZS_.._031 KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO UO PZS_033 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO_033 POROČAJO _034 IZ DRUŠTVENIH GLASIL 038 POMEMBNA OPOZORILA VSEM DRUŠTVENIM DELAVCEM 039 MLADINSKA PRILOGA rumena TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri PZS pa je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana pod številko: 02015-0253333651 Prosimo, da navedeno upoštevate pri nakazilih, da ne bo prihajalo do težav pri ugotavljanju vaših plačil Planinski zvezi Slovenije ali Gorski reševalni službi Slovenije pri PZS, zaradi napačno izbrane številke transakcijskega računa. A K T U A L N O POGLED NA PRIHODNOST PZS SEDANJE STANJE NI USTREZNO: 23. 10. 2004 mineva 5 let odkar smo na Skupščini PZS (nadaljevalni) sprejeli fVodila pri delu PZS in PDT. V tem času je bilo nekaj pomembnih sprememb v naši družbi in posledično tudi v PD, MDO in PZS. Pred nami so še nove, zlasti regionalizacija Slovenije, ki PZS ne more obiti. Financiranje na osnovi javnih razpisov postaja ustaljena oblika pridobivanja sredstev za financiranje izvršenih aktivnosti, aktualizirajo se nacionalne usmeritve športa, pripravljajo spremembe in dopolnitve zakonodaje za društvene dejavnosti i.dr...Dovolj je razlogov, da se ponovno zazremo v temeljne planinske akte □ statut, kodeks in vodila in jih po temeljiti razpravi ponovno prilagodimo sedanjim razmeram in vsaj srednjeročni viziji našega razvoja. Obenem bi bila potrebna kar temeljita inventura doseženega v n.pr.: v zadnjem petletnem obdobju. Sebi moramo priznati kje smo bili neuspešni, da smo manj homogena organizacija, ji manj pripadni, osip članstva je večletni trend, manj smo pripravljeni namenjati časa svoji organizaciji, ne uspevamo obvladovati razdruževalnih trendov, dogovorjene naloge ostajajo neizvršene, itd.. UČINKOVITOST NAŠEGA DELA: Našo neučinkovitost moramo začeti obvladovati pri nas samih. Množica sprejetih nalog, ki so le delno ali pa sploh niso realizirane nas zelo bremeni in kaže na našo slabo organiziranost in slabo učinkovitost. Množica organov PZS, MDO in PD z velikim obsegom administriranja, ki večkrat sploh ni kontrolirano, nas oddaljuje od učinkovite organizacije. Na vseh ravneh bi bilo zato treba število organov zmanjšati, združiti pristojnosti, izvajalske organe, pa s predstavniških, narediti manjše, operativne, ki bodo sprejete nalog izvrševali, ne le producirali ideje izvrševalcem, ki jih nimamo. Ponašamo se z 245 PD. Koliko je pa delovnih, ki so sposobna članom ponuditi vsebinsko bogate programe, jih aktivirati? VČLANJEVANJE V PD: Včlanjevanje mora potekati prve tri mesece v letu. Kasnejši pristopi naj bodo prej izjema, kot pravilo. PD, ki ni dvignilo članskih markic do 30. 6. v tekočem letu, se je avtomatsko likvidiralo. Ne čakajmo, da se tako stanje vleče več let. To nam narekujejo pogoji zavarovanja in naš sedanji sistem včlanjevanja za koledarsko leto. Nujno je sprejeti projekt enotne članske evidence, ki jo bo mogoče nadgrajevati za članske ugodnosti. Presoditi moramo, ali je sistem včlanjevanja za koledarsko leto optimum ali lahko ob enotni evidenci sprejmemo 12 mesečni (letni) ciklus članstva, ne glede na datum včlanitve. Projekt enotne članske evidence mora na to dilemo dati odgovor. Za izvedbo projekta enotne članske evidence je treba sprejeti ustrezne sklepe z zadolžitvami. S projektom kandidirajmo za družbena sredstva. PROMOCIJA PLANINSTVA, NAČRTOVANJE DELA: Več moramo narediti na promociji planinstva in za ta namen pripraviti ustrezna, zanimiva gradiva, ki bodo privabila nove člane. To mora biti naša stalna naloga od PD, MDO do PZS. Solidarnosti je vedno manj, za svojo varnost v hribih in gorah bomo morali skrbeti predvsem sami, z znanjem. Ta znanja iz orientacije, presoje težavnosti, naše lastne psihofizične sposobnosti, uporabe opreme itd., pridobivamo in posredujemo od zgornjih do poznih let starosti. Prav zato morajo biti naši napori za pridobivanje članstva usmerjeni v vse starostne skupine, poseben poudarek pa namenimo mladim, v času oblikovanja njihove osebnosti. Široka ponudba atraktivnih športnih aktivnosti, ki je kratkoročno bolj atraktivna od planinske, je naša neposredna konkurenca. Dolgoročna orientacija v planinske aktivnosti, ki ustrezajo vsem življenjskim obdobjem pa je naša prednost. To je treba s pravilnim in ustrezno atraktivnim nastopom in gradivi tudi predstaviti. Športno plezanje, alpinizem do ekstremnega, pohodništvo različnih zahtevnosti, dopolnjevanje s kolesarjenjem in druge aktivnosti, je lahko naša ponudba članom in občanom. Ali je naša delavnost v PD - v bazi tolikšna, da to lahko dosežemo, ali smo v PD ustrezno spremljani s predlogi in z ukrepi MDO in PZS je pa že drugo vprašanje. Za naloge se moramo usposabljati. Vsako PD, MDO, organi PZS in PZS kot celota, morajo imeti izdelan letni in vsaj srednjeročni (petletni) program prioritetnih nalog. Načrtovanje je politika nekega dela, ki delo selekcionira po pomenu, obsegu, času, zahtevnih sredstvih po izvajalcih in drugih kriterijih. Je rdeča nit ali planinsko markirana pot, ki nas vodi do nekega cilja. Če cilja nimamo, je vsaka pot prava. Samo ne vemo kam nas bo pripeljala. NAŠA SREČANJA NAJ POSTANEJO DE-LOVNI PRAZNIK IN NE MESTO SPOROV: Pridobljeni status □ društvo posebnega družbenega pomena, postavlja PD in PZS v rang državno priznanih društvenih institucij. Tega se očitno premalo ali pa sploh ne zavedamo. Od priznanja naprej je pa naša stvar, kako si bomo znali izboriti vstop v sprednje vrste. Gotovo ne posamično PD, pač pa skupaj s krovno planinsko organizacijo - PZS. To pa terja od nje sposobnost vodenja do smelo zastavljenih ciljev, ki nam jih bodo državne institucije priznale in jih vsebinsko in materialno podprle. Namesto teženj združevanja, postajamo obsedeni s težnjami po razdruževanju, ki nujno peljejo le v stagnacijo organizacije. Drobljenje PD, večanje števila regij, deljenje občin v manjše, ustanavljanje novih organov, □ nas vodi v usodo TOZD (temeljnih organizacij združenega dela), ki so definitivno pokopale pomembne in uspešne firme. Ali smo se iz zgodovine sposobni kaj naučiti? Ali želimo, da se PZS zgodi isto? Naša srečanja so neprijetno mesto obtoževanj drugega, ki ni nekaj naredil, kar bi največkrat morali mi sami. Pripadnost planinski organizaciji smo verjetno spravili na najnižji nivo v vsej njeni zgodovini. Članstvo v PD smo razvrednotili na velik delež tistih, ki so člani zaradi bonitet. Tudi te niso več dovolj vabljive, saj so nečlani včasih v planinskih postojankah bolj zaželeni, ker bomo od njih več zaslužili, kot od članov s popustom za nočitev. Na planinskih poteh, markiranju in pri reševanju smo člani in nečlani izenačeni. Popusti v trgovinah za člane so izenačeni s komercialnimi oz. sezonskimi popusti, le počakati je nanje treba. Nekaj prednosti je v članskem zavarovanju in udeležbah na izletih, če nečlanom v PD zaračunajo višji znesek kot članu. Iz navedenega lahko zaključimo, da je včlanjevanje v planinsko organizacijo premalo stimulativno, ob trendu zmanjševanja pripadnosti naši planinski organizaciji, ki ima svoje članstvo v PD. GOSPODARSKA BAZA IN UČINKOVITOST GOSPODARJENJA Z IMETJEM: Gospodarska baza nam slabi. S skupnim imetjem ne znamo gospodariti, nad njim nimamo niti popolnega pregleda. Planinske koče se nam z najemi oddaljujejo. Na lažje dostopnih točkah postajajo neprepoznavne oddaljene vaške oštarije, ki niso nič več povezane s svojimi graditelji in dolgoletnimi upravljalci. Ko bodo od najemnikov izčrpane in potrebne sanacije, bodo spet naše. K temu stanju vodi tudi upad prostovoljnega dela članov PD, ki bi ga vodstva PD morala vzpodbujati, pa se zadovoljijo s fkasiranjemT najemnine brez truda. S subvencioniranjem cen izletov ali drugače, se sredstva prelijejo med članstvo in izginejo □ se porabijo. Trenutno smo morda s tem zadovoljni, dolgoročno pa to pomeni nepopravljivo škodo. Za svoje imetje se ne borimo več, kar pomeni, da se tudi ne prizadevamo za ugodnejše pogoje, ki bi jih morali zahtevati od države. Ta nam z ukrepi ne lajša poslovanja, pač pa utežuje. Gospodar brez imetja ni več gospodar. Je le še odvisnik od tistega, ki je imetje ohranil in ga primerno obogatil. Indiferentnost kar mnogih v PD in PZS, še več pa izven nas, poglablja nelagodno stanje v planinskem gospodarstvu. Tudi z denarjem, ki ga imamo nekaj več v žepih, se vsega ne da kupiti. Zgledi nas že opozarjajo, kot tudi za planinstvo izgubljene ali zelo odtujene planinske koče. Ob vsem pa je naša Gospodarska komisija UO PZS zaverovana v svoj pomen, pa zelo malo aktivna. Resno se vprašajmo, kaj storiti? Morda se da še kaj. Postavimo na novo politiko gospodarjenja z imetjem PD in PZS v sedanjih pogojih. Vprašanj je še veliko, ki so tudi zelo pomembna in čakajo na razrešitev. Veliko je manj pomembnih ali celo nepomembnih, pa nas obremenjujejo pri učinkovitem vsakdanjem delu. Naredimo selekcijo in dogovorimo se za prioritete. Ne pomaga nam vsa vprašanja valiti pred seboj, ker jih ne moremo obvladovati. Dogovorimo se za nekaj nalog, ki jih bo vsak organ PZS oblikoval v svoj program, ga javno predstavil, se za izvedbo zadolžil in določil izvajalce. Po določenem času bo mogoče oceniti kaj smo naredili uspešno, kaj ne in dogovoriti korekcije. Tako bomo lahko sledili svojim zadolžitvam in tehtali učinkovitost našega dela. PZS pa naj poskrbi, da se vsi programi natisnejo v skupnem programu, ki bo zasledoval aktualno usmeritev PZS. Jože STANONIK STALISCE DO DOPISA GRS SLOVENIJE, NAMENJENEGA UPRAVNEMU ODBORU PZS IN SKUPŠČINI PZS Problematika urejanja statusa GRS Slovenije pri PZS dopis GRS Slovenije (GRS/0361) z dne, 2004-09-27 je objavljen v Posebni številki OBVESTIL PZS (4. oktober 2004 O stran 4 Želja GRS po spremembah in ureditvi njene organiziranosti tako, da bo še hitreje in kvalitetneje lahko pomagala povsod tam, kjer z znanjem, opremo, fizično in psihično kondicijo lahko in morajo pomagati, je razumljiva in tudi potrebna. Do tega imajo pravico na podlagi Zakona o društvih, kar mora biti stalna praksa v vsej PZS. Pri reorganizaciji pa morajo upoštevati, da ima GRS Slovenije pri PZS na podlagi Zakona o zaščiti in reševanju tudi javno pooblastilo za opravljanje svojega delo in seveda tudi obveze. Pretežni del reševalnega dela je namenjen planincem. PZS je GRS pred 92 leti ustanovila kot svojo zamozaščitno organizacijo, zatorej mora v odgovornem odnosu do članstva PZS in PD zelo zanimati, kako bo organizacija gorsko-reševalne službe v bodoče delovala. Vsaka organizacija in članstvo sta živ organizem. Članstvo GRS Slovenije izhaja iz najkvalitetnejših članov planinske organizacije, ki jih planinska organizacija, zlasti društva ne glede na to, da so nekateri postali člani GRS Slovenije, še vedno potrebuje in jih tudi ima v svojem sestavu ter so mnogi domala nepogrešljivi v vsakdanjem društvenem delu. Gradivo, ki ga je pripravila Komisija GRS Slovenije je lepo berljivo, žal pa navaja tudi več netočnosti in je do planinske organizacije omalovažujoče. Zakaj je to GRS Sloveniji to potrebno? To delajo tudi po dogovorih na sestankih 16.8. in 15.9. letos, ko bi se naj obe strani trudile zadeve umiriti in prenehati z obtožbami, tudi po sestanku 3.6. na Mestni občini v Kranju, ko je večina načelnikov postaj in predsednikov PD, kjer so postaje organizirane, menilo, da ni potrebe za spremembe sedanje povezave GRS in PZS! Po vsem zgoraj zapisanem smo dolžni vsaj nekaj zadev predstaviti tako, kot je treba, da bo imel bralec o zadevi jasnejšo sliko: 1. PZS je vseskozi od ustanovitve GRS l. 1912 pa do 1992 iskala ter skrbela za vire in ključno financiranje GRS; mnoge razprave na UO in Skupščinah pred II. svet. vojno in po njej so bile posvečene tej razpravi; zakaj se to omalovažuje? 2. Sredstva FIHO so nasledila sredstva Loterije Slovenije, ki jih je PZS, predvsem za GRS, pred več kot 35 leti uspela zagotoviti s svojim imenom! 3. Zbor GRS na Jezerskem je bil prekinjen, ker GRS Slovenije svojemu Nadzornemu odboru ni zmogla predložiti poročil o svojem materialnem poslovanju; toda ne zato, ker Računovodstvo PZS tega nebi za GRS Slovenije želelo pripraviti, temveč zato, ker mnoge dobavnice za naročeni in prevzeti material niso prišle v Računovodstvo PZS; pozivi za ureditev tega pa tudi danes še niso našli posluha. 4. GRS Slovenije si je z reševalnim delom na sejah UO PZS zagotovila spoštovanja vreden glas, ta se je vedno upošteval, seveda pa se je treba sej udeleževati in na njih aktivno sodelovati; v tem primeru in ob opozorilu predstavnika GRS Slovenije bi se njihovo mnenje upoštevalo tudi na slavnostni seji v Vratih. 5. Pregled o namembnosti uporabe sredstev FIHO poteka že od l. 1994, zanimivo pa je, da se je šele od l. 1998 pojavljajo govorice o potrebni reorganizaciji GRS Slovenije, in da še do danes FIHO ni pisno posredoval te zahteve ne GRS Slovenije in ne PZS!? 6. Dne, 17.2. letos je Komisija za GRS Slovenije pripravila gradivo fProblematika urejanja statusa GRS Slovenije pri PZS; 17. člen Pravilnika GRS Slovenije narekuje, da mora članstvo vsa gradiva, ki se bodo obravnavala na Zboru reševalcev in se bo o njih razpravljalo ter sklepalo, biti razposlano na postaje vsaj 2 meseca pred Zborom, da se lahko do gradiva opredele ter delegate pooblasti za sklepanje; zbor je bil 22. 3.04 ; ali je nenavadno, da tudi danes še precej reševalcev ne ve kaj dosti o predlagani reorganizaciji ? 7. Razgovor pri direktorju ZZZS dne 16.4.04 je bil organiziran predvsem z namero razčistiti, kako se bo člane PZS, zlasti najmlajše, obravnavalo v primeru potrebe po plačevanju reševanja v gorah, zavarovanju za te potrebe in zagotovitev dodatnih manjkajočih sredstev za delo GRS in za preventivno delo PZS. 8. V alpskih državah (razen v Avstriji in Nemčiji) so še vedno vse GRS v okviru planinskih zvez. Reševalna služba je organizirana kot pravno telo na nivojih regij ( Lombardija, Tirolska, Graubuenden,..) ne pa vsaka postaja zase, kot je to primer pri nas (Kamnik, Celje,..). 9. Med devetimi (9) cilji, navedenimi kot vzrok za reorganizacijo, beremo tudi: razbremenitev postaj GRS z birokratskim delom; pravno samostojne postaje ali samostojna služba bo imela zanesljivo več dela, kot ga imajo postaje v sestavu PD oz. PZS; ostalih osem ciljev pa bi, če bi le bila resnična potreba ali želja, lahko GRS Slovenije že zdavnaj realizirala, saj so doslej bili deležni vsega zaupanja in so si lahko samostojno oblikovali vsebino in način dela. V gradivu manjka nekaj ključnih podatkov, ki bi temeljili na analitiki, kaj, zakaj, kako,Dbi naj potekala reorganizacija. Ko bo to jasno predstavljeno, se zlahka vidi pot potrebne reorganizacije in potrebnih aktivnosti. Nekako takole so na Upravni službi RSNZ tudi svetovali predstavnikom PZS, ko so se ti, po navodilu GRS Slovenije odpravili na poizvedovanje o možnostih organiziranja in reorganizacije. Še nekaj je zelo pomembno ta trenutek.. Za reorganizacijo je potrebno doseči čim večji konsenz. Tudi danes je več tistih postaj, ki so povsem zadovoljne z svojo povezavo v matičnem PD. Ugotoviti bo torej treba, v čigavem interesu so prisotna prizadevanja in se potem lotiti sprememb. Pisanje Pogodb o ustanovitvi Društev GRS in predloga Pogodbe o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti med PZS in Zvezo GRS S je verjetno preuranjeno, kaj šele, začeti spreminjati Statut PZS na zasedanju Skupščine v smislu črtanja v njem vseh tistih določb, ki se nanašajo na GRS Slovenije pri PZS. Predlog članom UO in delegatom na skupščini PZS v tej zadevi je: Uvedejo naj se: o potrebne nove oblike dela GRS Slovenije in realizirajo izkazane potrebe po novih reševalnih skupinah; nekatere so že zrele za samostojne reševalne postaje; o izpostavi se naj večja odgovornost v reševalnem delu; o v sodelovanju z PD se naj izdatneje izvaja preventivno ter vzgojno delo; o reševalcem in reševalnim postajam naj se maksimalno pomaga in jih razbremeni birokratskega dela; o nadaljevati je treba z ureditvijo težav, ki jih imajo reševalci ob odhodu v reševalne akcije; o reševalcev z ustreznim zavarovanjem zagotoviti večjo socialno varnost, če pride do najhujšega; o z vsemi napori je treba tudi v nadalje zagotoviti za GRS Slovenije sredstva iz naslova FIHO, . . o reševalci naj delujejo v postajah znotraj PD, ki naj bodo tudi v bodoče samostojne, kot so danes; o če bo jasno zakonsko izražen pogoj, da mora biti GRS Slovenije samostojno organizirana, da je upravičena do sredstev FIHO, se Komisija GRS Slovenije organizira kot pravno telo znotraj PZS; o imenuje naj se skupno delovno telo, ki bo upoštevaje vsebino in delo GRS Slovenije in PZS ter potrebe po njuni povezavi, pripravilo predlog za reorganizacijo dela GRS Slovenije, ki bo zadostil delu znotraj GRS Slovenije in v povezavi ter tvornem sodelovanju GRS Slovenije in PZS. mag. Franci EKAR, predsednik Planinske zveze Slovenije DAN SLOVENSKIH PLANINCEV 2004 Pred Dnevom slovenskih planincev 2004 je bila v prostorih PZS sklicana Novinarska konferenca, na kateri so bile obravnavane tele teme: Dan slovenskih planincev 2004 na Žavcarjevem vrhu v organizaciji PD Matica Maribor, Skupščina Club Arc Alpin - CAA, združenja planinskih zvez držav alpskega loka, ki bo v Ljubljani 10. in 11.9.2004; Rezultati informativne ankete GRS Slovenije; Poročilo o dejavnosti Komisije za planinska pota v poletnih mesecih; Poročilo o zaključku akcije Od Prekmurja do Primoija; Informacija Komisije za odprave v tuja gorstva UO PZS. Podpisana je bila tudi sponzorska pogodba s Palomo - Sladkogorsko tovarno papirja d.d. Sladki vrh. Da je prireditev Dan slovenskih planincev 2004 v celoti uspela, ne gre le zahvala udeležencem, ki so se v velikem številu odzvali povabilu, ampak tudi prizadevnim organizatorjem Planinskega društva Maribor Matica. ' 1 |f Letos, v letu vstopa Slovenije v Evropsko unijo, je bila Planinski Zvezi Slovenije zaupana organizacija Skupščine planinskih zvez iz združenja držav alpskega loka Club Arc Alpin □ CAA. Skupščina članic je najvišji organ CAA in se skliče najmanj enkrat na leto. Sestavljajo jo predsedniki zvez članic ali njihovi pooblaščeni zastopniki. Skupščina je potekala od 10. do 12. septembra 2004. Predsednike planinskih zvez so sprejeli tudi najvišji predstavniki naše države. Sprejem je bil 10.09.2004 v Vili Podrožnik; tam je navzoče pozdravil predsednik vlade mag. Anton Rop, za sprejem pa sta se mu s kratkima nagovoroma zahvalila predsednik PZS mag. Franci Ekar in dosedanji predsednik združenja CAA Roberto De Martin. Sprejema so se udeležili tudi avstrijski veleposlanik in odpravnika poslov francoske in nemške ambasade. Kasneje je bilo v Grand Hotelu Union nadaljevanje srečanja, na katerem so bili predsednikom tujih planinskih zvez podeljeni Zlati častni znaki PZS. Prejeli so jih: Luis Vonmetz, predsed-nik zveze Alpenverein Suedtirol □ AVS, Bernard Mudry, predsednik zveze Club Alpin Francais □ CAF, Annibale Salsa, predsednik zveze Club Alpino Italiano □ CAI, Josef Klenner, predsednik zveze Deutscher Alpen -verein □ DAV, Wa lter Seger, predsednik zveze Liechtensteiner Alpen-verein □ LAV, Peter Grauss, prvi predsedujoči zvezi fH Oesterreichischer Alpenverein - OEAV, in Franz Staempfli, pred-sednik zveze Schweizer AlpinclubD SAC. V soboto 11.09. je v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije potekalo plenarno zasedanje, na katerem so bile obravnavane pomembne teme glede nadaljnjih aktivnosti CAA na področju varstva okolja, planinskih koč, sodelovanja z UIAA in tudi morebitne širitve CAA. Na skupščini so govorili tudi o tem, kako bi bolje uredili zavarovanje planincev v primeru nesreč; to je še posebno šibka točka planinske dejavnosti pri nas. V okviru CAA so bila lani sprejeta prva merila o tem, kakšne so do okolja prijazne koče, delo na tem področju pa bodo še nadaljevali. Podobno kot v Sloveniji imajo tudi po drugih državah težave zaradi tega, ker imajo inšpekcijske službe do koč v gorah enak odnos, kot do hotelov in drugih gostinskih objektov v dolini. Poudarili so, da je takšen odnos nevzdržen, in da bodo poskušali to urediti drugače. Na skupščini je bilo predloženo poročilo posebne komisije za področje varstva narave, katere delo je bilo v zadnjem času usmerjeno predvsem v uspešni skupni projekt z naslovom Za naravo neškodljive zimske ture □ namigi. Do prihodnje pomladi naj bi bile izdelane Teze za zaščito ledenikov, v pripravi pa je tudi gradivo o zračnih plovilih v gorah in o moči vetra v Alpah. Pripravlja se tudi tema o plezalnih poteh. O letošnjem srečanju komisije za koče CAA in usmeritvah, ki so jih sodelujoči sprejeli a tem srečanju, je na skupščini poročal Danilo Sbrizaj. Komisija se lahko pohvali s svojo dejavnostjo, h kateri sodita graditev čistilnih naprav za odpadne vode, uporaba neškodljivih virov energije ipd. Ker je sedanjemu predsedniku in tudi drugim funkcionarjem CAA potekel mandat, so bile izvedene volitve, na katerih je bil za predsednika CAA izvoljen predsednik Nemške planinske zveze (DAV) Klenner Josef, za podpredsednika □ dosedaj je bil to Milan Naprudnik - pa Danilo Škerbinek, podpredsednik PZS. Mandat traja dve leti. Danilo SBRIZAJ \ L 40. SREČANJE TREH DEŽEL Beljak, oktober 2004 URESNIČEVANJE ALPSKE KONVENCIJE V SLOVENIJI med državo in civilno družbo 3. UVOD □ nadaljevanje 39. srečanja (Vrata, september 2004) 4. URESNIČEVANJE ALPSKE KONVENCIJE NA MEDNARODNI RAVNI 1. državna raven 2. omrežje (skupnosti) 3. nevladne organizacije 5. URESNIČEVANJE AK V SLOVENIJI 1. državna raven 2. omrežja 3. nevladne organizacije 6. AKTIVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 7. POGLED NAPREJ- naše možnosti 1. UVOD- nadaljevanje 39. srečanja (Vrata, september 2003) Preteklo je dobro leto od našega zadnjega srečanja, ki je potekalo na isto temo in kjer smo poslušali odmevne prispevke. Naj med podanimi razmišljanji in predlogi za namen današnjega srečanja povzamem naslednje: 1. predstavniki Planinske zveze Slovenije so opozorili na vse prepočasno uresničevanje Alpske konvencije-AK 2. predstavniki Planinske zveze Furlanije Julijske krajine so načeli vprašanje, kako lahko planinci vplivajo na politično - oblastno linijo, ki se ne uklanja gospodarskim interesom (zimske olimpijske igre v Torinu) in pozvala planinske zveze k čezmejnemu sodelovanju tudi na področjih izobraževanja in razvijanja naravovarstvenih območij (poleg planinskih koč in poti) ter dala pobudo - poziv oblastni ravni za zakonsko ureditev gorskih območij 3. predstavniki Planinske zveze Avstrijske Koroške pa so napovedali, da naj bi na današnjem jubilejnem srečanju sprejeli PROGRAM PLANINSKIH ZVEZ za uresničevanje Alpske konvencije, kot prispevek za razvoj gorskih območij Dovolj za osvežitev naših razmišljanj in dovolj za opozorilo, da smo si na naših zadnjih srečanjih potrjevali le skupne poglede. Prepričan sem, da bomo danes potegnili, po planinsko- novo pot oziroma smer. 2. URESNIČEVANJE ALPSKE KONVENCIJE NA MEDNARODNI RAVNI Kot pomembno izhodišče za naš planinski program, poglejmo kako se uresničuje Alpska konvencija v širšem krogu. Državna raven- najpomembnejše ugotovitve: 4. v obdobju 1993 □ 2003 je Alpska konferenca od 12- ih sprejela osem (8) protokolov, za katere se je zavezala s sprejemom AK in dodatno protokol za reševanje sporov. Protokol fPrebivalstvo in kulturaT je v pripravi, trije (3) protokoli pa na čakalni listi, čeprav je CIPRA International dala pobudo za pripravo fProtokola o vodiT in zanj tudi predložila izhodišča 5. od osmih (8) držav podpisnic Alpske konvencije, so le štiri (4) države ratificirale vse sprejete protokole (Avstrija, Nemčija, Lichtenstein in Slovenija- stanje 30. decembra 2003) 6. v letu 2003 je začel delovati stalni sekreterijat Alpske konference 7. Nemčija, kot predsedujoča država pripravlja večletni načrt dela in pripravlja tudi promocijsko brušuro o pomenu Alpske komvencije za širšo javnost Omrežja- skupnosti Najbolj pomembno vlogo pri uresničevanju Alpske konvencije imajo Alpska omrežja, za katere je dala pobudo Mednarodna organizacija za varstvo Alp- CIPRA. Danes delujejo naslednja omrežja: 8. alpska mesta 9. gorsko kmetijstvo (Euromontana) 10. gorski gozd (Univerza v Innsbrucku) 11. zavarovana- naravovarstvena območj a 12. alpske občine Med tovrstne aktivnosti sodijo tudi projekt Via Alpine, Espace M. Blanc. Pro natura- pro ski. Nevladne organizacije Nevladne organizacije s področja varstva okolja se na povabilo organov Alpske konvencije lahko udeležijo zasedanj organov Alpske konvencije kot opazovalci, CIPRA in CAA (Club Arc Alpin) pa imata status stalnega opazovalca in s tem možnost, da sodelujeta v odboru za preverjanje izvajanja določb Alpske konvencije, kar pa zahteva predhodno pripravo tako vsebinsko kot organizacijsko. Posebej je treba poudariti vlogo CIPRE, ki je bila v letu 1988 pobudnica za sprejem Alpske konvencije in vsa leta izvaja vrsto aktivnosti za uresničevanje Alpske konvencije: 13. organizacija vsakoletnih izobraževalnih seminarjev 14. izdajanje CIPRA - Info kot stalnega biltena (v vseh 4 jezikih Alpske konvencije) 15. objavljanje izvajanja oziroma neizvajanja protokolov v rubriki fBela in črna knjigaT 16. pobude in priprave gradiv za nove protokole (fPrebivalstvo in kulturaT 1999, fVodeT 2002) 17. obj ava Akcij skega načrta za izvaj anj e Alpske konvencij e (1996) SKUPNA OCENA IZVAJANJA ALPSKE KONVENCIJE Uresničevanje dogovorjenega in podpisanega na državni ravni poteka počasi, takšna je pač dinamika uresničevanja mednarodnih sporazumov (razen ko gre za vojaške posege). Ne moremo se zadovoljiti z bilanco primerov, ki jih CIPRA objavlja v fBeli knjigiT in ki jih sproti razvrednotijo primeri iz fCrne knjigeT. Na neizvajanje, iz vidika civilne sfere, je z vsemi argumenti opozoril Peter Hasslacker v svojem fmemorandomuT v oktobru 2003 in ni kaj dodati. Na oblastni ravni je poteza, ki nakazuje pravo smer poziv deželnih zborov Južne Tirolske, Tirolske in Trienta (zasedanje v Riva del Garda, 3. april 2002) za čimprejšno ratifikacijo protokolov in prilagoditev obstoječih zakonov na določila le teh, kar je prvi korak k udejanjanju Alpske konvencije v razvojnih programih na področjih posameznih protokolov. URESNIČEVANJE ALPSKE KONVENCIJE V SLOVENIJI 3.1. državna raven Državni zbor Republike Slovenije je 28. novembra 2003 z zakonom ratificiral vseh osem izvedbenih protokolov Alpske konvencije in Protokol o reševanju sporov. V uvodni obrazložitvi je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo poudarilo, da za ratifikacijo v Sloveniji ni potrebno prilagajati zakonodaje, niti ni potrebno spreminjati ali dopolniti sprejete razvojne programe na področjih protokolov, z izjemo protokola tHribovsko kmetijstvoT, ki tlahko pomembno vpliva, da se bo razvoj kmetijskih dejavnosti v alpskem svetu prebližal stopnji razvoja kmetijstva na ravninskem svetuT. Nevladne organizacije s področja varstva okolja se takšnemu tolmačenju ne pridružujejo, tudi ob dejstvu, da so bili nacionalni razvojni programi iz področij protokolov Alpske konvencije, sprejeti v večini primerov, pred sprejetjem protokolov v organih Alpske konvencije, vsi pa seveda pred ratifikacijo v Državnem zboru. Ali je mogoče pritrditi komentarju, da izvedbenih protokolov ne potrebujemo, zadostujejo že določila same Alpske konvencije, podpisana leta 1991? Državna oblast je ob ratifikaciji tudi navedla da bo učinkovito izvajanje določil Alpske konvencije in njenih izvedbenih protokolov možno doseči preko mednarodnega sodelovanja v okviru INTERREG III, ustanovila je tudi telo za izvajanje Alpske konvencije, sestavljen iz pristojnih ministrstev in dveh predstavnikov civilne družbe , ki pa še ni izkazal upravičenosti svojega obstoja. V promocijske namene je odgovorno ministrstvo izdalo informacijsko publikacijo o Alpski konvenciji (1997), Svet za varstvo okolja Republike Slovenije pa strokovno publikacijo fSlovenski alpski svet in Alpska konvencijaT (2003) 3.2. omrežje Omrežje občin fPovezanost v AlpahT se je iz dveh slovenskih občin v letu 1997, razširilo na štiri občine v letu 2003. Omrežje zavarovanih območij danes poleg Triglavskega narodnega parka obsega še regijski park Škocjanske jame in krajinski park Logarska dolina. 3.3. nevladne organizacije Vključevanje nevladnih organizacij v izvajanje Alpske konvencije poteka prvenstveno prek CIPRE- SLO, ki je v obdobju 1994- 2001 izdala tri publikacije (Alpska konvencija v Sloveniji, čezmejno povezovanje občin, omrežje občin v Sloveniji). CIPRA- SLO je med pobudnicami za vzpostavitev Kamniško - Savinjskega krajinskega parka in za sprejem trajnostne prometne politike v Sloveniji, sodeluje z drugimi nevladnimi organizacijami na javnih razpravah za okolje škodljivih načrtovanih posegov v prostor (Triglavski narodni park, vetrne elektrarne, zajezitev reke Save Dolinke in drugo). CIPRA - SLO prek Alp - mediuma skrbi za informiranje o alpskem svetu v Sloveniji. 2. AKTIVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Ne moremo poročati o aktivnostih Planinske zveze Slovenije pri uresničevanju Alpske konvencije, razen prispevkov in sodelovanja na srečanjih 3. dežel in v organih CAA. Imamo pa kar bogato bilanco na področju varstva narave in varstva okolja, kar je pomembna osnova za naše vključevanje v udejanjanje Alpske konvencije. Sprejeti dokumenti in izdane publikacije: 1973 □ fčastni kodeks slovenskih planincevT, z določili o varovanju gorske narave 1975 □ publikacija fNarava v gorskem svetuT (dopolnjena izdaja leta 1982) 1986 □ publikacija fZavarovane rastline v gorskem svetuT 1987 □ fSlovenski gorski svet in planinska organizacijaT, temeljni kodeks vedenja v gorah in odnosa do naravne in kulturne dediščine (na tej osnovi je upravni odbor Planinske zveze Slovenije sprejel programe za zmanjšanje prometa v gorskih območjih, za ekološko oskrbo z energijo, za varčevanje z vodo, za čiščenje odpadnih voda in za ravnanje z odpadki). 1991 □ fNaredimo naše gore okolju prijazneT, navodila za okolju prijazno gospodarjenje v planinskih kočah (prehod na čiste vire energije, gradnja čistilnih naprav, uvedba ekoloških rjuh in neškodljivih čistil, transport odpadkov v dolino, uporaba okolju prijazne embalaže in odprava kajenja v planinskih kočah) 1994 □ fČastni kodeks slovenskih planincevT(dopolnila kodeksa iz leta 1973) z določili o varstvu okolja in obvezah za varstvo gorskih območij 1999 □ fVodila pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društevT, ki vsebujejo omejitve individualnega avtomobilskega prometa v visokogorskih dolinah, omejitev komercijalnih poletov motornih letal v gorskem svetu, omejitev organizacije množičnih izletov, posebej za ogrožena območja. 2000 □ Publikacija fPlaninske koče in varstvo okoljaT in priročnik fVaruh gorske naraveT 2003 □ fStatut Planinske zveze SlovenijeT, z dopolnili za področje varstva gorske narave in zdravega človekovega okolja 2003 □ priročnik fNapotila za čiščenje odpadnih voda planinskih kočT In bilanca: 18. v vseh kočah se je prešlo na večinsko uporabo alternativnih virov energije ali vključitev v električno omrežje, v desetih kočah je urejeno čiščenje odpadnih voda, tri koče so pred ureditvijo; 19. komisija za pota, gospodarska in mladinska komisija so sprejele programe za področje varstva narave in okolja; 20. glasilo Planinske zveze Slovenije fPlaninski vestnikT je odprl rubriko s področja varstva okolja; 21. dodati moramo še številne aktivnosti naših planinskih društev in meddruštvenih odborov; 3. POGLED NAPREJ- naše možnosti Ponavljanje pripadnosti planinskih zvez alpskega območja načelom Alpske konvencije postaje utrujajoče. Sprejeti moramo neizprostno dejstvo, da od državnih forumov ni realno kaj več pričakovati, svoje so opravili: Alpska konvencija je sprejeta, protokoli so v postopku ratifikacije, dolgoročni načrt uresničevanja je pripravljen, organi Alpske konvencije podpirajo delovanje alpskih omrežij, civilni družbi so odprli vrata. Razumeti moramo, da so države podpisnice med Scilo in Karidbo: 22. vkljub sprejetemu in podpisanemu zavezništvu so nad politično voljo tudi gospodarski interesi posameznih držav, kar je vseskozi prisotno pri delu organov Alpske konvencije, v javnost pa je prodrlo ob neratifikaciji najbolj zahtevnih protokolov s strani posameznih podpisnic. 23. področje prostorskega urejanja (načrtovanja), prek katerega se izraža uresničevanje posameznih protokolov z njihovimi okolje-varstvenimi določbami je v evropskih državah v krizi. Počakati bo treba, da se bodo uveljavile pobude izražene na Evropski konferenci ministrov odgovornih za regionalno planiranje, 13. CEMAT 2003 (Ljubljana, september 2003), predvsem naslednja: regionalnemu- prostorskemu planiranju iz druge polovice 60- let prejšnjega stoletja se je mandat iztekel, zreduciralo se je na prostorsko- tehnično načrtovanje in izenačilo s sektorskim načrtovanjem prostorsko- relavantnih področij. Potrebujemo POLITIKO PROSTORSKEGA RAZVOJA, prek katere je edino realno uresničevati sprejete usmeritve od fAgende 21T (1992), nalog fEkološke politike EUT- Amsterdamski dogovor (1999), osnov tTrajnostnega prostorskega razvoja Evrope za GORSKE REGIJET (1999) do Sporazuma o varstvu Alp- Alpske konvencije in izvedbenih protokolov. Za planinske organizacije tvorijo navedeni dokumenti široko vsebinsko izhodišče, priključek za njihovo uresničevanje z našim izvirnim planinskim programom pa nam odpira Aarhuška konvencija (4. ministrska konferenca fOkolje za EvropoT, Aarhus 1998), ki daje civili družbi - nevladnim organizacijam možnost (beri: pravico) udeležbe v procesih odločanja v zadevah okolja - TUDI GORSKEGA! Ali se moramo res spraševati kakšna je naša vloga, ko gre za gorski svet? Pred očmi moramo imeti človeka, sicer je gorski svet sestavljenka prirodnih značilnosti od geoloških do geomorfoloških, od živega okolja pa redke rastline in kozorogi, v nižjih predelih pa gozdovi in pašniki. In človek - prebivalstvo, ki še živi v opuščenih vasicah na planinskih in gorskih območjih se redči, gore oživljamo planinci, najprej s svojim številnim članstvom, še bolj pa z drugimi obiskovalci gora. In planinske organizacije z nadelavo in vzdrževanjem poti, oskrbo planinskih koč, informacijami, planinskimi kartami in skrbimo za vzgojo, izobraževanje, širjenje kulture in za gorsko reševalno službo in tako odpiramo gorski svet številnim obiskovalcem iz neplaninskih vrst. Za Slovenijo velja podatek, da imamo nad 60.000 članov Planinske zveze Slovenije, obisk naših gora pa je presegel številko milijona (v območju Alp, od Francije do Slovenije smo leta 2001 zabeležili nad 100 milijonov obiskovalcev in nad 300 milijonov nočitev v turističnih središčih med gorskimi vrhovi). In odgovor na vprašanje po kateri poti poiskati priključek? Kar nekaj pobud smo že registrirali: 24. že leta 2002 je CAA naslovila na organe Alpske konvencije zahtevo za sklic fUresničitvene konferenceT na kateri bi sodelovale vse organizacije, oblastne in nevladne, ki jih zadeva uresničevanje Alpske konvencije. Organi Alpske konvencije bi morali za to konferenco pripraviti konkreten program uresničevanja: KDO, KJE, KDAJ, KAKO se bodo nosilci vključevali in dobili finančna sredstva, vključno iz strukturnih skladov EU. Po dveh letih še ni odziva na to pobudo iz planinske sredine, morda bomo dobili odgovor na bližnji VIII. Alpski konferenci. 25. na lanskem našem zasedanju (3. dežele, Vrata 2003) smo se zavezali, da bo vsaka zveza pripravila predloge za oblikovanje skupnega programa planinskih organizacij. Ne bi želeli ponuditi program, ki bi bil zgolj manifestativen in bi le ponovno izražal našo pripadnost Alpski konvenciji. Glede vsebine delovanja nas zadevajo vsa področja Alpske konvencije, vsi protokoli, glede pristopa pa se v Planinski zvezi Slovenije ogrevamo za postopnost: 26. k sodelovanju bi povabili nevladne organizacije, ki s svojimi programi posegajo v gorska območja (CIPRA, UMANOTERA, MWS, DOPS). Vzpostavili bi skupnost in se povezali z lokalnimi nevladnimi organizacijami, ki so aktivne pri reševanju konkretnih navzkrižnih interesov pri posegih v prostor. 27. vzpostavili bi sodelovanje z fomrežjem zaverovanih območijT in fomrežjem občinT 28. državnim organom bi naslovili predlog za vzpostavitev foruma nevladnih organizacij za uresničevanje Alpske konvencije, ki bi skrbel za partnerstvo z državo, za vire financiranja, izdajo publikacij in konkretne programe uresničevanja Alpske konvencije s strani nevladnih organizacij. dr. Milan Naprudnik IZ DELA PREDSEDSTVA UO PZS V SEPTEMBRU IN OKTOBRU 2004 Predsedstvo UO PZS je imelo izredno sejo dne, 24.09.2004 in je sprejelo sklepe in odločitve o izvajanju nalog k točkam dnevnega reda: 1. Stališča Pravne komisije UO PZS do odprtih vprašanj v okviru planinske organizacije 2. Predlogi Gospodarske komisije UO PZS: > za uskladitev zemljiško knjižnega stanja z dejanskim za Orožnovo kočo, ki jo obnavlja PD Bohinjska Bistrica; > za vpis novih koč v seznam koč PZS: a. Orožnove koče na Planini za Liscem (PD Bohinjska Bistrica) b) Bregarjevega zavetišča pod Viševnikom (PD Drago Bregar) c) za spremembo kategorije za Dom Petra Skalarja na Kaninu iz 2b v 2a 3. Informacija o vzrokih za spremembo organiziranosti GRS Slovenije 4. Pripombe na novi predlog kategorizacije vrhunskih športnikov 5. Potrditev predlogov za podelitev častnih znakov PZS Na 36. seji Predsedstva UO PZS dne, 05.10.2004 pa so bile obravnavane tele točke dnevnega reda: 1. Pregled zapisnikov in poročil o opravljenih nalogah 34. seje P UO PZS z dne, 27.07.2004, 35. seje P UO PZS z dne, 31.08.2004 in nadaljevanja seje z dne, 07.09.2004; ugotovitev neopravljenih nalog z razlogi in roki za dokončanj e 2. Priprave na sklic 15. seje UO PZS (22.10.2004) in obravnava predloga dnevnega reda 3. Priprave na nadaljevanje zaradi nesklepčnosti prekinjene Skupščine PZS, ki je bila 15.05.2004 v Novem mestu in na zasedanje Izredne Skupščine PZS ter na razgovor z na Izredni seji UO PZS imenovanim delovnim predsednikom Markom Goršičem 4. Priprave na končna poročila o namenski porabi sredstev iz naslova razpisnih sredstev državnih organov 5. Finančno in programsko poročilo o poslovanju PUS Bavšica s popolnim pregledom investicijskih KOMISIJE POROČAJO stroškov (viri in vrste sredstev); informacija o pridobitvi uporabnega dovoljenja 6. Predstavitev Veronike Šmid, nove računovodkinje PZS ter obravnava predloga reorganizacije dela v Računovodstvu PZS ob zagotavljanju zakonskega minimuma finančnega poslovanja in kontrole pridobivanja in koriščenja sredstev v okviru PZS 7. Poročilo Pravne komisije UO PZS v povezavi z Delovno skupino za prenovo Statuta PZS pri UO PZS o stanju priprav za spremembe in usklajevanje Statuta PZS 8. Poročilo o poteku sprememb projekta Slovenski planinski muzej 9. Program aktivnosti Planinskega vestnika za leto 2005 (110-letnica izhajanja PV) 10. Obveze in dogovori z Ministrstvom za kulturo R Slovenije (Planinska založba, PV) 11. Pismo Jožeta Melanška □ predlog za ugotovitev razlogov za odstop 12. Poročanje o delu Strokovnega sveta pri MSZS R Slovenije 13. Poročanje o usklajevalnih razgovorih iz področja gorsko-reševalne dejavnosti 14. Pravica vključevanja in prevzemanja društvenih funkcij z vidika različnih verskih in političnih opredelitev posameznika 15. Problematika CIPRA Slovenija Jana RACMAN Zasnovan je spletni portal: www.razgibajmozivljenje.net, ki zagotavlja brezplačen dostop do najpopolnejšega nabora športnorekreativne ponudbe v Sloveniji in četrtletna revija Razgibajmo življenje, namenjena družinam za promocijo dejavnega življenjskega sloga. VODNIŠKI KOTIČEK Na podlagi 15. člena Pravilnika o organiziranosti vodnikov PZS (Obvestila PZS, št. 8, 16. december 2002) sklicujem ZBOR VODNIKOV PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, I * I -t I RAZGIBftJmO 2WUEKJE ki bo v soboto, 27. novembra 2004 v Ljubljani. PROGRAM: ob 10,000 uri bosta potekali okrogli mizi na temo: - Pravilnik o priznanjih VK UO PZS in Častni kodeks slovenskih planincev - Sodelovanje z ZGVS ob 11,30 uri Zbor vodnikov DNEVNI RED: 1. Izvolitev delovnega predsedstva in organov Zbora vodnikov 2. Poročilo verifikacijske komisije 3. Sprejem Poslovnika o delu Zbora vodnikov 4. Poročila o delu VK UO PZS in podkomisij 5. Razprava o poročilih 6. Sprejem Pravilnika o priznanjih VK UO PZS in dopolnil k Častnemu kodeksu slovenskih planincev 7. Imenovanje delegatov Zbora vodnikov za Skupščino PZS 2005 8. Razno Vabljeni so vsi vodniki PZS, pravico glasovanja pa imajo delegati in načelniki odborov vodniških odsekov MDO. Vse MDO naprošamo, da do 11. novembra oddajo tudi seznam delegatov za Zbor vodnikov na zgoraj navedeni naslov s pripisom Delegati za Zbor vodnikov. Načelnik VK UO PZS: Franc GRIČAR Vodniška komisija UO PZS razpisuje za leto 2005 nesklenjena tečaja za VPZS za pridobitev kategorije A: I. skupina □ lokacija vzhodna Slovenija, januar □ junij 2005 (7 vikendov □ 14 dni); datum izpita 18.-19.06.2005 II. skupina □ lokacija zahodna Slovenija, januar □ junij 2005 (7 vikendov □ 14 dni); datum izpita 25.-26.06.2005 Oba tečaja se bosta začela s sprejemnim izpitom in pripravljalno turo. Rok prijav: 20.11.2004 Popolne prijavnice pošljite na naslov: PZS, Vodniška komisija UO PZS, p.p. 214, 1001 Ljubljana. Obrazec za prijavo je priložen, dobite pa ga tudi na spletni strani www.pzs.si VODNIŠKA KOMISIJA UO PZS ZA LETO 2005 RAZPISUJE TUDI izvajalec kraj datum datum izpita 1. TEČAJ ZA VPZS ZA PRIDOBITEV KATEGORIJE D MDO Koroške Peca 03. 02. □ 06. 02. 2005 26. 02. □ 27. 02. 2005 2. TEČAJ ZA VPZS ZA PRIDOBITEV KATEGORIJE D MDO Savinjske Loka pod Raduho 10. 02. □ 13. 02. 2005 05. 03. □ 06. 03. 2005 3. TEČAJ ZA VPZS ZA PRIDOBITEV KATEGORIJE D MDO Ljubljana še ni določen 17. 02. □ 20. 02. 2005 12. 03. □ 13. 03. 2005 4. TEČAJ ZA VPZS ZA PRIDOBITEV KATEGORIJ D + G PU VK PZS Komna 13. 02. □ 20. 02. 2005 19. 03. □ 20. 03. 2005 5. TEČAJ ZA VPZS ZA PRIDOBITEV KATEGORIJE G PU VK PZS Komna 16. 02. □ 20. 02. 2005 20. 03. 2005 6. IZPOPOLNJEVANJE ZA VPZS V SNEŽNIH RAZMERAH MDO Gorenjske Valvasor 22. 01. □ 23. 01. 2005 7. IZPOPOLNJEVANJE ZA VPZS V SNEŽNIH RAZMERAH MDO Koroške Peca 18. 02. □ 19. 02. 2005 8. IZPOPOLNJEVANJE ZA VPZS V SNEŽNIH RAZMERAH MDO Savinjske Loka pod Raduho 05. 02. □ 06. 02. 2005 Rok prijav: 11. november 2004. Izpolnjeno prijavnico, ki je objavljena v teh Obvestilih PZS, dobite pa jo tudi na spletni strani PZS: www.pzs.si, pošljite na naslov: PZS, Vodniška komisija UO PZS, p.p. 214, 1001 Ljubljana. Franc GRIČAR, načelnik VK UO PZS priloga priloga priloga ZAKLJUČNO SREČANJE UDELEŽENCEV TEČAJA, ZA VODNIKE PZS A KATEGORIJE, NA MIRNI GORI Letošnji tečaj za vodnike PZS A-kategorije, ki ga je organiziral MDO Gorenjske, je ob vsej svoji resnosti potekal v pravem prijateljskem planinskem vzdušju. Udeleženci tečaja smo se zato v soboto, 11. septembra z veseljem udeležili zaključnega srečanja, ki so ga organizirali belokranjski udeleženci tečaja PD Semič in PD Črnomelj. Srečanje je potekalo na Mirni gori, na najbolj priljubljeni belokranjski planinski točki. Lepega sončnega popoldneva smo se zbrali na planini pod Mirno goro, kjer je bil simboličen sprejem gostov ob belokranjski pogači in aperativu. Domačin Tone Plut z Mladice pri Semiču je povedal nekaj zgodovinskih zanimivosti Mirne gore ter o življenju pred desetletji živečih kočevarjev na tem območju. Zatem smo se odpeljali do doma na Mirni gori, nekateri pa so jo ubrali kar peš po gozdni učni poti. Stane Starešinič je nato udeležence popeljal na vrh Mirne gore, ki je od doma oddaljen kakih deset minut hoje, nato pa še na razgledni stolp ob cerkvi Sv. Frančiška, s katerega je bil lep razgled po vsej Beli krajini. Lepo je bil viden tudi Klek-gora čarovnic na sosednji Hrvaški. Po končanem ogledu smo se vsi skupaj zbrali v domu na Mirni gori, kjer je sledila krajša uradna zaključna slovesnost tega srečanja. Prisotne, katerih je bilo preko 40, sta najprej pozdravila predsednik PD Semič Franc Jakofčič in predsednik PD Črnomelj Peter Dichelberger, ter na kratko predstavila svoje društvo. Sledil je nagovor vodje letošnjega tečaja g. Jožeta Varl, ki je med drugim poudaril pomen tečaja in samega vodništva pri nas, ki ogromno prispeva k organizirani in varni hoji po gorah. Poudaril je tudi pomen tega zaključnega srečanja, saj naj bi le to še bolj utrdilo prijateljske vezi med vodniki, ter bilo dobra popotnica za nadaljnjo medsebojno sodelovanje. Prisotne je pozdravil tudi načelnik vodniške komisije pri PZS Franc Gričar, ki je vsem vodnikom zaželel uspešno vodenje, ter da bi se v čim večjem številu srečali tudi na B ali D tečaju. Zatem je sledila podelitev vodniških izkaznic, katere sta podelila vodja tečaja Jože Varl in inštruktorica Lili Jazbec. Vsem dobitnikom izkaznic je čestital tudi inštruktor Marjan Ručigaj. Na uradni slovesnosti je bil prisoten tudi semiški župan Ivan Bukovec, ki je ob koncu vsem izrekel dobrodošlico v občini Semič, čestital vsem za uspešno opravljen tečaj, ter izrazil željo, da bi se kot planinski vodniki s svojimi skupinami radi vračali na Mirno goro, ki v svoji okolici nudi kar nekaj lepih pohodnih poti. Čisto za konec pa je spregovorila še Ingrid Peršolja, ki se je, v imenu vseh tečajnikov, iskreno zahvalila vsem inštrukrorjem z Jožetom Varlom na čelu, prisotnim pa tudi izročila simbolično darilo za njihov trud in udeležbo na zaključnem srečanju. Sledila je skupna večerja, ter prijetno druženje ob igranju muzikantov trio Plut ( Slavo, Andrej in Dušan ). Vzdušje je bilo zares prijateljsko in nepozabno, utrjeno prijateljstvo pa je popolnoma uresničilo namen tega srečanja. Okrog polnoči smo se s skupno pesmijo prijateljsko razšli, ter dogovorili za srečanje k letu obsorej. Zapisal: Franc JAKOFČIČ Nagovor vodje tečaja Jožeta Varla KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE UO PZS PROGRAMU USPOSABLJANJA GORSKI STRAŽAR NA POT Tako na letnih srečanjih odborov za varstvo gorske narave v meddruštvenih odborih planinskih društev v lanskem in letošnjem letu, kot tudi v razpravah na seminarjih za društvene delavce letos spomladi, je bila izražena želja, da bi Komisija za varstvo gorske narave UO PZS pripravila nov program usposabljanja za GORSKE STRAŽARJE, ki bi vseboval hkrati tudi vsa navodila in napotke, kako naj se v PD ali odboru za varstvo gorske narave tako usposabljanje izvede. Ta program je sedaj Podkomisija za usposabljanje pri KVGN PZS po daljšem usklajevanju pripravila, Komisija za varstvo gorske narave PZS na svoji seji, dne 2. 9. 2004 sprejela in Komisija za vzgojo in izobraževanje PZS na seji, dne 5. 10. 2005 tudi potrdila. Kot je že v samem programu zapisano je ta namenjen članom planinskih društev in drugim obiskovalcem gora, ki želijo poglobiti znanje o naravi in njenem varovanju in ga na planinskih izletih uporabiti za lažje in boljše spoznavanje in razumevanje oblik, procesov in pojavov v gorski naravi, za utrditev odsekov za varstvo narave v PD ter za posredovanje tega znanja članom planinskih društev, prijateljem, znancem in svojim najbližjim. Enotno izvajanje tega programa bo gotovo pomenilo tudi dodatno popestritev programov dela posameznih PD in MDO-jev, hkrati pa bo velik in konkreten prispevek pri varovanju občutljivega gorskega okolja. Da bi celovito uredili to področje, bo KVGN PZS pripravila še enotno učno gradivo □ opomnik za izvajanje tečajev z didaktičnimi pripomočki, poskrbela pa bo tudi za novo izkaznico GS, ker so stare že pošle in za ponatis značk GS, ki jih trenutno tudi še ni na zalogi. Naj vas tudi ne moti, da je med študijsko literaturo naveden učbenik Planinska šola 2004, saj je ta tik pred izidom in prav tako ne, da je navedena edicija Narava v gorskem svetu 2005, ker bo tudi ta v letu 2005 zagotovo izšla nova in posodobljena. Z novim programom usposabljanja gorski stražar preneha tudi veljavnost določil o GORSKI STRAŽI, v IV. poglavju Pravil za delovanje planinskih organizacij na področju varstva narave, od člena 17. do 24., objavljenih v ediciji Narava v gorskem svetu, Ljubljana 1982. Rozi SKOBE načelnica KVGN UO PZS GORSKI STRAŽAR Varovanje gorske narave je bilo med programi usposabljanj Planinske zveze Slovenije eno prvih, samostojno vključeno že v programu gorskih stražarjev od leta 1954 naprej, od vsega začetka pa je prisotno tudi v programu planinske šole, pri usposabljanju mentorjev planinskih skupin, vodnikov PZS, in v drugih programih, vendar le z manjšim številom ur pri vsakem usposabljanju. Usposabljanje gorskih stražarjev je bilo z razširjeno vsebino pogosto izvedeno tudi ob usposabljanju nekdanjih mladinskih in planinskih vodnikov. Ena in druga oblika sta v poznih osemdesetih in devetdesetih letih večinoma zamrli. Razlogi zaradi katerih je bilo usposabljanje gorskih stražarjev pred pol stoletja uvedeno so ostali, le na začetku prisotna želja, da bi bili le ti resnično nekakšni stražarji v gorah je odpadla, pojavlja pa se vrsta novih, ki jih narekujejo vse kompleksnejši pojavi v naravi in družbi, predvsem pa premajhen poudarek na kvalitetnejšem duhovnem doživljanju gora. Ne gre pa zanemariti tudi dejstva, da bo posodobitev tega programa, dopolnila in obogatila vsebinski del programov planinskih društev tudi tam, kjer tega programa do sedaj niso nikoli izvajali. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 1. Ime programa Program usposabljanja se imenuje Gorski stražar. 2. Namen programa Program gorski stražar je zato je namenjen članom planinskih društev in drugim obiskovalcem gora, ki želijo poglobiti znanje o naravi in njenem varovanju in ga na planinskih izletih uporabiti za lažje in boljše spoznavanje in razumevanje oblik, procesov in pojavov v gorski naravi, za utrditev odsekov za varstvo narave v PD ter za posredovanje tega znanja članom planinskih društev, prijateljem, znancem in svojim najbližjim. NALOGE GORSKIH STRAŽARJEV fNaloga GORSKE STRAŽE je, da z lastnim pozitivnim zgledom, informiranjem in širjenjem ideje o varovanju gorske narave ter s posamičnimi in skupnimi akcijami, prvenstveno z metodama vzgajanja in prepričevanja, vzgojno vplivajo na planince in druge obiskovalce narave, jih osveščajo in jih navajajo k takemu ravnanju, ki je skladno z načeli spoštovanja in varstva naraveT - le delno dopolnjen citat nekdanjih Pravil za delovanje planinskih organizacij na področju varstva narave O NARAVA V GORSKEM SVETU, Ljubljana 1982. Gorski stražar skrbi za varstvo naravnih okolišev, ki so neposredno ali posredno povezani s planinstvom, zlasti varstvo gorskih območij, naravnih parkov, planinskega rastlinstva in živalstva, predvsem zaščitenih rastlin in živali, gorskih voda, ozračja in okolja, da se ohrani nepremična geološka in geomorfološka dediščina, zavarujejo naravne vrednote in krajinske značilnosti, ohrani prvobitna narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi ter biotsko raznovrstnostjo in krajinsko pestrostjo ter ohrani kulturno in duhovno izročilo prebivalstva gora, skupaj z njegovo bogato kulturno dediščino. fNaravna bogastva in lepote so vir, iz katerega črpa planinstvo svojo moč in poslanstvo. Varovanje narave je v najširšem družbenem interesu, planinstvo pa je z naravo močno povezano, zato dosledno spoštuje prvine varstva narave in okolja in je v tem prizadevanju za zgled drugimT - citat iz Častnega kodeksa slovenskih planincev. Ta zgled so dolžni negovati vsi planinci, še posebej pa je to naloga gorskih stražarjev. 3. Trajanje usposabljanja Usposabljanje obsega 10 ur teorije in 8 ur praktičnega dela, praviloma na naravoslovnem izletu. Preglednica 1: Trajanje usposabljanja Teoretično (h) Praktično (h) Skupaj (h) Gorski stražar 10 8 18 Skupaj: 10 8 18 Tečaj se izvede v dveh ali več delih, lahko pa tudi kot nadgradnja (dopolnitev) drugih programov usposabljanj, ki imajo vsebovane vsebine poznavanja in varovanja gorske narave. V primeru, da program izpeljemo kot nadgradnjo drugega programa, je potrebno navesti tudi stopnjo predhodne usposobljenosti izbrane ciljne skupine udeležencev (primer: planinska šola). 4. Povezanost z drugimi programi Program je samostojen, vendar usklajen s programom usposabljanja Varuh gorske narave, Mentor planinske skupine in programom usposabljanja Vodnik Planinske zveze Slovenije A kategorije (vodenje lahkih tur), kar udeležencem tega programa omogoča lažje vključevanje v enotni sistem usposabljanja Planinske zveze Slovenije. 5. Sestavljavci programa in izvajalci programa Program usposabljanja je pripravila Podkomisija za usposabljanje Komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije, sprejela ga je Komisija za varstvo gorske narave na seji 2. 9. 2004, Komisija za vzgojo in izobraževanje PZS pa potrdila na seji dne 5. 10. 2004. Pri oblikovanju programa so sodelovali Rozalija Skobe, Rudolf Skobe, Borut Peršolja, Božo Jordan in Neda Golmajer. Izvajalci programa usposabljanja so odbori za varstvo narave meddruštvenih odborov planinskih društev ali odseki za varstvo narave planinskih društev, neposredni organizatorji pa praviloma varuhi gorske narave. Udeleženci tečaja prejmejo pisna gradiva oziroma Priročnik za gorske stražarje. 6. Kadrovske zahteve za izvedbo programa in predvideni nosilci Izvajalci programa bodo inštruktorji planinske vzgoje, ki imajo potrjeno licenco za predavanje vsebin varstva gorske narave. Kot predavatelji lahko nastopijo tudi strokovnjaki s posameznih področij spoznavanja in varovanja gorske narave (univ. dipl. biologi, geologi, geografi, gozdarji, itd.). Šteje se, da je tečaj veljaven, če je izveden po tem predmetniku in učnem načrtu, če izvajalci ustrezajo zahtevam prejšnjega odstavka in tečaj potrdi Podkomisija za usposabljanje KVGN PZS na osnovi predloženega poročila organizatorja tečaja. 7. Predviden obseg vpisa Za usposabljanje za pridobitev naziva gorski stražar je zaželeno, da planinska društva in odbori za varstvo gorske narave MDO pridobijo in vključijo čim več udeležencev, v okviru materialnih možnosti. PREDMETNIK 1. Število predmetov (razdeljeni na teoretične in praktične), obseg ur teh predmetov Preglednica 2: Predmetnik programa. Zap. št. Skupina predmetov/ naziv Teoretično ur Praktično ur Opomba 1.1. Namen in naloge na področju varstva gorske narave 1/2 2.1. Geografija gorskega sveta 1 1 tura 2.2. Splošni ekološki pojmi 1/2 2.3. Predpisi o varstvu gorske narave 1 2.4. Zaščitena območja, naravni parki 1 2 tura 2.5. Onesnaževanje in uničevanje gorske narave, vplivi množičnega obiska v gorah 1 1 2.6. Rastlinstvo in zaščitene rastlinske vrste 2 2 tura 2.7. Živalstvo v gorah in zaščitene živalske vrste 2 1 tura 3.1 Človek □ prebivalec in vzdrževalec gorske kulturne pokrajine 1 1 tura SKUPAJ 10 8 18 UČNI NAČRT 1.1 Namen in naloge na področju varstva gorske narave Cilj: - seznaniti se z zgodovino varstva narave v planinski organizaciji, - seznaniti se z vlogo in pomenom gorskega stražarja v preteklosti in danes, - seznaniti se z nameni, nalogami in možnimi metodami delovanja na področju varstva gorske narave, - spoznati naloge in oblike dela nevladnih organizacij, - seznaniti se z literaturo, viri in možnostmi samoizobraževanja Snov: Vloga, naloge in pomen gorskega stražarja v preteklosti in danes. Delo v PD, MDO. Moralne vrednote GS in njihov pomen. Vloga, naloge in pomen nevladnih organizacij ter povezovanje z njimi. 2. VARSTVO GORSKE NARAVE 2.1. Geografija gorskega sveta Olj, - seznaniti se z osnovami geologije, z nastankom gora, kamninami, z delovanjem ledenikov, vode, vetra in sonca, z vplivom vode na preoblikovanje zemeljske površine; - spoznati slovenska gorstva, predgorja in nižine. Snov: Osnove geologije. Nastanek gorstev, gora. Poznavanje osnovnih kamenin v Sloveniji in po svetu; teoretično in praktično (metamorfne, magmatske in sedimentne kamnine). Prelomi, narivi in pokrovi. Erozija. Delovanje ledenikov, vode, vetra, sonca. Poznavanje glavnih svetovnih gorstev. Poznavanje slovenskih gorstev, predgorja in nižine. Primernost za naravovarstvene dejavnosti. 2.2. Splošni ekološki pojmi Cilj: spoznati osnovne ekološke pojme, odnose med živimi bitji in okoljem, odnose živih bitij med seboj, odnose med živalmi in rastlinami, spoznati ekološko ravnotežje, spoznati gorske ekosisteme. Snov: Osnove ekologije, ekološki faktorji, ekološka stopinja. Odnosi v naravi: ekologija, ekološki faktorji, biotop, biocenoza, ekosistem, naravno ravnotežje. 2.3. Predpisi o varstvu gorske narave Cilj: o spoznati zakonske predpise o varstvu okolja in ohranjanja narave, o spoznati zakonske predpise s področja gorskega okolja in dejavnosti v njem, o spoznati organe, v katerih pristojnosti je tudi varstvo gorske narave. Snov: Zakonski predpisi o varstvu okolja in gorskega sveta v R Sloveniji in njihovo izvrševanje. Državni organi, uprave in agencije, pristojni na področju varstva gorske narave in za razvoj gorskih območij. 2.4. Zaščitena območja, naravni parki Cilj: spoznati, da je človek sestavni del narave in od nje odvisen, spoznati pomen varovanja naravnih okolij, zaščitena območja in naravne parke (pomen učilnice v naravi), spoznati, da je varstvo narave potreba celotne družbe, ne le posameznika. Snov: Človekova odvisnost od narave. Varovanje naravnih okolij, zaščitena območja in naravni parki v R Sloveniji: Natura 2000, Triglavski narodni park, itd. 2.5. Onesnaževanje in uničevanje gorske narave, vplivi množičnega obiska v gorah Cilj: spoznati vzroke onesnaževanja in uničevanja gorske narave, seznaniti se z negativnimi vplivi množičnega obiska gora (planinske koče, planinske poti, gorsko kolesarjenje, turna smuka, motorne sani, padalstvo in zmajarstvo, različna letala, množične prireditve), naučiti se kritično presojati škodljivost in negativni vplivu pretiranih človekovih posegov v naravo, razvijati odgovoren odnos do okolja in narave, vzpodbuditi interes za aktivno varovanje narave. Snov: Vzroki onesnaževanja in uničevanja gorske narave, negativni vplivi množičnega obiska gora. Planinska aktivnost (tista negativna) kot vzrok obremenjevanja narave (planinske koče, planinske poti, izleti, pohodi, ture, tabori, turni smuki, plezalni vzponi, odprave itd.). 2.6. Rastlinstvo v gorah in zaščitene rastlinske vrste Cilj, spoznati zaščitene rastlinske vrste, zgodovinski razvoj zaščite rastlin, značilna rastišča teh rastlin in načine varovanja in ohranjanja le teh, spoznati potrebo teh rastlin za njihovo preživetje. Snov: Narava v gorskem svetu. Višinski pasovi. Poznavanje glavnih rastlinskih vrst, njihovega življenja in prepoznavanja v naravi. Prilagojenost rastlin na življenje v gorah. Endemiti. Izogibanje območjem in oblikam dejavnosti v gorah, kjer bi lahko poškodovali rastlinstvo. 2.7. Živalstvo v gorah in zaščitene živalske vrste Cilj: spoznati zaščitene živalske vrste, zgodovinski razvoj zaščite živali, značilna območja teh živali in načine varovanja in ohranjanja le teh, spoznati potrebe živali za njihovo življenje in preživetje. Snov: Poznavanje življenjskih navad ogroženih vrst živali. Izogibanje območjem in oblikam dejavnosti v gorah, kjer bi vznemirjali živali. 3.1. Človek □ prebivalec in vzdrževalec gorske kulturne pokrajine Cilj: - spoznati življenje in delo ljudi □ prebivalcev gorskega sveta z vsemi njihovimi pozitivnimi vplivi za izgled gorske pokrajine in njeno vzdrževanje. Snov: Poznavanje življenja in dela ljudi, ki so živeli v gorskem okolju in so ustvarili današnjo podobo gorske pokrajine ter jo še danes s trudom vzdržujejo in ohranjajo (ogled kakšne planine). 2. Študijska in izpitna literatura 1. Različni avtorji, 1992: Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji. 2. Skoberne, P. 1983: Zavarovane rastline. Planinsko društvo Škofja Loka, Škofja Loka. 3. Statut PZS. 4. Uredba o zavarovanih živalskih vrstah (Ur. list RS, št. 57/93). 5. Več avtorjev, 2005: Narava v gorskem svetu □ prenovljena izdaja. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana. 6. Več avtorjev, 2004: Planinska šola. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana. 7. Vidic, J., 2001: Varstvo živalskih vrst v okviru varstva narave. Gozdarski vestnik 59/9, str. 374-380. 8. Vodila o delu PZS in PD, 9. Wraber, P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije 10. Živi svet Slovenije □ Zbirka diapozitivov s spremnimi besedili 11. Zakonodaja s področja varstva okolja in ohranjanja narave 12. Geografski atlas Slovenije, 1998. Država v prostoru in času. Ljubljana 13. Narava Slovenije. Alpe, 2004. Ljubljana 14. Slovenski alpski svet in alpska konvencija, 2003. Ljubljana 15. Triglavski narodni park, vodnik, 1985. Triglavski narodni park. Bled. 3. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov programa (način in možnost prehoda po stopnjah usposabljanja, način) Program je vertikalno povezan z vsemi programi strokovnega usposabljanja Planinske zveze Slovenije, vendar ni pogoj za vpis v te programe. Program je horizontalno povezan z osnovnim programom planinska šola in ga dopolnjuje. POGOJI ZA VPIS Gre za že poznano obliko v sistemu planinskega usposabljanja. Udeleženci morajo imeti uspešno končano osnovno šolo. Zaželene so tudi planinske izkušnje. Ciljne skupine so predvsem mladi člani planinskih društev in tudi starejši, ki si želijo izpopolniti vedenja o gorski pokrajini ter varovanju gorske narave. Za nemoteno in varno sledenje izvedbe programa potrebujejo udeleženci naslednjo planinsko opremo: planinski čevlji, nahrbtnik, planinski zemljevidi območja seminarja v merilu 1 : 25.000, fotoaparat, daljnogled. V predmetniku predvidene ure za planinsko turo: izlet, pohod ali turo je potrebno izvesti v obliki učne metode, s posebno pripravo. Po uspešnem preverjanju znanja na izvedeni planinski turi dobi udeleženec naziv gorski stražar. POGOJI ZA DOKONČANJE USPOSABLJANJA Naziv gorski stražar pridobi udeleženec tečaja, ki je bil izveden v skladu s tem programom in je opravil vse predpisane obveznosti ter je podal slovesno zaobljubo. Z enotnim nazivom gorski stražar označujemo tako moške kot ženske udeležence programa. Nazive podeljuje organizator tečaja (PD, MDO) potem, ko po končanem teoretičnem delu o tečaju in izvajalcih poda poročilo Podkomisiji za usposabljanje KVGN PZS. Evidenco usposobljenih gorskih stražarjev vodijo odseki za varstvo narave planinskih društev in odbori za varstvo gorske narave MDO, razvid o skupnem številu usposabljanj pa vodi tudi Podkomisija za usposabljanje KVGN PZS. Naziv gorski stražar pridobi udeleženec tečaja, ki je prisoten tako pri teoretičnem, kot praktičnem delu 80%. Udeleženec, ki mu je zaradi neaktivnosti zavrnjena podelitev naziva, ima možnost ustnega zagovora pred tričlansko komisijo zbora predavateljev tečaja. NAVEDBA NAZIVA Zadnji dan usposabljanja udeleženci usposabljanja prejmejo potrdilo o udeležbi, ki ga izda nosilec usposabljanja. Ko udeleženec opravi vse obveznosti in poda slovesno zaobljubo, mu nosilec usposabljanja izda potrdilo o usposobljenosti □ značko in izkaznico, lahko tudi poseben našitek odborov za varstvo gorske narave MDO PD. Slovesna zaobljuba se glasi: t'Vedno in povsod bom aktivno opravljal svojo vzgojno nalogo, z znanjem o naravi bogatil in dopolnjeval doživljanje gora vseh obiskovalcev gora, se udeleževal skupnih akcij odseka za varstvo narave, čuval ugled gorske straže ter bom v vseh pogledih vzoren planinecT. Značka GS je pokončne ovalne oblike in predstavlja svetlomodro gorsko silhueto na temnomodrem ozadju. Pred silhueto sta s temnomodro barvo narisana dva cvetova Clusijevega svišča ter beli črki GS. Gorskemu stražarju se njegova izkaznica potrjuje vsako leto na osnovi ocene o njegovi aktivnosti v okviru odseka za varstvo narave v minulem letu. Potrditev izvede načelnik odseka, predsednik planinskega društva ali vodja odbora za varstvo gorske narave na rednih letnih srečanjih GS. VERIFIKACIJA PROGRAMA Organizator tečaja (MDO PD, itd.), tečaj praviloma objavi v načrtu akcij PD oz. programu dela MDO za tekoče leto. Za verifikacijo usposabljanja je pristojna Podkomisija za usposabljanje Komisije za varstvo gorske narave PZS. Pri konkretni izvedbi tečaja je lahko število ur v odvisnosti od usposobljenosti in konkretnega znanja udeležencev tečaja, v celoti za 25% višje, nikakor pa ne nižje. ZAKLJUČEN TUDI III. TEČAJ ZA VARUHE GORSKE NARAVE Komisija za varstvo gorske narave pri PZS je v pomladanskih mesecih uspešno izvedla že 3. tečaj za VARUHE GORSKE NARAVE. Tečaj je potekal v treh delih ob koncu tedna in sicer 17. in 18. aprila 2004 v Tončkovem domu na Lisci, 22. in 23. maja v domu pri Gospodični na Gorjancih in 12. in 13. junija v Erjavčevi koči na Vršiču, kjer je bil tečaj tudi zaključen. Tečaja se je udeležilo kar 30 udeležencev iz 23 planinskih društev iz vse Slovenije, celoten program pa je zaključilo 25 udeležencev. Tečaj so uspešno končali in ga s seminarsko nalogo tudi zaključili: SOBAN BOGOMIR - PD Ajdovščina, KRŽAN OLGA - PD Brežice, CRKVENIČ BORUT - PD Drava Maribor, PAZLAR PETRA IN PRETNAR LIDIJA - PD Gorje, PEPERKO ALJOŠA - PD Grmada Celje, BIZJAN PRIMOŽ - PD Horjul, KOBENTAR JOŽE - PD Javornik Koroška Bela, MARN MARJAN - PD Komenda, FELDIN DUŠAN - PD Kranj, KOBAL MILAN - PD Križna Gora, MEDVEŠEK CRNKOVIČ VLASTA - PD Kum, VUKOVIČ BORUT - PD Litija, KOSJEK ALOJZ - PD Lovrenc na Pohorju, PEČAR VESNA - PD Sežana, PETERNELJ SILVO IN PETERNELJ TATJANA - PD Sovodenj, FRELIH IRENA IN FRELIH MIRAN - PD Trbovlje, DOLES TADEJA IN ROGELJ PETER -PD Trebnje, ZUPANC DARKA - PD Velenje, TEPINA HELENA - PD Viharnik, KUMER TOMAŽ - PD Vinska gora IN SITAR BRANKO - PD Žirovnica. Vsem navedenim je Podkomisija za usposabljanje KVGN PZS, dne 2. 9. 2004, podelila naziv VARUH GORSKE NARAVE. Pri usposabljanju so sodelovali dr. Peter Skoberne, Andrej Hudoklin, mag. Martin Šolar, Borut Peršolja, Darja Jenko, Rudolf Skobe, Vinko Šeško, Andrej Pečjak in Rozi Skobe, ki so kvalitetno in zanimivo predavali teme, predpisane s programom za usposabljanje. Slednjega je, dne 31. avgusta 2004, končno uradno potrdil tudi Strokovni svet RS za šport. Udeleženci tečaja so bili zelo motivirani in so s svojo srčnostjo in pripravljenostjo za reševanje in odpravljanje naravovarstvenih težav veliko pripomogli k kvaliteti tečaja, saj so se razne predstavitve in naravovarstvene razprave po zaključku uradnih predavanj zavlekle vedno še pozno v noč. V kvalitetnih seminarskih nalogah so absolventi izdelali naravovarstvene programe za odseke za varstvo narave v svojih PD, izvedli naravovarstvene pohode in očiščevalne akcije, izdali zloženke, pomagali pri nastanku novih učnih poti, izpostavili vpliv planinskih koč na okolje, predstavili rastline in živali nekaterih krajinskih parkov, sotesk, podzemnih jam, primerjali program za varuha gorske narave s podobnim programom za prostovoljne nadzornike v TNP in izdelali majice za varuhe gorske narave. Tudi III. tečaj za varuhe gorske narave je bil tako zelo uspešen. Pohvaliti je potrebno vse tečajnike za aktivno sodelovanje, predavatelje za kvalitetna predavanja in mentorstvo pri seminarskih nalogah, osebje v planinskih kočah za gostoljubnost in Veroniko Susman □ strokovno delavko na PZS za obveščanje in podporo tečaja. Slovesna podelitev nazivov VARUH GORSKE NARAVE je bila 11.9. 2004 pri koči na ŽAVCARJEVEM VRHU. Diplome je podelil podpredsednik PZS Adi Vidmajer. Na podelitvi so bili prisotni tudi predsednik PZS mag. Franci Ekar, podpredsednica mag. Slavica Tovšak, načelnik KVIZ PZS Rudolf Skobe - posebej zaslužen za potrditev programa VGN ter številni svojci tečajnikov. Vsi prisotni novi varuhi gorske narave so prejeli tudi posebej zanje izdelano majico, ostali in tisti iz prvih dveh tečajev pa jo lahko prevzamejo na PZS. GOSPODARSKA KOMISIJA UO PZS POROČILO O SREČANJU REFERENTOV ZA KOČE CAA V MLADINSKEM CENTRU DAV V BAD OBERDORF / HINDELANGU OD 18. DO 21. JUNIJA 2004 Letošnjega jubilejnega srečanja, že osmega po vrsti, v Mladinskem centru DAV v Bad Oberdorfu / Bad Hindelangu so se udeležili predstavniki petih članic CAA iz OeAV, SAC, CAF, PZS in DAV. Manjkali so predstavniki CAI, LAV in AVS, ki se srečanja niso udeležili zaradi zadržanosti (dan prej je bil v Milanu sestanek podpisnic sporazuma o reciprociteti). Kot gostiteljice srečanj so se tako zvrstile vse članice CAA, naslednje leto bo gostitelj ponovno OeAV. Na srečanju so predstavniki sodelujočih zvez najprej obravnavali poročilo in zaključke s srečanja v Liechtensteinu na Pfalzer Hutte. Na tem srečanju so bila sprejeta fmerila za okolju prijazne planinske kočeT, ki bodo predstavljala podlago za enako vrednotenje planinskih koč v državah članicah CAA. Merila naj bi predstavljala osnovo za pripravo zakonodaje primerne za obravnavo planinskih koč v EU, ki imajo sedaj s strani inšpekcij enak tretma, kot na primer hoteli in gostilne, kar je za upravljalce koč, ki delujejo pogosto v povsem drugačnih pogojih nevzdržno. Obravnavane in med seboj primerjane so bile tudi najemne in oskrbniške pogodbe za planinske koče v državah članicah, kjer so bile ugotovljene precejšne razlike med posameznimi članicami. Referenti so potrdili sklepe iz leta 2003 z navodilom, da se aktivnosti glede ffMeril za okolju prijazne planinske kočeT nadaljujejo in da se prične z tesnejšim sodelovanjem s Komisijo za varstvo gorske narave CAA. V drugem □ celodnevnem □ delu srečanja so se referenti seznanili z novostmi s področja tehnike in upravljanja planinskih koč: - Dipl ing. Landau je predstavil prve rezultate projekta fSHERPAT, ki se financira iz sredstev Interreg in v njem sodelujejo članice CAA (brez PZS, ki je izstopila). Zbrani so prvi podatki o energetski oskrbi planinskih koč v članicah CAA, pripravljajo se poročila oz. napotki o standardizaciji naprav in bodočih ukrepih. Projekt se nadaljuje in vključuje tudi države iz Vzhoda. V jeseni je konferenca v Bolgariji. - Prof. Brautsch je predstavil nove pristope v organizaciji DAV, ki se prilagaja novim pogledom na planinstvo, pridobivanja članov in varstva okolja. V tem koktekstu je pomembna uporaba novih oblik izkoriščanja energetskih virov in celovita oskrba in obdelava odpadkov iz planinskih koč. Poročal je tudi o uporabi repičnega olja za pogon agregatov, ker je neškodljivo in energetsko enako učinkovito kot nafta. - Martin Markl (SAC) je poročal o uporabi vetrnih generatorjev za proizvodnjo električne energije v kočah SAC. Kot primer je predstavil pilotno napravo na sedlu Loschen na n.v. 2690 m, kjer preizkušajo kombinirano delovanje vetrnega in fotovoltaičnega generatorja, ki bo osnova za pripravo študije o delovanju takih kombiniranih sistemov (opomba: PZS ima take kombinacije že na 6. kočah, vendar žal brez koncepta meritev!!) - Elmar Wimmer in Gerhard Stadlbauer (DAV) sta predstavila varnostni koncept glede požarne varnosti v kočah. Opozorila sta med razhajanji v teoriji in praksi in predstavila kako naj deluje razsvetljava v sili, sistemi za opozarjanje pred požarom (povsod so predpisani avtomatski javljalci požarov) in kakšni varnostni ukrepi se morajo izvajati v kočah (zasilni izhodi, požarne lestve..) - Falk Schonherr (DAV) je referiral o rešitvah na področju odstranjevanja usedlin iz čistilnih naprav v planinskih kočah in odelave odpadnih vod v planinskih kočah DAV. V razpravi so Švicarji menili, da se da voda v kočah le obdelati, ne pa očistiti. Zato so že več koč priključili na kanalizacijo, tam, kjer je bilo to možno. - Peter Buechel (SAC) je predstavil optimizacijo poslovanja, upravljanja in administriranja planinskih koč v luči organiziranja, predpisov in dejstev (prakse) , Steffeb Reich pa možnosti uporabe GIS (geografskega informacijskega sistema), ki je prirejen za večplastno uporabo in je namenjen različnim ciljnim skupinam uporabnikov. - Za zaključek pa je Konrad Mauer (SAC) poročal o raziskavi plačilnih tokov v kočah SAC zlasti z aspekta priliva finančnih sredstev v fond za koče, ki v primerjavi s potrebami po obnovi švicarskih koč ne zadoščajo več in bo potrebno povečati prispevek. Podobne težave imajo tudi v drugih članicah. V nadakjevanju je Max Hillmayer vodja turističnega urada v Bad Oberdorfu / Bad Hindelangu predstavil podatke o kraju in celotnem področju, turistični ponudbi in ekoloških ukrepih (140.000 gostov, več kot 1 mio nočitev..), ki jih izvajajo. V nedeljo je sledila ekskurzija na kočo Schwarzwasserhutte in rastišča zlatega čevelj ca v bližini. Koča je bila pred leti povsem obnovljena, opremljena je z biološko čistilno napravo, fotovoltaičnim sistemom in energetsko postajo, ki deluje na različne vrste goriv, ki so ekološko neoporečna. V koči se je nadaljevala razprava o ekološkem konceptu in urejanja planinskih koč in o problematiki upravljanja koč v bodoče. Prihodnje leto bo na srečanju v Avstriji delovna skupina OeAV, DAV in SAC pripravila gradivo z naslovom t'Quo vadis □ koče? (Hütten), saj je očitno, da prihaja do preloma med starimi in novimi pristopi tako glede upravljanja s kočami, kot tudi glede delovanja planinskih organizacij nasploh. Danilo SBRIZAJ Strokovni sodelavec GK UO PZS KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI UO PZS OBVESTILO KOMISIJE ZA PLANINSKE POTI Komisija za planinske poti zbira prijave za tečaj markacistov za leto 2005. Kandidat za markacista Planinske zveze Slovenije mora ob prijavi izpolnjevati naslednje splošne pogoje: • Starost najmanj 18 let • Dosežena Ill.stopnja šolske izobrazbe • Enoletna predhodna aktivnost v planinstvu. • Članstvo v planinskem društvu, ki je član Planinske zveze Slovenije Planinska društva naj prijave za svoje kandidate pošljejo na uradnem obrazcu: fPrijavnica za tečaj markacistov PZST (priloga) najkasneje do 31.oktobra 2004 na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za planinske poti UO PZS, p.p. 214, 1001 Ljubljana Komisija za planinske poti UO PZS prosi vsa planinska društva oziroma njihove odseke za planinske poti, da pošljejo poročila o opravljenih delih na planinskih poteh v letu 2004 na obrazcu fPoročilo o delu na planinskih potehT (priloga) najkasneje do 15.novembra 2004 na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za planinske poti UO PZS, p.p. 214, 1001 Ljubljana Tone TOMŠE, načelnik KPP UO PZS PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Komisiji za planinske poti UO PZS p.p. 214. 1001 LJUBLJANA PLANINSKO DRUŠTVO Odsek za planinske poti Datum PRIJAVA ZA TEČAJ MARKACISTOV PZS Za tečaj markacistov prijavljamo našega člana Priimek in ime Rojstni podatki (datum,kraj) _ _ št.plan.izkaznice Naslov Pošta (številka) Izobrazba Poklic in naslov delovne organizacije S doma__3 GMS _ _e pošta Ima priznan izpit za: Planinsko šolo leta Vodnika PZS leta Gorsko stražo, Varuha gor. narave leta Drugo: leta v v V (na) dne Lastnoročni podpis Načelnik žig PD Predsednik KPP-Obrazec za prijavo za tečaj markacistov PZS POROČILO o delu na planinskih poteh v letu 2004 PLANINSKO DRUŠTVO Redno vzdrževanje na planinskih poteh v v Ime poti: št. poti: Delo so opravili: Opravljeno število ur dela: Prispevek planinskega društva v SIT: Načelnik odseka za planinske poti: žig PD Dne 20 Predsednik PD Vse podrobnejše opise in dela vpiši na hrbtni strani KPP-Obrazec za letno poročilo TEČAJ ZA MARKACISTE PZS NA ŠMOHORJU Leta 1974 je bil organiziran prvi tečaj za markaciste v Kamniški Bistrici pod vodstvom Stanka Kosa. Bilo je 42 tečajnikov iz 26 PD (PV 74: 556-557, 1974). Tako se izteka letos tridesetletno delovanje Komisije za planinske poti na področju vzgoje in izobraževanja oziroma usposabljanja markacistov. V septembru (18. in 19.) in oktobru (2.in 3.) je bil izveden tečaj za usposabljanje markacistov v organizaciji Odbora za planinske poti Zasavja v planinskem domu na Šmohorju. To je 44 tečaj po podatkih KPP. Prijavilo se je 25 kandidatov iz 7 PD (Kamnik 2, Laško 4, Lisca 6, Litija 2, Ljubljana-matica 1, Nova Gorica 1, Radeče 5, Rimske Toplice 3 in Zabukovica 1). Na prvi del jih je prišlo 17 (68 %), na drugi pa 16 (64 %) kandidatov in ti so vsi uspešno zaključili tečaj. Uspeh pisnega dela je bil 96 %. Tako je planinska organizacija pridobila 16 novih markacistov pripravnikov (PD Kamnik: Cveto Balantič in Branko Slevec, Laško: Cveto Brod, Franc in Vojko Kamenšek ter Jožef Videc, Lisca: Valentin Božič, Alenka in Špela Udovč, Litija: Branko Skubic, Nova Gorica: Anton Harej, Radeče: Matjaž Cvikl, David Graheh, Primož Kmetič in Sašo Obolnar, Zabukovica: Borut Vaš), ki bodo po dveletnem uspešno opravljenem pripravništvu, kar bodo pokazali na petem dnevu usposabljanja dobili naziv markacist PZS ali enako po sedaj sprejetem Programu usposabljanja za opravljanje strokovnega dela v športu na področju planinstva strokovno-organizacijski delavec 1: vodja, organizator in izvajalec športnih prireditev, markacisti Planinske zveze Slovenije. Ta program je potrdil prvo KVIZ PZS in še Strokovni svet za šport RS. Tečaje vodil Aleš Mohar. Sodelovali so inštruktorji: Stane Gašparič, Gorazd Hace (le prvi del), Božo Jordan, Florjan Nunčič in Uroš Vidovič, Tone Tomše (le drugi del). Božo JORDAN KOMISIJA ZA ALPINIZEM UO PZS REDNO IZPOPOLNJEVANJE ALPINISTIČNIH INŠTRUKTORJEV 2004 Alpinističnim klubom in odsekom Planinske zveze Slovenije Spoštovani, Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri Komisiji za alpinizem Vas vabi na izpopolnjevalni seminar alpinističnih inštruktorjev, ki bo v soboto, 30. oktobra 2004 s pričetkom ob 9.00 uri, v Domu v Kamniški Bistrici. Seminar je namenjen vsem alpinističnim inštruktorjem, ki so delali izpit za AI pred letom 2001 oz. so se udeležili seminarja pred letom 2001 in je pogoj za podaljšanje inštruktorske licence. Vse alpinistične kolektive naprošamo, da izpolnjeno prijavnico o udeležbi njihovih alpinističnih inštruktorjev na seminarju pošljejo do ponedeljka, 25. oktobra 2004 na naslov (prijava je obvezna za vse na priloženem obrazcu, kasnejših prijav ne bomo upoštevali): Planinska zveza Slovenije, Podkomisija za vzgojo in izobraževanje (Meta Vukič), Dvoržakova 9 (p.p. 214), SI □ 1001 Ljubljana ali meta.vukic@pzs.si Prijavnico lahko pošljejo tudi inštruktorji sami. S seboj prinesite osebno tehnično opremo: prsni in sedežni del plezalnega pasu, čelado, 3 * vponke z matico, trakove, nekaj vponk, osmico ali kar uporabljate za spust po vrvi, pomožne vrvice. Ce pri plezanju uporabljate kakršno koli novost tehnične opreme, jo prinesite s seboj, saj je ena izmed tem tudi Uporaba novosti v alpinizmu. Vsem lep alpinistični pozdrav! Matjaž ŠERKEZI, načelnik PVIZ Obrazec je objavljen tudi na spletni strani PZS: www.pzs.si PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA SEMINARJU □ ALPINISTIČNI INŠTRUKTOR 2004 Alpinistični odsek/klub: Število prijavljenih alpinističnih inštruktorjev: Prijavnico pošljite na: Planinska zveza Slovenije Podkomisija za vzgojo in izobraževanje (Meta Vukič) Dvo ŠT. IME PRIIMEK INŠTRUKTOR OD LETA ZADNJA UDELEŽBA NA SEMINARJU LETA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. SI □ 100 1 Lju blja na met a.vu kic @p zs.si Podpis načelnika odseka oz. odgovornega inštruktorja: KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO UO PZS MEHIKA V NOVEMBRU □ ŠE DVE MESTI ! Komisija za gorsko popotništvo pri PZS je popotovanje po Mehiki prestavilo za mesec dni in bo od 9. do 30. novembra 2004. Na pot bo odšla manjša skupina in v kombiju sta še dve prosti mesti ! Udeleženci si bodo ogledali mesta nekdanjih cvetočih kultur od azteške do majevske. Obiskali bodo zanimivosti v okolici glavnega mesta, Pueble, Oaxace in Veracruza, na Yucatanu pa vsa pomembnejša majevska mesta. Tisti s planinskimi ambicijami se bodo povzpeli na dva manj zahtevna ognjenika, dovolj časa pa bo tudi za kopanje. Okvirna cena je 440.000 SIT in vsebuje vse prevoze , prenočevanje v hotelih, oglede in vodenje. Zainteresirani dobijo dodatne informacije pri Janezu Pretnarju, mobitel 031/429970, vendar se rok prijav zaključuje. KILIMANDŽARO IN SAFARI Od 7. do 20. decembra bo organiziran treking na Kilimandžaro, tokrat bo aklimatizacija v narodnem parku Ngorongoro, po želji pa lahko tudi na štiritisočaku Meruju. Ljubitelji narave si bodo ogledali tudi narodni park Manyara. Vzpon in sestop na najvišji, Uhuru peak, bo iz Maranga in skupaj traja pet dni. Okvirna cena je 520.000 SIT, odvisna je od števila udeležencev vsebuje pa prevoze, nočitve z zajtrkom v hotelih, polno oskrbo na safarijih in gorah, nosače, lokalne vodnike, vstopnine in vizo, zavarovanje in vodenje. Dodatne informacije daje Janez Pretnar. Odhod je zagotovljen. V decembru je na vrsti zudi vzpon na Acocaguo, informacije daje Roman Robas, mobitel 041/777-187, pripravlja pa se že program za leto 2005, konec februarja bo zanimivo popotovanje po Čilu in Argentini. Janez PRETNAR PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUSTVENI ODBORI VABIJO IN POROČAJO □ VABIJO □ Vse ljubitelje gorske in gozdne narave vabimo na predavanje: t'Gobe kot del naše y naravne dediščineT Z besedo in diapozitivi nas bo obiskal profesor Jože Kosec, determinator Gobarskega društva Ljubljana v torek, 12. oktobra 2004 ob 18. uri VSTOP PROST! PLANINSKO DRUŠTVO LENDAVA (www.geocities.com/pd lendava) vas vabi na 8. POHOD PO MIŠKOVI POTI v soboto, 23. oktobra 2004 Start pohoda bo med 9. in 10. uro izpred domačije Miška Kranjca v Veliki Polani. v dvorani Pošte Slovenije, Čopova 11/III, Ljubljana Trasa pohoda: Velika Polana □ Mala Polana □ Copekov mlin □ ob Črncu in Ledavi do Lendave □ Lendavske in Dolgovaške gorice □ Piramida □ Lendava (gostilna Lovski dom). To je pohod po poteh po katerih je dejansko hodil in jih v svojih literarnih delih opisal naš pisatelj Miško Kranjec. Obenem pot predstavlja del Pomurske planinske poti: žiga v Veliki Polani in Lendavi! Pot je primerna za vse kategorije pohodnikov od šolarjev do starejših udeležencev. Dolžina pohoda je približno 18 km, ki jih z lahkoto premagamo v štirih do petih urah. V Veliki Polani si bomo lahko ogledali spominsko sobo pisatelja Miška Kranjca. Od Velike Polane do Lendave je pot ravninska. Poteka mimo slikovitega Copekovega mlina na potoku Črnec ter se nadaljuje ob potokih Črnec in Ledava. V Lendavi zapustimo ravnico in se podamo v slikovite Lendavske gorice od nadmorske višine 165 m na 328 m. Možnost ogleda lendavskega gradu in ogled mumije vojščaka Hadika, branitelja Lendave! Pot nas bo vodila mimo Piramide, najvišje točke Lendavskih goric, tik ob meji s sosednjo Madžarsko. V neposredni bližini smo pripravili okrepčevalnico pri vinski kleti. Pohod bomo zaključili pri gostilni Lovski dom v Lendavi. Pohod bo ob vsakem vremenu ! Pot je označena, na delih poti, ki potekajo po javnih cestah je potrebna previdnost. Štartnina: Odrasli 300 SIT, otroci brezplačno. Vsak udeleženec pohoda prejme kontrolni kartonček pohoda in čaj. Za peti pohod spominski vrček (putra)! Kontaktna oseba: Laszlo Ligeti gsm: 040/ 205 778 PRODAMO RABLJENO SOLARNO OPREMO V Kočo na Blegošu ( PD Škofja Loka) smo uspeli pripeljati električno energijo iz javnega omrežja. Zato bomo demontirali in prodali solarno opremo, ki je služila za napajanje porabnikov v koči. Na razpolago so: - solarni modul BP 275 12V, 4,5A, 75W 8 kos - nosilna konstrukcija in prenapetostna zaščita 1 kos - regulacijska omarica 1 kos - sinusni razsmernik z vgrajenim solarnim regulatorjem ASDP TCD13, 24/230V, max. nazivna trajna obremenitev 1300W 1 kos - hitri avtomatski polnilnik iz generatorja 24V15A, IuoU karakteristika polnjenja 2 kos - solarni akumulator-baterija OPZS 24VC10= 420 Ah 1 kos Za ceno se bomo dogovorili z zainteresiranimi. Za dodatno informiranje kličite PD Škofja Loka 04 51 20 667 ali 041 595 005. PLANINSKO DRUŠTVO ŠENTVID PRI STIČNI vabi na letošnji 8. pohod po Lavričevi poti. Pohod bo 17. oktobra 2004. Prijave udeležencev bodo v Gostilni na Klančku (opis poti, dnevnik poti, bon za hrano in pijačo). Cilj pohoda je na Gradišču, na Lavričevi koči, kjer je zadnji kontrolni žig. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno na koči (enolončnica, kostanj, čaj). Hoje je za cca 6 ur; potrebna je le ustrezna kondicijska pripravljenost za hojo po razgibanem terenu. Startnina bo 1.000 SIT. Informacije in prijave pri Maksu Jerinu: 01/ 78 78 1 00 ali 041 454 097 ali pri Ruži Tekavec: 01/ 2834 904 ali 041 536 788. Na pohod po lavričevi poti vabi tudi Planinsko druš- tvo Pošte in Telekoma. Zbor pred PBS na Trgu OF 5 bo ob 7,10 uri. Vozno karto za vlak kupi vsak udeleženec sam. Povratek bo z rednim vlakom iz Ivančne gorice ob 16,41 uri ali 18,59 uri. Vodi Ruža Tekavec. PLANINSKO DRUŠTVO VIHARNIK praznuje 30-letnico delovanja. Ta jubilej želijo ustrezno obeležiti, zato vabijo na srečanje, ki bo 16. oktobra 2004 na fPiknik centru Pri JurjuT v Kamniški Bistrici s pričetkom ob 12,00 uri. Tisti, ki bi radi združili prijetno s koristnim in se tudi razgibali, bodo ob 9. uri krenili pod vodstvom vodnika Borisa jesenška iz kamniške Bistrice na ogled slapa Orglice. Hoje bo za 3 ure in je primerna za vse. Prevozi: z lastnim vozilom ali s posebnim avtobusom, ki bo izpred hale Tivoli odpeljal ob 8. uri; povratek avtobusa bo po dogovoru z udeleženci. Prispevek na udeleženca je 2.000 SIT (za hrano). Za vse udeležence so prijave obvezne do 10.10.2004 pri Marinki Petančič jecelj □ telefon: 041 801 538 ali 01/ 23 28 138. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA O B V E Š Č A, da elektrifikacija planinskega doma pri Krnskih jezerih omogoča, da je dom odprt tudi v zimski sezoni, če je zato izražen skupinski interes. Zato PD Nova Gorica vabi vse strukture Planinske zveze Slovenije, da pri načrtovanju usposabljanja planinskih kadrov v zimskih razmerah in drugih skupinskih obiskov Krnskega pogorja v zimskem času v sezoni 2004/2005 upoštevajo dano možnost. Podrobne informacije zainteresirane skupine prejmejo na sedežu društva v Novi Gorici, Bazoviška 4 ali po telefonu 05/ 302 3030. Cene so ugodne. POROČAJO □ KOČA NA BLEGOŠU (1391 m) je obnovljena V soboto, 18. septembra 2004, je bil za škofjeloške planince slovesen dan. Pod 1564 m visokim Blegošem, vrhom v grebenu loškega hribovja med Poljansko in Selško dolino, so dali planincem in vsem občanom v uporabo obnovljeno kočo. V to priljubljeno planinsko postojanko prihaja veliko obiskovalcev. Ni preveč oddaljena od Škofje Loke, Kranja, Ljubljane, niti od krajev, ki že spadajo na Primorsko stran. Dostopna je kar z devetih različnih smeri, ki so razen dveh vse lahke, primerne za vse obiskovalce. Blegoš je priljubljen za družine, saj se otroci lahko igrajo in tekajo v okolici koče, na prostranih pašnikih, kjer se čez leto pase živina, pa se jim nima kaj zgoditi. Ta gora Škofjeloškega hribovja je dostopna skozi vse leto. Le kakšen dan v letu se Blegoša kaže ogniti, ko ga odene debela snežna odeja ali bičajo hladni vetrovi. V letu 2003 je bila v Kočo na Blegošu pripeljana elektrika. Kar 2,5 km kabla je bilo treba vkopati v strmo blegoško pobočje od vasi Potok na selški strani, do koče. Transformatorska postaja ne skazi okolja koče. Agregat je bil odpeljan v dolino. Na njegov ropot in smrad so samo še spomini. 18. septembra 2003 je v koči zasvetila žarnica. Začetki s svečo so ostali le še spomin na nekdanje čase pod Blegošem. Letošnjega 12. maja smo začeli s podiranjem celotne etaže koče, ki je bila namenjena obiskovalcem. Dva, nefunkcionalno povezana prostora za goste, dotrajane sanitarije, skromno opremljena kuhinja in veliko obiskovalcev so botrovali odločitvi za temeljiti poseg. Arhitekt Miha Kajzelj je s sodelavci pripravil projekt prenove. Uresničili so ga gradbeni delavci in mizarji s Poljanske doline. Ocene prenove koče so zelo pozitivne in upamo, da bo tako tudi s počutjem obiskovalcev. Pohvalne besede sta izrekla ob otvoritvi tudi škofjeloški župan, Igor Draksler in predsednik PZS, mag. Franci Ekar. Delo PD Škofja Loka in skrb za gospodarjenje sta ocenila kot temeljno vrednoto planinstva, ki se mora boriti v neprijaznih razmerah za svoje mesto in je v tem uspešno. Nosilec prenove, predsednik PD, je napovedal, da koča s tem izpolnjuje pogoje za celoletno poslovanje. Odprta bo od novembra do aprila ob sobotah, nedeljah in praznikih, od maja do konca oktobra pa vse dni, razen ob ponedeljkih. Kritike iz preteklih let, ko so obiskovalci prihajali pred zaprta vrata koče bodo postale le spomin na neko obdobje, ki je s prenovo presečeno. Na zelo pogosto vprašanje, kako ste zbrali nad 50 milijonov vloženih sredstev za elektrifikacijo in prenovo koče, je bil odgovor zelo kratek:TZelo težko, z veliko truda in z varčevanjem.T Če bodo naslednja leta uspešna, v kar smo prepričani, bomo v blegoško kočo pripeljali še vodo s 900 m oddaljenega studenca in uredili čistilno napravo. Tako bo koča imela vse, kar rabimo in za kar se planinci tudi prizadevamo. Predsednik PD Škofja Loka Jože STANONIK DOMŽALSKI DOM NA MALI PLANINI V NOVI PREOBLEKI Helios d. d. in Olimpijski komite Slovenije □ Združenje športnih zvez sta v aprilu objavila razpis projekta obnove športnih objektov, ki je obsegal brezplačno dodelitev barv in lakov iz Heliosovega proizvodnega programa. Na razpis se je prijavilo tudi Planinsko društvo Domžale z Domžalskim domom na Mali planini (1534 m, Kamniško-Savinjske Alpe), ki je lani praznoval petdesetletnico odprtja in delovanja. Ob sodelovanju Planinske zveze Slovenije je bil med planinskimi kočami poleg Domžalskega doma izbran še Dom Planika pod Triglavom. Načrt obnove je obsegal pleskanje zunanjega fasadnega smrekovega opaža, ki s površino slabih 500 m2 prekriva oba objekta □ dom in depandanso z veznim hodnikom. Začetek del je oviralo deževno vreme ob koncih tedna v juniju in v prvi polovici julija, saj smo izvedbo izpeljali s prostovoljnim delom članov Planinskega društva Domžale. Prvi del pleskanja smo izvedli 17. in 18. 7. 2004, sodelovalo je deset članov, večinoma članov alpinističnega odseka. Opravili so 75 ur prostovoljnega dela. V drugem delu akcije (7. 8. 2004) je sodelovalo 11 članov, ki so skupaj opravili 80 ur prostovoljnega dela. V teh izjemno zahtevnih vremenskih visokogorskih pogojih se je pokazalo, da z navodili proizvajalca določena poraba lakov (1 liter za 10 m2 površine) ne zadošča, saj je les lak vpijal v izjemnih količinah. Družbo Helios d. d. smo zato zaprosili za dodatno količino laka, ki smo jo dobili hitro in brez težav. S prebarvano in zaščiteno fasado Domžalski dom na Mali planini nadaljuje pol stoletno sobivanje v tri tisoč letni visokogorski kulturni pokrajini Kamniško-Savinjskih Alp. Ostaja gorniško priljubljen cilj in s svojim imenom eden najbolj prepoznavnih prvin prebivalcev in prebivalk Občine Domžale. Družbi Helios d. d. se zahvaljujemo za podarjene lake, hvala pa tudi vsem posameznikom, ki so nam pomagali pri izvedbi: Nataši Hajdinjak in Andreji Roš iz Heliosa d. d., Bojani Okorn iz Olimpijskega komiteja Slovenije in Danilu Sbrizaju iz Planinske zveze Slovenije. Hvala tudi Občini Domžale za pomoč pri pripravi razpisne dokumentacije in vsem članom Planinskega društva Domžale (še posebej Jerneju Gradu) za kakovostno in varno izvedbo akcije. Avtorja v poročilu objavljenih fotografij sta Klemen Miklič (2) in Borut Peršolja (1, 3 in 4). Borut PERŠOLJA OPRAVIČILO Ker škratje, takšni in drugačni nikoli ne spijo, so nam jo tudi v prejšnji redni številki Obvestil PZS neprijetno zagodli. Navedeno je bilo, da so bili Heliosovi zaščitni premazi namenjeni tudi Mengeški koči, last P D Janez Trdina Mengeš in Domu planincev v Logarski dolini, last PD Celje H Matica. Besedila, ki smo ga prejeli, žal nismo posebej preveriii. Točen podatek je, da so bili premazi v letu 2004 namenjeni Domu Planika pod Triglavom in Domžalskemu domu na Mali planini. Predsednici P D Celje Manj i Raj h se za opozorilo zahvaljujemo. UREDNIŠKI ODBOR OBVESTIL PZS IZVLEČEK zapisnika 6. seje plenuma MDO MDO PD Ljubljane je v septembru sklical dve seji. Predsedstvo se je sestalo 28. 9. 2004, seja plenuma pa je bila 30. 9. 2004. Podrobno smo pregledali delo posameznih odborov in ugotovili, da vsi odbori dobro delajo. Mladinski odbor bo izvedel srečanje mladih na Kuclju. Pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo blizu 150 mladih. Načrtujejo še posvetovanje mentorjev in sestanek načelnikov mladinskih odsekov. Vodniški odbor bo sklical področni zbor vodnikov PZS, prijavljen pa je organizirati D tečaj in izpopolnjevanje v kopnih razmerah za leto 2005. Gospodarski odbor je organiziral seminar HACCP. Udeležili so se ga planinski delavci iz 7 PD. Odbor za pota bo skušal namestiti kovinske skrinjice na točkah LMP. Odbor za varstvo gorske narave je organiziral predavanje na temo Gobe kot naša kulturna dediščina. Delo odborov so dobro ocenili tudi predsedniki PD na plenarni seji in si takih akcij še želijo. Precej časa smo posvetili obravnavi predloga članarine za leto 2005 in sprejeli pobudo, da članarina B ne sme biti višja od lanske, to je 3800 SIT, pa čeprav na račun nekaterih pravic. Potrdili smo predlog UO PZS o črtanju iz članstva PZS za tista PD, ki za leto 2004 niso prevzela znamkic. Tista PD, ki letos še niso poravnala svojih obveznosti, pa smo opozorili, naj to čim prej storijo. Dogovorili smo se, da bomo v Planinski koledarček 2005 predlagali tiste akcije, ki so zanimive za širšo planinsko javnost in ne kar vsak izlet posameznega PD. Upamo, da bodo tako storili tudi drugi MDO. Beseda je tekla še o priznanjih PZS in pa o nadaljevanju redne skupščine PZS in sklicu izredne skupščine PZS ter njenem dnevnem redu. Marinka KOŽELJ STEPIC MA NOVO POKRIVALO pešno zaključili zamenjavo salonitne kritine na PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA Izleta planinske sekcije DU na Veliko planino se je 7.8.2994 udeležilo 59 članov sekcije, kar pomeni, da ni bil poln samo avtobus, ampak da jih je nekaj na pot odšlo s svojimi avtomobili. Noč pred izletom planinske sekcije DU na Komno 14.8.2004 je deževalo, rosilo je tudi še med vožnjo, vendar je bilo 32 udeležencev bogato nagrajenih za svoj pogum. Zjutraj se je zjasnilo in iz Vogla na katerega se je povzpelo 11 planincev se je videlo celo morje. Vsi udeleženci so bil navdušeni, čeprav so h Koči pri izviru Savice sestopili šele ob 1720 uri. Srečanja društev upokojencev iz Litije, Loškega potoka in Lesc 21.8.2004 se je udeležilo okrog 30 članov sekcije, ki so na GEOSS prišli peš. Sicer se je odlično pripravljenega srečanja udeležilo okrog 200 upokojencev. Izven programa planinske sekcije DU je Lojze Hauptman 23.8.2004 na Triglav popeljal vodjo sekcije Staneta Jerebiča, ter Darinko in Mirka Lovšeta. Vsi trije so bili prvič na našem najvišjem vrhu. Darinki se je ta želja izpolnila ravno na predvečer rojstnega dne. Izleta planinske sekcije DU na Cipernik se je 28.8.2004 udeležilo 46 planink in planincev. Pohodnike sta na vrhu pozdravila predsednik TD Kranjska gora in prijatelj društva Franc Košir iz Rateče. Sestopili so v dolino pod Poncami Planico. Pri Kra'č v Dolskem so opravili krst nove članice Štefke Smrkolj. Izleta Savske sekcije na Kanin se je 28.8.2004 v čudovitem vremenu udeležilo 30 članov sekcije. V času od 3. do 5.9.2004 je na Kamniškem sedlu potekal praktični del alpinistične šole AO. Udeležilo se ga je 16 članov AO, od tega so bili 4 tečajniki, po 6 pa je bilo pripravnikov in inštruktorjev. V Brani, Planjavi in Štajerski Rinki so preplezali 15 različnih plezalnih smeri od II do V težavnostne stopnje. Vodja šole Vito Bukovšek ocenjuje, da je šola odlično uspela. Izleta planinske sekcije DU na Veliki vrh in Kladivo se je 4.9.2004 udeležilo kar 67 planincev. Na izletu sekcije je sedaj že kar tradicija, da je na voljo več variant poti, pač glede na zmožnost udeležencev. Tudi tokrat je bilo tako. Na 3. seji UO PD Litija 9.9.2004 so člani sprejeli poročili o izvedbi 24. mladinskega in 1. družinskega planinskega tabora. O vsebini obeh taborov so v Obvestilih že poročali, zato tokrat povejmo le to, da se je UO zahvalil obema vodjema Ani Mohar in Alešu Preglu in da je oba tabora ocenil kot zelo uspešna. Pregledali so finančno poslovanje društva do 31.7.2004. Ustanovili so novo sekcijo pri ŠD Elekto Ljubljana, sekcijo bo vodil Roman Ponebšek, načrtujejo pa štiri izlete letno. Gospodarski odsek se je z novim uporabnikom antene na planinskem domu na Jančah dogovoril za najemnino v višini 200 EUR mesečno. Dogovorjeno je, da bo alpinist Janez Tomažič mesečno čistil streho na domu. Člani mladinskega odseka se bodo izobraževali: seminarja orientacije se bosta udeležila Aljaž Zupan in Miha Mohar, seminarja za aktivne člane MO pa Maja Mohar. Za tekmovanje Mladina in gore bodo prijavili dve ekipi. Člani UO so se seznanili s tem, da je bila z MOL podpisana pogodba o ustanovitvi služnosti v javno korist za vodohram na Jančah. Za člana odbora za planinske koče in gospodarstvo pri Zasavskem MDO je bil imenovan Peter Rutar. Za potrebe koledarja MDO so bili usklajeni datumi prireditev skupnega pomena v letu 2005. Tako bo 9. pohod Franca Štrusa 26.2.2005, 25. pohod na Tisje pa 11.12.2005. Za jubilejno listino PZS je bila ob njeni 60-letnici predlagana Ana Mohar. Člani UO so z zadovoljstvom ugotovili, da se je letos v društvo včlanilo 392 planincev, kar je trije več kot lani. Tradicionalnega srečanja planincev Avstrije, Italije in Slovenije na Tromeji se je 12.9.2004 udeležilo tudi 51 članov planinske sekcije DU. Kot vedno je bilo srečanje tudi tokrat množično. Izleta planinske sekcije DU na Javornik in Nanos se je udeležilo 40 planink in planincev. 18. in 19.9.2004 se je na Smohoiju pričel tečaj za markaciste zasavskega MDO. Udeležuje se ga 17 tečajnikov, med njimi je tudi Brane Skubic iz našega društva. Tečaj vodi Aleš Mohar, vodja markacijskega odbora pri MDO, sicer pa član PD Litija. Izlet savske sekcije na Košutico, 25.9.2004 bi moral biti prvi jesenski izlet, dejansko pa je postal prvi zimski. Ponoči se je sneg spustil vse do višine 1.200 metrov, zato je odpadla načrtovana ftrda variantaT s Hanjževega sedla. Tako se nas je vseh 29 udeležencev s starega ljubeljskega prelaza najprej skupaj povzpelo do Grunta (1.627m) odkoder se je 13 najbolj pogumnih povzpelo na zasneženi vrh, ostali pa so sestopili do planine Korošice in nato vsi skupaj v dolino. Izleta planinske sekcije DU na Kopitnik in Gore se je 25.9.2004 udeležilo 29 članov sekcije. Izlet so s pesmijo lepo popestrili pevci pod vodstvom Jožeta Kukovice. Za 26.9.2004 je bil sicer razpisan izlet na dvatisočak Sleme, vendar smo se zaradi sveže zapadlega snega odločili, da se 21 udeležencev raje odpravi na le nekoliko nižje Trupejevo poldne (1.931m) in Maloško poldne (1.828m) v Karavankah. Odločitev se je izkazala za pravo, saj je bila pot skoraj v celoti kopna, na drugi strani savske doline pa so se v soncu bleščali zasneženi vrhovi Julijskih Alp. Na novo ustanovljena sekcija pri ŠD Elektro Ljubljana je svoj prvi izlet izvedla 18.9.2004. 15 udeležencev je opravilo velikopotezno prečenje Julijcev od Koče pri Savici do koče Klementa Juga v Lepeni, vmes so se nekateri povzpeli še na Bogatin (1.977m), dva pa celo na Krn (2.244m). (Povzeto po Obvestilih PD Litija iz meseca septembra in oktobra 2004.) IZ DRUŠTVENIH GLASILA VIHARNIK Glasilo PD Viharnik iz Ljubljane Ob ustanovitvi leta 1974 je dr. Tone Strojin med drugim zapisal: fEden od osnovnih razlogov, zakaj smo ustanovili planinsko društvo delovnih skupnosti republiških organov je bil ta, da se spoznamo med seboj v gorski naravi brez formalnosti in dolinske etike. Seveda bomo spoštovali dobre planinske navade v duhu tradicij slovenskega planinstva in planinske organizacije. S tem smo postali enakopravni člani 80.000 članske družine slovenskih planincev.T_...... in danes po 30. letih predsednica društva prof. dr. Helena Hren Vencelj ugotavlja: fOdnos med društvi in PZS je nekako nelagoden, kar je razkrila tudi prekinjena Skupščina v Novem mestu spomladi letos. Odprte teme, kot članarina, meddruštveni odbori, razmerja in odnosi med društvi in znotraj PZS in pomanjkanje demokratičnega dialoga so problemi, ki niso zadovoljivo rešeni in slabijo trdnost te organizacij e_.T. Pa kljub temu trdno verjame, kot je razbrati iz prispevka, da se bodo zadeve uredile ob pomoči in sodelovanju vseh. Uspešno delo društva in njegovega poslanstva je, kot je napisano, njihova skupna skrb in je odvisna od vseh. Viharnik nudi precej branja, in sicer od statistike, do razmišljanj o nekaterih problemih v PZS, o problematiki vodništva, do odgovorov na vprašanja Zakaj v naravo in zakaj v družbi, do prispevkov o izletov in varstvu gorske narave. BILTEN, št. 5 Glasilo PD Črnomelj glasilo so posvetili 50-letnici ponovnega odprtja Planinskega doma na Mirni gori. Prijetno branje pa prinašajo sestavki o izletih, nekaj fplaninskihT pripravi bralca, da se nasmeji, članki pa so namenjeni tudi nahrbtniku, kot osnovni tehnični opremi vsakega planinca, bivakiranj u in nevarnostim v gorah ONGRČKI Glasilo PD Onger Trzin Poletni Ongrčki so prinesli prijetno branje oz. napotke za v gore: Poletne nevarnosti v gorah, Obvezna planinska oprema, Naravovarstvena misel,_ So naslovi njihovih prispevkov. Objavili so tudi informacije, kako se odpraviti do izhodišč planinskih poti z avtobusom, kako z žičnico do izhodišča in katere koče bodo v sezoni odprte. So pa uvodne besede predsednika društva Emila Pevca dokaj kritične, ko pravi: fHudo nerodno je, da marsikdo, ki se ima za fplanincaT ali fgornikaT ne razume poslanstva planinskega društva oz. očitno tudi ne poslanstva drugih društev. Ljubitelji gora preprosto ne znamo več delati v korist planinstva, kot vsesplošnega gibanja. Narobe je, da se s planinstvom ukvarjajo v več različnih društvih in s s tem samo slabijo pozicijo planinstva v lokalni skupnosti! Zelo dobro vemo, zakaj je bilo leta 1983 ustanovljeno planinsko društvo □ vsekakor ne zato, da bi n.pr. ustanovili gasilsko desetino v PD!!T. Vendar tudi evec gleda naprej polen načrtov. Planinska hišica je v slabem stanju, zato nastajajo načrti za novo. Upa, da se bodo vsi trzinski ljubitelji narave ravno ob tem projektu izkazali in končno spet fstopiliT skupajT. Po zapisnikih občnih zborov in obvestil planinskih društev in Medddruštvenih odborov ter glasil, gradiva uredila ter povzetke pripravila Jana RACMAN. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. POMEMBNA OPOZORILA vsem društvenim delavcem: 1. Vabili za nadaljevanje zasedanja Skupščine PZS, ki je bila 15.05.2004 v Novem mestu prekinjena zaradi nesklepčnosti in sklic Izredne Skupščine PZS sta objavljeni v Posebni številki OBVESTIL PZS (4. oktober 2004), skupaj z gradivom. Zasedanje bo v soboto, 23. oktobra 2004 ob 9, 30 uri, s pričetkom ob 10,00 uri v dvorani Margerita Hotela KOKRA na Brdu pri Kranju. 2. Gradivo ČLANARINA 2005 je bilo poslano z redno pošto vsem planinskim društvom in članom Upravnega odbora PZS, objavljeno pa je tudi v rubriki fNoviceT na domači strani www.pzs.si. Rok za sklenitev javne razprave je sredina oktobra 2004. Odbor za članstvo UO PZS (Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana) pričakuje pisne predloge in pripombe do 15.10.2004. Pripombe lahko posredujete tudi na naslov e-pošte: info@pzs.si. 3. Na domači strani www.pzs.si in v rednih Obvestilih PZS je objavljen razpis za vpis akcij v Planinski koledarček 2005. Rok, do katerega so morala planinska društva posredovati akcije MDO PD je bil 8. oktober 2004. Predsedniki MDO PD naj upoštevajo končni rok za oddajo gradiv Strokovni službi PZS □ to je 29. oktober 2004. Po roku prispeli seznami akcij ne bodo upoštevani! 4. MDO PD morajo oblikovati svoja mnenja k predlogom za priznanja PZS za leto 2004 (rok, do katerega so bila PD dolžna predloge posredovati predsednikom MDO je bil 30.09.2004) in potrjene predloge v šestih (6) izvodih poslati najkasneje do 20. 10. 2004 na naslov: Planinska zveza Slovenije □ ODBOR ZA PRIZNANJA UO PZS, Dvoržakova 9 (p.p. 214) 1001 Ljubljana) □ s pripisom t'ZA RAZPIS 2004 - PRIZNANJAT. Po roku prispeli predlogi ne bodo upoštevani! 5. Na domači strani www.pzs.si in v rednih Obvestilih PZS je objavljen tudi obrazec za prijavo investicije v planinsko kočo za leto 2005 in obrazec za vpis podatkov o obratovanju planinske koče v letu 2005, ki bo služil za vnos v Planinski koledarček 2005. Rok, do katerega Gospodarska komisija UO PZS sprejema obrazce, za katere prosi, da so natančno izpolnjeni, je 18.10.2004. 6. Računovodstvo PZS naproša vse društvene blagajnike, ki še niso poravnali vseh obveznosti do PZS iz članarine za letošnje leto, da to store TAKOJ. Prav tako nekatera planinska društva niso posredovala izpolnjenega obrazca za obračun letošnje članarine. Takšno nespoštovanje sprejetih odločitev povzroča PZS finančne težave in s tem hromi izvajanje redne dejavnosti, onemogoča pa tudi pravočasno izdelavo zbira podatkov, ki služijo za pripravo gradiv ob razpravi o članarini za leto 2005. Prevzem novih članskih znamkic za leto 2005 bo možen le v primeru, da bodo s strani društva do PZS poravnane vse obveznosti. 7. Tako društvene delavce, kot predsednike/načelnike komisij/odborov UO PZS naprošamo, da poskrbijo za redno poročanje o svojem delu ter svoje prispevke, če je le mogoče pošiljajo v elektronski obliki. Oblika prispevka ni pomembna (priporoča se pisava Times New Roman 11). S tem boste precej olajšali pripravo glasila, pa tudi objavljeni bodo le tisti dogodki, za katere smatrate, da so za objavo najbolj primerni. 8. Na zalogi je še nekaj izvodov Gornikovega svetovalca, ki ga je izdala gorska reševalna služba Slovenije. Brošura je brezplačna in jo po predhodnem naročilu (04 / 201 0670, grs@pzs.si) lahko prevzamete na sedežu GRS Slovenije, Bleiweisova 34, Kranj ali v Strokovni službi (Tajništvo) Planinske zveze Slovenije na Dvoržakovi 9 v Ljubljani. 9. Predsednike MDO PD še posebej naprošamo, da TAKOJ posredujejo podpisane izjave s PD □ organizatorjem akcij, ki so se izvajale pod skupnim naslovom Za življenje zdravo v gorsko naravo ter pisna poročila iz katerih bo razviden potek in uspeh posamezne akcije (povečanje števila udeležencev napram letu 2003) in finančna poročila s fotokopijami računov, o izvedenih akcijah. STROKOVNA SLUŽBA PZS: v.d. generalnega sekretarja: Telefon: E-pošta: FAX: E-naslov PZS: Spletna stran PZS: Danilo M. SBRIZAJ 01/4345 682 generalni. sekretar@pzs.si 01/ 4345 691 inFo@pzs.si http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS Tajništvo 4345 680 računovodja 4345 687 Planinska založba 4345 684 blagajna 4345 688 MK,KVIZ,VK,KVGN 4345 689 GRSS, Sklad Okrešelj 04/201 06 70 FAX: 04/201 06 71 GK, KPP, KMS 4545 690 KA,KOTG,KŠP,PV 4535 686 URADNE URE ZA STRANKE STROKOVNE SLUŽBE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE STROKOVNA SLUŽBA PZS: ponedeljek od 8. do 14. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek od 8. do 17. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure Odmor za malico je od 10.30 do 11,00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno Izdajatelj: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, / p.p. 214/, 1001 Ljubljana Uredniški odbor: mag. Slavica TOVŠAK (odgovorna urednica), Jana RACMAN (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC, Natalija MAROVT Tisk: TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar s.p., Kajuhova cesta 2 A, 1230 Domžale Naklada: 1600 izvodov, brezplačno, oktober 2004 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, p.p. 214, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691). El. pošta: info@pzs.si ali jana.racman@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na disketi.. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. UVODNIK t'Škoda govor'tT, bi rekel eden izmed mojih sodelavcev. To reče vedno, kadar je nekaj, milo rečeno, nezaslišano slabo ali izredno dobro. Svoj citat bi uporabil v Bavšici. Za obe skrajnosti. Kdor je bil kdaj v Bavšici ve, da se mu je le-ta vsidrala v srce in se zato tja rad vrača. Bavšica normalnega človeka zasvoji. Slabšo stran citata bi uporabil za to, ker Bavšico tako polno zasedemo, potem pa jo prevečkrat puščamo samo. Ne pokažemo je tistim, ki je še niso doživeli in občutili. Privoščimo ji družbo dobrih planincev in drugih, ki cenijo mir, lepoto in toplino. Ohranimo jo s svojo prisotnostjo, čeprav je daleč. Natalija Marovt V A B I L O ! Vabim vas, da se udeležite Zbora mladinskih odsekov, ki bo v soboto, 20. novembra 2004 v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu, z začetkom ob 12. uri. Dnevni red in evidenčni list pa najdete v nadaljevanju te mladinske priloge. Ljubljana, 3. oktober 2004 Lep gorniški pozdrav! Predsednik MK PZS: Jure Cencelj I NEKAJ MEDNARODNIH Tiho se je v naše kraje prikradla jesen, gozdovi kot da so na modni reviji - nadeli so si barvasto preobleko in nas s svojimi žarečimi barvami toplo pozdravljajo ter polnijo z nasmehom. Počitnic je konec, tabori so se zaključili, zopet je tu delo, šola, taka in drugačna. © REDNA SEJA YC UIAA: Redna seja bo tokrat od 4. □ 7. novembra 2004 v španskem planinskem učnem središču v Murcii (jugovzhodni del Španije), kamor nas predstavnike in člane matičnih mladinskih komisij planinskih zvez vabi Federación Española de Deportes de Montaña y Escalada, FEDME (Španska planinska zveza) in zanjo predstavnik v YC UIAA Miguel Sanchez Canovas. Na seji se bo na dnevnem redu med drugim obravnavalo: delo YC UIAA in njenih skupin v obdobju od zadnje seje (Plas y Brenin, maj 2004), poročilo UIAA in potrjene kandidature predstavnikov v komisijo YC UIAA, pregled in poročila izvedenih taborov YC UIAA 2004 ter Global Youth Summit 2004, Kriteriji in priporočila za YC UIAA aktivnosti, seminar o izobraževanju mladinskih vodnikov v 2005, Mednarodno (OZN) leto športa in telesnega izobraževanja 2005, Global Youth Summit 2005, obravnava prispelih predlogov za YC tabore 2005 itd.. Mladinska komisija PZS je imela v letu 2004 dva YC UIAA mednarodna in uspešno izvedena tabora, ki sta bila tudi GYS tabora, za leto 2005 pa ima MK tudi dva predloga za YC tabora. Predstavnica MK PZS v YC UIAA sodeluje med drugim tudi v delovni skupini o kriterijih in priproročil za YC aktivnosti. ... če tisto, kar delaš, delaš resnično iskreno in z veseljem (od srca in z vsem svojim bitjem), potem delaš dobro, prispevaš največ in osebnostno rasteš. (Anne Morrow Lindbergh) Srečno in 'mejte se radi! Zdenka Mihelič IZ NAŠIH LOGOV > TABOR 7-8, letnik XLIX, leto 2004 - Črna prst, Urška in Andrej Stritar, str. 32 - Kilimanjaro-Tanzanija, Špela Kastelic, str. 42 > TABOR 9, letnik XLIX, leto 2004 - Lanež, osamljen vrh blizu Raduhe, Urška in Andrej Stritar, str. 38 > ŠPORT MLADIH, letnik 12, številka 100, julij 2004 - Menina, Vida Biščak, str. 23 > ŠPORT MLADIH, letnik 12, številka 101, oktober 2004 - Čez preval na Dobrčo. Vida Biščak, str. 29 > GEA, letnik XIV, avgust 2004 - Po Triglavskem narodnem parku in njegovi okolici. Miran Muhič, str. 12 > GEA, letnik XIV, september 2004 - Skozi dolino Glinščice na Kokoš, Dario Cortese, str. 36 Vesna Lenart NOVICE IZ PO MO > PO MO Posočje: Srečanje mladinskih odsekov Posočja na Poreznu (1632m) □ MO PD Cerkno Bilo je v soboto 11.9.2004, ko se je zjutraj prav prijetno smejalo že jesensko sonce. Pravi dan za izlet v hribe. Tam gor pod Poreznom, kjer samevajo velike kmetije na velikih zemljiščih, se je v soboto zjutraj ob 8.00 zbralo pravo število mladih planincev in njihovih mentorjev in vodnikov. Točen kraj zbora je bil na Tuškovem griču, kjer je parkirišče smučarskega centra Cerkno. Od tu smo se s prevoznimi sredstvi peljali do Razpotja v Davči. Pešpot smo nadaljevali po gozdni cesti proti planoti Vršje, kjer smo si razgledali slikovito okolico bližnje Cerkljanske doline in vse preko Šentviške planote do Trnovskega gozda. Na desni strani planote se nam je odpirala tolminska Kobilja glava in začetek bohinjskih vrhov. Iz Vršji smo pešpot nadaljevali mimo lovske koče čez pašnike do sedla Medrce. Na sedlu smo naredili krajši počitek in se razdelili v dve skupini. Ena skupina je pot nadaljevala po strmem grebenu do vrha Porezna. Druga skupina je vzpon opravila po gozdnem kolovozu do Koče na Poreznu. Srečanje je potekalo pri Koči na Poreznu. Pri koči smo se naužili toplega čaja iz kuhinje oskrbnika. Dopolnili smo planinske izkaznice z žigi in napisali dnevnike mladih planincev. Izvedli smo družabne igre za otroke in najboljše tudi nagradili. Na koncu smo se fotografirali. V dolino smo se spustili po gozdnem kolovozu nazaj na sedlo Medrce in potem do planote Vršje in nadalje po gozdni cesti do Razpotja v Davči. Hoje je bilo približno 4,5h. Na Razpotju smo srečanje zaključili in se razšli vsak na svoj konec Severne Primorske. Srečanja so se udeležili planinci iz Tolmina, Šentviške gore, Deskel, Kanala in Cerknega. Srečanje je organiziralo planinsko društvo Cerkno. Srečanje je prijetno potekalo in zaključili smo ga z zadovoljstvom vseh udeležencev. Pravi pokazatelj tega srečanja je seveda mlada planinska druščina s svojimi mentorji, ki jih lepo planinsko vzgajajo. Pomemben dejavnik za izvedbo takega druženja je tudi dobra volja in lepo vreme, ki nam je bilo zelo naklonjeno. S tem bi tudi zaključil članek iz tega srečanja MO Posočja. Gorazd LAPANJA PO MO Savinjskega MDO: Srečanje mladih planincev pod Grmado Pokrajinski odbor Mladinskih odsekov Savinjskega meddruštvenega odbora vsako leto zadnjo soboto v mesecu septembru organizira srečanje osnovnošolskih planincev. Tako so se mladi zbrali tudi letos, nekaj dni po uradnem začetku jeseni, tokrat v naročju Grmade pri Planinski koči na Grmadi, na 620 metrih nadmorske višine, kamor jih je skoraj 150, skupaj s svojimi vodniki in mentorji prišlo ta dan iz celjske strani. Druženje so popestrile zabavne igre, v katerih so udeleženci iz Mladinskih odsekov Planinskih društev Dramlje, Gornji Grad, Celje □ Matica, Polzela, Slivnica, Vransko, Zabukovica in Žalec, tako tekli med planinskimi nahrbtniki kot tudi preizkušali svoje spretnosti v žvižganju, vse to na travniku ob 120 let starem kozolcu □ toplarju Čebelica, ki je vzbudil kar precej pozornosti, tudi med najmlajšimi. Najbolj vztrajni planinci so se podali še na vrh Grmade, kjer so se ob križu razgledovali po okoliških hribih in pogledovali proti ta dan precej narasli Savinji. Udeleženci so bili ob koncu srečanja deležni sladkih nagrad, ga. Agica in g. Franc Šinko pa sta skupaj s svojimi tsodelavciT iz Planinskega društva Grmada Celje pripravila čaj za vse in kosilo za najbolj lačne, za kar jim gre na tem mestu posebna zahvala. Petra Gregorc Aktivne počitnice v hribih Prijetna vasica sredi Trnovskega gozda, je v drugi polovici meseca avgusta za teden dni tpostalaT dom več kot štiridesetim mladim planincem iz širšega območja t'mesta ob SavinjiT. Mladinski odsek Planinskega društva Celje -Matica je namreč za svoje člane, stare od šest do štirinajst let, ki preko celega šolskega leta pridno sodelujejo v planinskih krožkih celjskih osnovnih šol, pripravil in organiziral planinski tabor v Lokvah, sredi gozdnate kraške planote. Toplo zavetje doma je zamenjala platnena streha šotora, jutranje počitniško poležavanje se je spremenilo v zgodnje vstajanje s telovadbo, računalnik in televizijo pa so nadomestile igre na vse mogoče načine. Že kmalu ob prihodu v tabor so se udeleženci seznanili z nekaterimi naravnimi in kulturnimi značilnostmi kraja in okolice, kondicijsko pripravljenost pa je tpreverilT pohod na bližnji Črni vrh. Cilj nedeljskega izleta je bil Dom na Lazni, pri katerem so štafetne igre ustvarile pravo tolimpijskoT vzdušje; popestritev dneva je bil ogled Snežne jame, globoke gozdne vrtače, kjer je bilo mogoče še sredi poletja videti nekaj snega. Na ostrem vrhu Poldanovca, skoraj 1300 metrov nad morjem, so radovedne oči zrle proti že in še v bodoče osvojenim vrhovom v Julijcih; na celodnevnem pohodu na poti na Mali Golak, najvišji vrh Trnovske planote, pa so planinci občutili prave zimske temperature v Ledenici v Paradani. Iskanje prave poti skozi jarke in rove na Sveto goro je bilo zanimivo, a precej naporno, zato so udeleženci s svojimi mentorji in vodniki poiskali osvežitev v novogoriškem bazenu. Pa vendarle noge niso bile nikoli tako utrujene, da bi ob popoldnevih pozabili na športne igre z žogo, pa naj bo to odbojka ali nogomet. Vseskozi je potekala tudi Planinska šola, kjer so mladi hribovci spoznavali osnove orientacije in prve pomoči, se učili pravih planinskih vozlov ter se seznanili z ustrezno planinsko in tudi alpinistično opremo. Ob vsem tem se je našel čas tudi za likovno ustvarjanje, pisanje prispevkov za glasilo, orientacijsko tekmovanje z iskanjem skritega zaklada in seveda pripravo družabnih večerov ob ognju pod zvezdnatim nebom, ki so pomenili piko na i vsakega dne. Brezskrbni počitnikarji so tako peli, plesali, po modni t'pistiT hodili, skeče igrali in se za konec nekateri celo poročili. In kar prehitro je minil aktiven planinski teden brezskrbnih počitniških dni, novih prijateljstev, napornih osvajanj vrhov, kakšnega žulja, predvsem pa nepozabnih dogodivščin. Kakšna od teh pa tudi mora ostati skrivnost. Petra Gregorc, Mladinski odsek PD Celje - Matica Mladinski odsek Planinskega društva Celje □ Matica je tabor organiziral v sklopu Pokrajinskega odbora Mladinskih odsekov Savinjskega Meddruštvenega odbora, ki je skupna taborjenja organiziral že 21. leto. V devetih izmenah smo s svojim vodstvom in mladimi planinci sodelovala številna planinska društva iz S MDO in tudi izven njega. Vsem organizatorjem se kot vodja ene izmed izmen iskreno zahvaljujem za odlično izveden tako velik organizacijski zalogaj, za vztrajnost, predvsem pa za neizmerno količino entuzijazma. Natalija Marovt, MO PD fDobrovljeT Braslovče Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Natalija Marovt, Zdenka Mihelič, Vesna Lenart, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 8 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisiia@,pzs.si ali pa po tnavadni poštiT na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana V A B I L O ! Vabim vas, da se udeležite Zbora mladinskih odsekov, ki bo v soboto, 20. novembra 2004 v Izobraževalnem centru za zaščito fc \ in reševanje na Igu, z začetkom ob 12. uri. Dnevni red: 1. Izvolitev organov Zbora Mladinskih odsekov 2. Vsebinsko poročilo o delu UO MK PZS 3. Delno finančno poročilo o delu MK PZS 4. Poročilo stališč in sklepov z "okrogle mize" 5. Razrešnica predsednika MK PZS in članov UO MK PZS 6. Kratka predstavitev kandidatov za organe MK PZS in predstavitev programa MK PZS za obdobje od jeseni 2004 do jeseni 2006 7. Volitve predsednika MK PZS, voljenih članov UO MK PZS in nadzornega sveta MK PZS za mandatno obdobje od jeseni 2004 do jeseni 2006 8. Razno Pred Zborom mladinskih odsekov bosta s pričetkom ob 12.00 potekali okrogli mizi z naslovom: - Planinstvo izbirni predmet v šolah - Predstavitev kandidatov za predsednika MK PZS in člane UO MK PZS Po vsaki točki dnevnega reda bo razprava. Vsak registriran mladinski odsek lahko prijavi več sodelujočih. pravico do glasovanja pa ima en sam iz posameznega mladinskega odseka. Za vse prijavljene bo na stroške MK PZS zagotovljeno kosilo, ki bo po končani okrogli mizi. Zbor MO bomo predvidoma zaključili do 18. ure. Izpolnjene evidenčne liste za kandidiranje v organe Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije pošljite najkasneje do srede, 20. oktobra 2004 in prijavnico za Zbor MO najkasneje do srede, 10. novembra 2004 na naslov: Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana Fax. št.: 01/434-56-91 El. pošta: Mladinska.komisija@pzs.si Lep gorniški pozdrav! Ljubljana, 3. oktober 2004 Predsednik MK PZS: Jure Cencelj Gremo skupaj varno v gore! EV I D E N CN I L I S T za kandidiranje v organe Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije V skladu s Pravilnikom MK PZS (Obvestila PZS, april 1998) kandidiram za (obkroži): predsednika MK PZS voljenega člana Upravnega odbora MK PZS člana Nadzornega sveta MK PZS Ime in priimek: Datum in kraj rojstva: Stalni naslov: Tel. št. Začasni naslov oz. naslov v službi: Poklic oz. študent fakultete: Elektronska pošta: Znanje tujih jezikov: aktivno: pasivno: Tel. št.: Član Mladinskega odseka Planinskega društva_od leta Opravljeni tečaji in seminarji iz gorniškega področja: . Prejeta priznanja v planinski organizaciji (naziv priznanja in leto podelitve): V okviru MK PZS želim sodelovati na naslednjem področju (obkrožijo kandidati za voljene člane UO MK PZS O največ dve področji): Y Odbor za vzgojo in izobraževanje (akciji Ciciban in Mladi planinec, vodniki PZS, inštruktorji PV) Y Odbor za mentorje planinskih skupin (starostno prilagojeni programi, tekmovanje Mladina in gore, mentorji PS) Y Odbor za orientacij o (planinska orientacij ska tekmovanj a in seminarj i) Y Vodniški servis Izidor (Tedni turne smuke, Tečaj gorništva, vodenje izletov in taborov) Y mednarodno sodelovanje Y sodelovanje z mladinskimi odseki in pokrajinskimi odbori mladinskih odsekov Y sodelovanje z drugimi komisijami PZS Y sodelovanje s sorodnimi organizacijami (Zveza tabornikov Slovenije, ipd.) Y založništvo in propaganda Y Mladinska priloga Obvestil PZS Y pravne in organizacijske zadeve Y mladinska politika Y drugo_ Kratek gorniški življenjepis (lahko tudi v posebni prilogi): IZJAVA KANDIDATA S svojim podpisom zagotavljam: Y da se strinjam s kandidaturo; Y da sem član Planinskega društva s plačano članarino za tekoče leto; Y da so navedeni podatki resnični in dovoljujem njihovo uporabo in objavo skladno z Zakonom o varovanju osebnih podatkov; Y da bom v primeru izvolitve vestno in marljivo opravljal zaupane naloge ter da bom pri svojem delu spoštoval Častni kodeks slovenskih planincev, Statut PZS, Pravilnik MK PZS in druga določila, ki veljajo v planinski organizaciji. Lastnoročni podpis kandidata: V (na) dne IZJAVA PREDLAGATELJA Mladinski odsek Planinskega društva člana kandidira svojega za (naziv funkcije). Žig Podpis načelnika MO PD: V (na) , dne PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE VODNIŠKA KOMISIJA Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana Izpolnjevanje pogoja tur potrjuje: PRIJAVA NA TEČAJ IN IZPIT ZA VODNIKA PZS KATEGORIJE Izpolnjevanje ostalih pogojev potrjuje: _ A: OSNOVNI PODATKI - izpolni kandidat(ka)_ Ime in priimek: Datum in kraj rojstva: Številka kartice zdravstvenega zavarovanja Naslov stalnega bivališča: Naslov začasnega bivališča: Telefon doma: E - pošta: Poklic: Znanje tujih jezikov: PD: MDO: Vodnik predhodne ustrezne kategorije (kopne/snežne): od leta: Vodniški pripravnik: kategorije, od leta: Doseženi strokovni nazivi v PZS: Dosedanje delo v PD: Evidenčna st.: EMŠO: Telefon služba: GSM: Stopnja izobr.: „ * B: PRIJA VLJAM SE NA TEČAJ oz. IZPIT - izpolni kandidat(ka) Organizator - izvajalec: Kraj in datum tečaja oz. izpita: Želim samo vegetarijansko prehrano: DA NE * Če se prijavljaš samo na izpit, obkroži samo izpit! C: PODATKI O TEČAJU IN IZPITIH - izpolni organizator - izvajalec_ Organizator - izvajalec: Kraj in trajanje tečaja: od: do: Kraj in datum opravljanja teoretičnega izpita: Teoretični izpit je kandidat(ka) uspešno opravil(a): DA NE Podpis vodje tečaja: Kraj in datum izpitne ture: Praktični izpit je kandidat(ka) uspešno opravil(a): DA NE Podpis vodje tečaja Z dnem: je postal(a) pripravnik(ca): kategorije. Č: PODATKI O OPRAVLJENEM PRIPRAVNIŠTVU - izpolni OKR_ Evidenčna štev. vodniške izkaznice: Sklep OKR: z dne: Potrjena kategorija: Izjavljam: • da sem član(ica) PD_s plačano članarino za tekoče leto; • da so vsi navedeni podatki na prijavnici in na prilogi seznama tur resnični; • da dovoljujem zbiranje, hranjenje, uporabo in javno objavo podatkov za potrebe PZS v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Datum: __Podpis kandidata(ke): Planinsko društvo_prevzema moralno odgovornost za navedene podatke in izpolnjevanje pogojev kandidata(ke) v skladu z določili Pravilnika o izobraževanju, kategorizaciji in registraciji vodnikov Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju POIKIRVPZS) in se obvezuje poravnati vse materialne in finančne obveznosti, ki bodo nastale z udeležbo kandidata(ke) na tečaju oz. izpitu. Datum: __m.p. Potrjuje PD: Izpolni kandidat(ka), če je samoplačnik(ca): Obvezujem se poravnati vse materialne in finančne obveznosti, ki bodo nastale z mojo udeležbo na tečaju oz. izpitu. Datum: __Podpis kandidata(ke): Pregled opravljenih tur: 1. Pregled opravljenih tur napišeš na poseben list, ki ga priložiš prijavnici. Vsebovati mora ime in priimek kandidata(ke), zaporedno številko ture, datum opravljene ture in potek opravljene ture (obvezno napiši pot, po kateri si opravil(a) vzpon oz. sestop). 2. Posebni pogoji za posamezne kategorije glede števila in zahtevnosti opravljenih tur so predpisani v 14. členu POIKIRVPZS. 3. Kot opravljena tura se šteje končano gibanje od izhodišča (stalno ali začasno bivališče) do cilja in nazaj (do stalnega ali začasnega bivališča). Primer: • enodnevna tura - 25. 5. 1998: Kamniška Bistrica - Kamniško sedlo - Brana - Kamniško sedlo - Kamniška Bistrica (izvedba mora po normativu trajati najmanj 2 uri); • večdnevna tura - 22.-24. 7. 1998: Vrata - Kredarica (po Tominškovi poti) - Triglav -Dolič - Kanjavec - Hribarice - Dolina sedmerih - Komna - Bohinj (vsak začeti tretji dan na večdnevni turi šteje kot nova tura - v navedenem primeru šteje kot dve turi); 4. Ture se ne smejo ponavljati po isti poti; isti vrh se upošteva večkrat le, če je bil dosežen po različnih poteh, v različnem letnem času (kopna ali snežna). 5. Za kategorije A, B in C veljajo samo ture, opravljene v kopnih razmerah. Za kategorijo D štejejo ture, ki so bile opravljene v času koledarske zime (do 1500 m), v višinah nad 1500 m pa v času od 1. 12. do 30. 4., če so bile opravljene v snežnih razmerah (ledeniške ture ne štejejo). Februar/2003 Obrazec: VPZS A01 PREGLED OPRAVLJENIH TUR Kandidat(ka):. Z. št. Datum Potek ture (izhodišče, smer pristopa, koče, vrhovi, smer sestopa) Datum: Podpis kandidata(ke):