MATI GOSPODINJA
LETO 1933
19. AVGUSTA
ŠTEV. 13
Avgusta meseca na vrtu
Avgusta je vrt na višku- Nekateri pridelki zore, drugi so sredi'svojega razvoja, nekatere sadeže pa tudi šele sejemo ali presajamo. Do srede tega meseca se jemo še zimsko endivijo. Najboljša sorta je širokolistna, e s k a r i -j o i. Za zimsko redkev je sedaj tudi zadnji čas," da jo posejemo ali samo zase ali pa med repo. Proti koncu meseca bomo sejali pa zimsko špinačo. Dobre sorte: eskimo in gaudri. Takrat sejemo tudi prvi motovileč za pozno jesensko uporabo; za zimo in rano pomlad ga sejemo šele septembra. Med zimsko špinačo radi vržemo nekoliko zinTske solate. Tudi špinačo in zimsko solato lahko sejemo pozneje septembra meseca še enkrat, posebno v bolj toplih krajih, kjer se ni bati prerane zime. Ob vročih in navadno suhih pasjih dneh je dobro, ako setve kakorkoli obseučimo, sicer nerade ozelene. Endivijo za jesensko rabo pa sedaj presajamo. Tudi glavata solata naredi do jeseni še lahko lepe glave, ako jo varujemo suše.
Vse zelenjadne rastline,' ki še rastejo, treba pridno okopavati in Nalivati, kajti na malokatero rastlino suša tako neugodno vpliva kakor na zelenjad:.: Zato ste ob tem času r a h I j a n je vrhnje plasti zemlje in pa. temeljito namakanje najvažnejši, opravili na vrtu.
Med zelenjadne rastline, ki potrebujejo posebno nego, spada paradižnik. Avgusta meseca raste še posebno bujno in moramo vsaj vsakih deset dni privezati prirastek na kol. Pri tisti priliki iz-režimo vse zalistnike, ki vedno iznova silijo ria dan. Pod nobenim pogojem pa
se ne dajmo premotiti, da bi oskubli po deblu liste, češ da bi plodovi hitreje zoreli. Uprav nasprotno dosežemo s takim nespametnim ravnanjem.
Ta mesec zorijo čebula, česen, ša-lotke. Te pridelke je treba vzeti h zemlje takoj, ko se steblovje posuši, ker sicer začno iznova poganjati korenine, ako jih pustimo zrele v zemlji. Potem pa niso trpežne za zimo. Proti koncu poletja začno zoreti semenske rastline, ki jih je treba previdno spravljati v snopih na suh, zračen prostor, varen pred pticami. Šele potem, ko na ta način pozorijo, jih omanemo ali omla-timo, seme prečistimo in spravimo. Pravi vrtnar vsako izpraznjeno gredico takoj zopet obdela — prekoplje in po-gnoji — ter obseje ali obsadi.
Trajne * zelenjadne rastline, k&kor n. pr. drobnjak in nekatera dišavna zelišča (n. pr. pelitran, timijan i. dr.) razmnožujemo tako, da starejše grme vzamemo iz zemlje, jih raztrgamo na več delov in presadimo na drug prostor. Avgust je tudi najugodnejši mesec za saditev vrtnih jagod. Ako sadimo dovolj močne, dobro vkoreničene sadike, bomo imeli drugo leto že lep pridelek.
Avgusta meseca I udi za olepšanje vrta lahko marsikaj ukrenemo. Vse trajnice, ki so cvetele: spomladi in žarami poleti, sedaj razmnožujemo in presajamo (n. pr. vijolice, jegliče ali pri-mule, šmarnice„ perunike, ostrožnik, limbar in še mnogo drugih). Vsak tak starejši grm vzamemo iz zemlje, ga razdelimo v več delov, ki jih porazsadimo na nov, dobro pripravljen prostor. Za razmnoževanje s potaknjenci, bodisi od katerekoli zeliščna te rastline, je sedaj najugodnejši čas. Potaknjence delamo n. pr. od nageljnov, pelagonij. fuksij,
rož itd. Kdor ima na vrtu lepotično grmovje in živo mejo, naj oboje ta mesec obreže. Avgust je tudi mesec za po-žlahtnjevanje divjih vrtnic ali šipkov. Z vrtnicami si lahko vsakdo skoraj brez stroškov in brez posebnega truda na najlepši način okrasi svoj dom takole: V jeseni naj nakoplje po grmovju šip-kovih debele, ki jih je povsod dovolj. Takoj naj jih posadi na stalno mesto, kjer želi imeti rožna drevesca. Ko pritisne mraz, naj jih pripogne k tlom kakor žlahtne rože in pokrije s smrekovimi vejami. To je neogibno potrebno, sicer čez zimo pozebejo, čeprav so samo divja debelca. Spomladi jih dvignemo šele tedaj, ko začno pod odejo odganjati (aprila meseca). Avgusta jih požlahtni-mo na speče oko (okulirajmo). Drugo leto imamo na ta način že cvetje. Žlahtna očesa dobimo pri prijatelju ali znancu brezplačno.
Kdor je avgusta pridno na delu, bo imel s svojim vrtom veselje tja v zimo in od njega mnogo tudi materialnega užitka še pozimi.	H.
Mleko se \e skisalo
Zopet smo v tistem letnem času, ko gospodinja tolikokrat toži, da se je za-sirelo mleko in da ne ve, kaj bi vsakič počela z njim. Posebno rado pa se skisa mleko v soparnih dneh pred nevihto. Takrat mleka kar ne moremo rešiti in tudi pridatek jedilne sode mu ne pomaga.
Dokler mleko samo malo diši po kislem in ima kiselkast okus, ga še prav lahko porabimo v kuhinji za pripravo različnih jedil, posebno za kakršnokoli testo za močnate jedi, pa tudi za sladice. Ce torej opazimo pred kuhanjem, da diši mleko po kislem, tedaj ga se pustimo, da bi se zasirilo, anvpak ga raje prej koristno porabimo. To naredimo najbolje takole: Preden mleko pristavimo, natehtamo za vsak liter mleka 20 dkg pšeničnega zdroba. Mleko nato pridno žvrkljamo in če vidimo, da se začenja širiti, tedaj vsipajmo vanj hitro zdrob in mešajmo na ognju toliko
časa, da se zgosti. To zdrobovo testo, ki ima po mleku prijetno kiselkast okus, ki spominja na skuto, se da zelo raznovrstno porabiti. Najprvo ga malo solimo; primešamo mu lahko tudi nekoliko nastrganega sira če ga imamo slučajno pri hiši. Nato namažemo to testo za prst na debelo na krožnik ali na mokro desko in ga pustimo na hladnem, da se čisto ohladi. To strjeno tvarino zrežemo potem na poljubne koščke, jih povaljamo v jajcu in drobtinah ter spečeino v malo masti na obeh straneh lepo rumeno. Te ocvrte zdrobove rezine dado s solato dobro in tečno kosilo ali večerjo. To jed pa naredimo lahko tudi sladko; kuhanemu zdrobu primešamo nekoliko sladkorja, naprej pa ravnamo, kakor smo omenili zgoraj.Poleg te je3i damo kompot ali sadni sok.
Iz istega zdrobovega testa pa naredimo labko tudi prav okusne žličnike, ki se dobro prilegajo k pečenki in k omakam. V plitvi ponvi razgrejemP maslo ali mast in v njej opražinto nekaj drobtin lepo rumeno. Nato delamo žličnike takole: Žlico pomočimo najprvo v maslo z drobtinami, potem pa odreže-mo z njo žličnik iz še tople zdrobove tvarine. Vsakič pomočimo žlico najprvo v mast z drobtinicami, zato da je vsak žličnik lepo obdan od masti In drobtin. To nadaljujemo toliko časa, da smo porabili vso tvarino. Žličnike prinesemo takoj na mizo. Poleg postrežemo s solato. Lahko jih pa naredimo tudi sladke, če zdrobu že takrat, ko ga zakuhamo v mleko, pridenemo malo sladkorja in citronovih kožic. Gotove žličnike pa končno še potresemo s sladkorjem in cimetom ter prinesemo zraven na mizo kompot.
Razen rezin in žličnikov naredimo iz te zdrobove tvarine tudi zdrobov praže-nec. Kuhan zdrob denemo v pekač z vročo mastjo, ga pustimo lepo zapeči, pečenega pa razdrobimo z vilicami. Če hočemo imeti praženec finejši, mu primešamo, preden ga damo v pečico, še jajca. Na mizo prinesemo praženec s solato, če smo ga pa sladkali, pa s kom-potoni.	š. H.
Prva pomoč za omedlevico
Omedlevica nastaja običajno zaradi hipnega pomanjkanja krvi v možganih. Treba je tedaj, da pride kri spet vanje po naslednjih pravilih:
1.	Omedlelega položi plosko na tla, na divan, na mizo ali podobno. Glava mora biti absolutno v vodoravni legi ali še nekaj nižje.
2.	Odpri okna in vrata, da pride sveži zrak do omedlelega.
3.	Odstrani, odpni in razvezi vse dele njegove obleke, ki utesnjujejo krvni obtok.
4.	Oškropi omedlelemu obraz, čelo in senca s hladno vodo, š katero mu te dele odrgneš in izmiješ, daj mu duhati močno dišeče snovi (ješih, kolonjsko vodo, salmijak), šeegetaj mu nosnice s kurjim peresom ali čim podobnim, drgni mu podplate in dlani, s krtačo itd.
5.	Če se omedleli po tem postopanju ne zave in če je omedleviči vzrok kakšna težka bolezen, pozovi zdravnika, obenem pa poskušaj z umetnim dihanjem in z drghenjem v okolici srca.
6.	Pod nobenim pogojem ne vlivaj omedlelemu kakršnekoli tekočine v usta, kajti dokler se ne zave, mu pridejo lahko v pljuča namesto v želodec in mu povzročijo pljučnico,
7.	Nezavestnega človeka, ki bljuva, položi tako na stran, da mu izbljuvek iie pride v sapnik in ga zaduši.
8.-	šele tedaj, ko se prilično zave, mu daš lahko piti, najbolje črno kavo, konjak, vino ali kaj sličnega.
H. T-k:
Južno sad'e
Kakor naše domače sadje, tako ima tudi »južno sadje« gotovo, mero sladkorja, organskih kislin, dostikrat tudi beljakovin in tolšče ter.navadno veliko vitaminov. Naravoslovno je tudi to sadje samo le plod ali seme raznih rastlin.
V najobsežnejšem pomenu besede prištevamo med »južno sadje«: breskve, marelice, kutine, nešplje, olive,
rožiče, potem pa pomaranče, limone, suho grozdje (rozine, cvebe, vamperle, malaga-grozdje), ananas, banane, da-teljne, fige, kostanj, mandeljne, kokosove orehe, zemeljske oreške pinjole. pistacije, končno tudi mak.
Breskve in marelice so le po svojem izvoru »južno sadje«, ker je njihova prvotna domovina je daljni vzhod ali orijent, posebno Perzija. O njih tu ne bomo obširneje obravnavali, vsaj imamo o njih cele lepe knjige in jih tudi po videzu dobro poznamo.
Iste družine kot breskve in marelice so tudi kutina in nešplja, katerih pradomovina je tudi orijent. Kutina ali dunja je kot rastlina grm ali celo 3 do 5 metrov visoko drevo, katerega sadeži so tudi v popolnoma dozorelem stanju vedno trdi, po obliki podobni rumenemu jabolku ali hruški, zelo močno in prijetno diše in so užitni samo vkuhani kot kompot, kot čežana, »sir«, strdina, sirup itd. Surovi niso užitni, ker imajo kislo-trpek okus.
Nešplja je kot rastlina drevesu podoben grm, široke rasti. Doma je v južni Evropi. Pri nas se goji po vrtovih zaradi lepotičja in sadežev; le-ti so ru-meno-rjavi in se zmede šele do Božiča in so potem užitni. V Primorju in Italiji (Siciliji) raste nam manj znana japonska nešplja.
Med najbolj poznano juž»o sadje spadajo pomaranče. Drevesa, na katerih zrastejo ti sadeži so razne velikosti, dosežejo tudi 6 do 9 metrov višine. Plodovi so po svoji sestavi prave jagode. Pomarančevec je doma v vročih delih Azije, sade ga pa dandanes po vseh gorkejših deželah vesoljnega sveta, pa tudi v mrzlejših krajih ga goje vsaj zaradi lepotičja na vrtovih in v rastlinjakih. Pomarančno cvetje je belo-ro-žasto, prijetno dišeče; sad je krogla, ki je zgoraj in spodaj nekoliko ploskovita in ima 6 do 12 predelov. Je lahko debela kot ^ oreh, velikanke pa dosežejo celo 6 kg teže. Koža dozorelega sadeža je značilno pomarančno-rdeče barve, ki se nekoliko svetlika in je polna hlipne-ga ali begljivega (eteričnega) olja s prijetnim duhom. V predelih ie zelo soč-
nata kasa rumene aii l-crvavordeče bar-	V poletnem času je prav težko ohra-
ve s 2 do 3 semeni. Vsebuje 4 do 10%	niti živila sveža, ako nimamo hladilne
sladkorja in mnogo vitaminov. Po oku-	omare. Posebno trpi radi tega zelenjad,
su jih razlikujejo kot grenke, sladko-	ki ovene, če mora počakati v shrambi
kisle in sladke pomaranče. Vse so pri-	cel dan. Temu odpomoremo, če zavijemo
ljubljeno namizno sadje, ki se uživa su-	zelenjad, u. pr. solato v moker časo-
rovo in mu v najnovejšem času pripi-	pisni papir. Solata bc ostala sveža in
sujejo veliko vrednost zaradi vitaminov,	čvrsta.
Uporabljajo jih poleg tega za razne kon-	Maslo in maščobe sploh pa ohrani-
zerve in slaščice. Na ploskvice razre-	mo sveže v cvetličnem loncu, ki mu luk-
zane in s sladkorjem vkuhane poma-	njico na dnu zamašimo z zamaškom.
rančne lupine se prodajajo pod imenom	Tako zamašen lonec postavimo potem v
arancini. Hlipno (begljivo) olje in pa	drugo posodo, ki naj bo napolnjena z
neko grenko snov pomarančnih listov,	vodo.
cvetja in plodne lupine porabljajo za	Za meso, klobase in podobno je po-
dišave in zdravila. — Skoraj vse poma-	leti dobro spravilo peč, ki je hladna in
ranče naših trgov pridejo iz Italije, po-	zračna. Seveda je treba peč prej lepo
sebno Sicilije, pa tudi iz Sirije, prav	osnažiti. Meso zavijemo v papir, da je
malo iz južne Dalmacije. V trgovini	zavarovano, pred prahom in ga polo-
razlikujejo pomaranče po velikosti, po	žimo v peč.
barvi sočne kaše. Posebej so znane še	pa tudi razne pijače lahko ohladimo
male, nežne »mandarince«. — Na trgu	brez ledu, Okrog steklenice ovijemo
se dobe skoraj celo leto, poglavitno pa	mokro krpo in tako ovito steklenico po-od začetka decembra dalje, kjer jih • stavimo na okno, kjer je prepih. Seve-
vidimo v znanih zabojih. (Dalje.)	da mora biti odprto okno pritrjeno tako
r . ,w #	da se steklenica, če zapiha veter, ne
Nehaj prakitcmh	more prevftiifi in razbiti. g. H.
migljajev	Našim gospodinjam
Ce šivalni stroj močno ropota, osla-	nn floro?« •} nrt>iurtnr&h
bimo ta ropot, če podložimo stroju pod	1,0 °eZeit V P^HOafCK
noge košček klobučevine ali pa več sku-	Skoraj pri vsaki hiši redite kokoši,
paj sešitih volnenih krpic.	Med vsakoletnimi piščanci je polovica
Nekateri predali po omarah ali !a-	petelinčkov. Tu in tam pride kateri na
vah tečejo včasih tako tesno, da jih le	domačo mizo, po večini pa romajo iz
stežavo odpiramo in zapiramo. Tu po-	kmečke hiše ven — na trg. Ker se godi
maga milo ali loj od sveč. Predal na-	vse to po večini v kratki dobi treh naj-
maženlo ob robeh z eno izmed imeno-	bolj vročih poletnih mesecev, je ta čas
vanih snovi in zmanjšamo s tem preve-	prenapolnjen s perjadjo. cene piščan-.
liko trenje.	cem pa so smešno :iiizke- Kako temu od-
Železne palice dežnika nam kaj ra-	pomoči?
de zarjave in sčasoma se na takih me-	En način bi bil tale: Dajte vse pete-
stih zlomijo. Dobro sredstvo zoper rjo	linčke, namenjene, za kuhinjo, kopunil
je olje, zato namažimo z oljem sem-	kadar so, sta,ri približno 8—13 tednov
patja železne dele pri dežniku, posebno	Kak teden ve"c ali manj nič ne škodi
še v .sredini pri vrhu, da ga tako' čim	Kopuni; vam mirno odraščajo med. jar
dalje obranimo v dobrem stanju. Va-	čicami in izrabijo pičo polovico bolje,
rujemo pa dežnik tudi s tem, da ga su-	kakor njihovi bratci-petelini iz istega
širno samo napol razpetega in ga shra-	gnezda. Kopune 'hranite na isti način,
njujemo tako, da je kljuka spodaj, t. j.	kakor ostalo perutnino preko zime h,
narobe stoječega. Nikoli ga ne pustimo	jih ponudite v prodaj .šele v mesecih od
skupaj zvitega del j časa.	februarja pa do Velike noči. Takrat sc
cene za perutnino vse drugačne kakor pa sedaj poleti. Kopun ima najnežnejše meso med kuretino; zato je cena za kg mnogo višja, kakor pa cena za isto težo neskopljenega petelina ali pa kure. Kupcev vam ne bo manjkalo. Ker je tudi teža kopunov v primeri z enako starimi petelini mnogo večja, zato boste prav gotovo veseli večjega dohodka od kopunov, četudi pride šele proti koncu zime. V naši banovini je že letos okupunjeiiih na stotine piščancev, a kaj pomeni to napram velikemu povpraševanju po njih na spomlad! Cas za ko-punjenje je od maja do konca septembra. Piščanec mora pred operacijo stradati vsaj 36 ur; prazno črevo je nujen predpogoj za srečen izid! Vodo ali pa mleko lahko dobiva ta čas, samo zadnjih 6 ur ne.
Cenjene gospodinje, izrabite že letošnjo sezono v ta namen — še je čas. Ne bo vam žal. Izkušnja vam bo pokazala, da je edino pravo geslo za vsako slovensko gospodinjo-kokošjerejko: Noben piščanec ne sme več na trg kot petelinček, ampak edinole kot kopun, star 8—10 mesecev, to pa v času, ko so za perutnino najboljše cene.
Poizkusi, ki so jih napravili s kopuni iu enako starimi petelini glede izrabe hrane nam jasno dokazujejo, da porabi kopun za tretjino manj piče od petelina. Zato bi se morala vsaka gospodinja že iz tega stališča za bodočnost oprijeli pravila, da ne pusti nobenega petelina, namenjenega za kuhinjo, več nekcpunje-nega. Tudi za slučaj, če bi hotela prodati petelinčke že jeseni, v času, ko popusti glavna ponudba tega blaga, se še vedno izplača kopuniti. Koliko tisoč kilogramov najboljšega mesa bi lahko priredile slovenske gospodinje vsako leto več. ko bi načeloma kopunile vse petelinčke, ki niso potrebni za pleme! Opozoriti pa hočem še na drugo važnost ko-ounjenja, da namreč kopuni izvrstno igrajo vlogo kvokelj — voditeljic piščancev. Kopumi lažjih pa^m, n. pr. bele laške leghorn vrste daste lahko do JO, kopunoni težjih pasem, n. pr. pli-metk, pa do 50 piskov, ki jih ponoči
grejejo, podnevi pa skrbno in pogumno vodijo na pašo. Kopuna je treba par dni preje ločiti od družbe in zapreti v temačen zaboj, ki leži na prosti zemlji. Ponoči mu polagoma pridevate mlade piščance drugega za drugim. Privadite pa kopuna najlaže na -ta način, da mu podtaknete prvikrat piščance, ki go stari že po sedem dni. Če se kaj brani, mu daste nekoliko v žganju namočenega zrnja. Ko so piški dovolj veliki, da lahko skrbesami zase, jih odstavite tako, da kopuna zopet zaprete v temo za tri do štiri dni, da ne vidi in ne sliši več svojih varovancev. Precej nato mu pa lahko zopet podložite novo družino piščancev, ki jo bo sedaj prav rade volje sprejel. Ta lastnost kopunov se mi zdi veliko vredna iz sledečega stališča: Če hočete od svojih put-jajčaric kar največ dobička v obliki številnih jajec, si morate vsako leto privzgojiti jarčic, ki bodo jele nesti proti zimi in legle potem —ob pravilni krmi seveda! — vso zimo. Jarčice dozore v ta namen v šestih mesecih. Zato morajo biti zvaljene v marcu ali aprilu. Ker pa ta čas naše kokoši le redkokdaj kvočejo in vale, zato je na mestu, da si oskrbite v imenovanih dveh mesecih dobrih oplojenih jajec in jih dasle izvalit v umetni koklji. Tako umetno valjenje izvršuje tvrdka Niko« v Vižmarjih pri Ljubljani. Izva-Ijene piščance podtaknete lanskim ko-punom, ki ste si jih prihranile nalašč v ta namen. — Tako bi našteli lahko celo vrsto svetlih točk. ki vam jih nudi kopun jen je:
1.	Da vam večjo in težjo perutnine za zakol j.
2.	Ta perutnina ima brez primere nežnejše, sočnejše meso, kakor pa ne-skopljena živad.
3.	Zato je pa- tudi njena cena za kilogram vse drugačna nego pri petelinih ali kurah.
4.	S kopuni pridelate meso zelo po ceni, ker izrabljajo pičo izredno dobro
5.	Kopun je mirna žival, ki redkokdaj zakikirika in ne nadleguje kokoši,
6.	Kopuni so izvrstne. kvoklje /i. vzgojo piščancev.
7.	Rabijo le malo prostora, kar je važno za gospodinje, ki razpolagajo z majhnim dvoriščem.
8.	Namesto da bi prenatrpale trg v poletnih mesecih, porazdelite s pomočjo kopunov ponudbo lepo tudi na zimske in pomladanske mesece.
9.	Ako si omislite — to velja za večje posesti — poseben voz, s katerim prepeljavate kopune na preorane nji požete njive in travnike, vam uniči* nešteto škodljive golazni, pri tem pa odebele sami na najcenejši način.
10.	Kopune lahko redite brez skrb: skupaj s putami.
Ako se posreči navdušiti naše slovenske gospodinje za splošno kopunje-nje, sem prepričana, da so našle s tem novo pot za uspešen razvoj in dobička-nosnost našega perutninstva.
Kuhinja
Grahova juha z rižem. V kožici se-grejem surovega masla ali masti. Vanj denem drobno zrezanega peteršilja in dve pesti zluščenega, prebranega in opranega graha. Ko se nekoliko opraži zalijem, osolim ter pustim vreti toliko časa, da je grah na pol kuhan. Nato pridenem še tri pesti riža. Po polurnem kuhanju je jed gotova.
Grahova juha s krompirjem. To napravim ravno tako kot riževo, le mesto riža pridenem tu na kocke zrezanega krompirja. Za duh in okus primešam vejico zelene, vejico majarona in en la-vorov list. Ko je krompir kuhan, ga primerno okisam. Pri tej juhi se lahko napravi tudi prežganje, ki se primeša med kuhanjem. Prežganje, ki se prideva jedem, naj se z jedjo vred precej časa kuha, ker se s tem okus znatno zboljša. Zelenjave odstranim, preden dam jed na mizo.
Grah t makaroni. V obilni slani vodi skuham 10 dkg enakomerno nalom-ljenih makaron. Ko so kuhani, kar se spozna po tem, da se obesijo ob žlici, jih operem v mrzli vodi. Posebej kuham četrt litra zluščenega graha. Kuhanega odcedim. V kožici razgrejem za jajčno
velikost masti ali surovega masla m primešam žlico krušnih drobtin. Ko zaru mene, stresem vanje grah in makarone Dušim par minut in jed je gotova za n; mizo in sicer kot samostojna jed. Mesto makaron so lahko široki rezanci.
Zelenjavina mešanica. Za to mešanico rabim 2 kolerabi, četrt litra zluščenega graha, pest stročjega fižola, en koren, malo karfijolo in en krompir. Kolerabi zrežem na rezance in sicer glavo in liste, fižol na poševne koščke, korenje na rezance, karfijolo razdelim na posamezne rožice, krompir pa zrežem na kocke. Vse to posamezno skuham v slani vodi. V kožici raztopim dve žlici masti, pridenem drobno zrezane čebule in' zelenega peteršilja ter polno žlico moke. Ko zarumeni, zalijem z četrt litrom krompirjevke ali grahovke, lahko pa tudi vsake polovico. V to zavreto polivko stresem vso zelenjavo, dobro premešam ter še dve minuti kuham. Zelenjad mora biti odcejena. To mešanico dam kot prikuho ali kot samostojno jed. Zelenjavina jedila so posebno priporočljiva, ker olajšajo prebavo in osvežijo naše telo.
Stročji fižol, zabeljen. Fižolu odstranim končke, potegnem nitke in skuham v slani vodi. Kuhanega potresem z drob-tinami in zabelim s sirovim maslom, mastjo ali z na kocke narezano zarume-nelo slanino.
Telečja pljuča s sardelami. Pljuča skuham v slani vodi s čebulo in petr-šiljem. Kuhane in ohlajene zrežem na tanke rezance. Za pol kilograma pljuč rabim 2 žlici masti. V segreti masti za-rumenim žlico moke in žlico drobtin, pridenem drobno zrezane čebule, strok s soljo strtega česna in drobno zrezanega petršilja. V to stresem pljuča, dušim par minut, prilijem tri osminke litra kropa ali juhe, pridenem vršič majarona, odrezek limonine lupine in še dve osnaženi, drobno zrezani sardeli. Ko par minut vre, okisam z limono ali kisom. Glede kisanja posameznih jedi je pripomniti tole: Kisa se jed šele tedaj, ko je do dobrega kuhana. Pač pa naj jed po kisaniu šr dobro prevre.
ZA NAŠE MALE
Virgilij:
Domača naloga
To so strogo v šoli dali nam nalogo: > Vsak popiši, kar imate v vaši hiši!« Hočem reči:
Jaz začel bom kar pri peči. Peč je stara: osemdeset let nemara. Za nameček
za pečjo je skrit zapeček. In ob steni
dolgi dve klopi leseni. In seveda
izza kota miza gleda. Trikrat dnevno nas pozdravi s hrano revno. Više v kotu
3og visi v krvavem potu.-Za razpelom
leskov les je s skritim želom. Če se dvigne, črna kača v hrbet švigne, iznad stene
tri podobe zro iskrene. Za svetlobo
okno tesno sili v sobo:
Dom pozabljen!
Pridi gledat! Vsak povabljen!
Nezadovoljni vrabčeh
Sveti Peter je sedel v svoji nebeški kamrici in je ravno prebiral v svetem pismu, kako je bilo one dni, ko je še on hodil po svetu. Pa je nekaj potrkalo na vrata, čisto slabotno — bržčas je prej že večkrat potrkalo. Sveti Peter je vstal in odprl z velikim nebeškim ključem nebeška vrata — in koga je zagledal pred njimi? Drobnega vrabčka. Pa mislite, da je bil kaj preplašen ta vrabček? čisto nič! Še prav drzno je začivkal: »Z ljubim Bogom bi jaz rad govoril!«
»Oho,« se je nasmehnil sveti Peter. »Kaj pa hočeš ti pri ljubem Bogu?«
»Ti mi ne moreš nič pomagati, jaz moram govoriti z Bogom samim.«
»Potem boš moral pa počakati; ljubega Boga ravno ni doma,« pravi sveti Peter prijazno, dasi tuintam rad po-godrnja.
Ko je vrabček ravno premišljeval, kaj naj počne med tem časom — v nebesih namreč ni ne cest ne gosenc — pa se je že vrnil ljubi Bog s svojimi angeli. Drobni ptiček se je prerinil do njega in mu rekel prav glasno: »Ljubi Bog, ti vendar nisi vsega dobro ustvaril. Lej, kako lepo zeleno perje si dal de-lalu, kako čeden naprsnik taščici. La-stavici si dal lepo bel telovnik na črn frak, kanarčku rumeno svileno obleko. Meni pa tako delavniško umazano raše-vino! Ali bi je mogel premeniti?«
»Kajpak, kajpak!« pravi dobrodušno ljubi Bog. »Boš pa še ti dobil lepšo obleko — pisano, kakor si želiš. Toda — kakšno? Izberi si!«
Vrabček premišlja: Zeleno in modro bi bilo prav lepo, pa rumene in črne pike vmes. Tako, tako: črne proge in rumene pike pa rdečkasto naj bi se svetlikalo z — — Ne, toliko ni smel zahtevati. Pa mu je padlo v glavo, kako lepe so deklice, ki so na Telovo oblečene v belo in imajo bele venčke in bele pasove.
»Veš, ljubi Bog, belo svileno obleko bi rad!« Nebeški Oče se je moral kar malce nasmehniti, pa je vendar dobro-voljno ustregel: »Pa jo imej! Preden boš priletel na zemljo, boš že ves bel.«
Lahko si mislite, kako je bil vrabček vesel. Tako vesel je bil, da se je še zahvaliti pozabil. In res, ko je frfotal skozi oblake, je postalo njegovo perje najprej svetlorjavo ,potem sivo in nazadnje belo in svetilo se je kakor svila. Vrabček se ni mogel dovolj načuditi. Kjer je bil kak miren potoček, se je ogledoval v njem kakor v zrcalu. In tedaj je opazil, da ga tudi drugi ptiči občudujejo:'
škorec in taščica in črnjavka. ki jim prej vrabič še mari ni bil.
In tedaj je postal vrabček ponosen. Našopiril je perje, stopal z ene noge na drugo, da, celo plesati je jel. Mislite si: vrabec pa plesati! — Kar tisti hip je pa zagledal na veji debelo gosenico. To bo kosilce! si je rekel. Lačen sem se vrnil z dolge poti v nebesa. Pa se je še pravočasno domislil, da ima novo obleko in bi si jo bržčas umazal z gosenico.
Rajši počaka.
Pa ti prileze debel črv iz luže. Vrabčku zakruli v lačnem želodcu. Kakšen užitek: tak masten in mesnat črv! Toda obleka, obleka! Tudi rajši strada, ko da bi jo umazal! — Tedaj prikobaca zavaljen hrošč čez pot! Toda ves prašen je — kdo naj se ga loti? Oh, lakot, lakot pa pritiska! Vse grlo je že suho. omotica se ga loteva ... Pa opazi sredi cesle sveže konjske odpadke — na vse pozabi — nadnje! — razdrobi kepe s kljunom in krempeljci in ves vesel prhuta s krili.
Toda bela oblekca — lahke si mislite!
Zdaj se domisli debelega črva. Halo. nadenj v lužo! Za večerjo je stikal še pc skednju med plevami in resami. Obešali so se mu po svileni obleki in jo trgale.
Tedaj so prileteli k njemu že drugi ptiči in —? Prav imate: smejali so se neumnemu vrabcu, ker je bil tako umazan in razcapan. Res je, da se je skušal skriti med seno in snope, toda z vseh streh je čul zasmehljive klice.
»Še nekaj bi rad govoril z ljubim Bogom,« je rekel— to pot pa zelo ponižno. Nebeški oče se je smehljal, ko je čul, da želi vrabček z njim govoriti; vedel je že, kaj bo.
>Prosim, daj mi spet mojo preprosto delavniško obleko; ljubša mi je-<
»Kajpak, kajpak, ti malo modrijanče! Pa jo spet imej! Toda ošaben ne bodi več.<;
»Lepo se zahvalim,;; je rekel vrabček in se globoko priklonil. To pot ni pozabil na zahvalo. Ves vesel je odfr-fotal na zemljo.
Odtlej je vsak vrabec prav zadovoljen s svojo rjavo, delavniško obleko.
Virgili j:
Siroti
Ti zgled sirot: Brez doma, brez očeta, brez matere, brez bratov, brez sestra.
Na tvojo pot Marija Mati sveta veselo zre z visokega neba.
Poglej! Gospod ti venec zmage spleta: v Njem najdeš vse. pri Njem si ti doma.
O, kaj dobrot siroti se obeta: • Brez krivd začne, brez krivd se dan konča.
Dragocena pesa
Bila sta soseda kmeta. Luka je bSl majhe.i posestnik, Jurij pa debel grun-tar. In debeli gruntar je zavidal ubogega maseljčkarja. Luka je bil priden in marljiv. Zasejal je peso, jo presadil, oko-paval in gnojil, da je ni bilo tako debele v vsem kraljestvu. Zbral je najbolj debele pese, naložil v lično košaro, šel v mesto, se poklonil kralju in mu podaril peso, da vidi. kaj obrodi njegova dežeia. Kralj se je razveselil debele pese iu rekel ministrom: Temu možu je treba polja, da poskusi tudi pri drugih sadežih.Pa podari revežu velik grunt. Ko sliši gruntar Jurij, kako se je odrezal kralj, reče svoji ženi: Za par pes je dobil Luka grunt. Jaz j>odarim kralju svojega najlepšega konja — goto.Vo dobim potem celo vas.<;
Gre in pokloni kralju lepega lisca. Kralj pa ugane njegovo namero, se mu lepo zahvali in pravi: >Ne moreni te bolj razveseliti kakor s to košaro pese. Je zelo dragocena, ker me stane cel grunti;
In kralj je dal Juriju peso,- ki jo je bil prinesel Luka.	Lea Fatur. ,
Pošljite naročnino!