f»A?t-nlna v eofovlnl. Leto XVI., štev« 96 ^ pravinšivo; Ljubljana. eCnafljeva ulica a. — TelefOD fit. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. maeratiu sdaeieK.; Ljubljana Selen-ourgova m. i. - Tel. 34U2, »2. Poaružmca Maribor: Gosposka ulica iSt. 11. — felelon Si. 2455. pouružmca Celje: Kocenova ulica St. 3. _ relefOD 8t 19a Računi pri poŠt. CeK. zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga Clalo 78.180, tvieD inft.241 Ljubljana, petek 2b. aprila 1935 Cena 2 Din NaroCnina znaSa meseCno Din 25.— Za inozemstvo Oln 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uuca 6. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi ee ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Francija in Rusija Kot silna senzacija je šla skozi evropsko mednarodno javnost vest, da sta Francija in Rusija prekinili pogajanja v zadevi pogodbe, ki naj bi predstavljala neke vrste francosko-ruski varnostni pakt in vojaško pogodbo obenem. Taka pogodba se je smatrala namreč že za gotovo stvar, ko so dogodki po uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji pokazali nalogo nekdanjih zaveznikov in sta obe od prebujenega germanskega militarizma pred vsem ogroženi državi videli svojo varnost v čim tesnejši naslonitvi druga na drugo. Pogajanja med Lavalom in Litvinovim v Ženevi so že močno napredovala in sovjetski zunanji minister bi se moral še samo odpeljati na parafiranje sporazuma v Pariz, ko je bil prošli petek nenadoma odpoklican v Moskvo. V zvezi z njegovim nenadnim odhodom so se že začele pojavljati govorice, da je tudi Lavalovo potovanje v Moskvo preloženo m da so se pogajanja sploh razbila. Navzlic temu videzu pa rusko-fran-coska pogajanja niso definitivno končana, temveč je sklepanje pogodbe le preloženo za nekaj časa, in sicer zaradi pomislekov, ki so se vzbudili v vodilnih francoskih političnih krogih, pa tudi v velikem delu francoske javnosti, da ne bi nerazpoloženje, ki ga je nemšika agresivnost ustvarila zadnje tedne v Franciji. privedlo do prenagljenih in nepremišljenih ukrepov na francoski strani. Službeno poročilo Quai d' Orsaya pravi, da obstojajo med obema pogajalcema le majhne razlike »v izražanju«, čeprav je znano, da tudi razlike »v izražanju« niso prav majhne in se pred vsem nanašajo na način, kdaj naj bi pakt, ki se sklepa, začel delovati. Po ruskih zahtevah takoj, čim bi ena izmed eopogodbenic bila napadena, po francoskih pa šele potem, ko bi napadalca ugotovilo in označilo Društvo narodov, ki se mora po svojih statutih v takem primeru takoj sestati na izredno sejo. Moskva hoče tedaj avtomatski postopek-, Francija pa postopek preko Ženeve. Sicer pa obstojata v Franciji že od nekdaj dve struji, ki glede na rusko politiko nista složni. Herriotova struja zagovarja rusko - francosko sodelovanje kot osnovo vsake francoske zunanje politike. Ta politika je po njenem mnenju edina možnost, ubraniti se ponosnega nemškega navala, odkar je Anglija odločno povedala, da se umika iz kontinentalne politike ter misli nastopiti le tedaj, če bi bila sama neposredno ogrožena in le v toliko, v kolikor jo vežejo locarraske obveznosti, ki se angleškim državnikom, sodeč po čestih njihovih izjavah, zdijo še itak pretežke. Druga struja, kateri pripada tudi Laval, uvi-deva sicer veliki pomen in potrebo ru-sko-francose tiče zunanje politike, ne boste culi od mene ničesar novega in nič več kakor od mojih prednikov. Bolgarska je in ostane zdrav element miru na Balkanu in v Evropi. To je že ponovno dokazala, zlasti, koliko ji je do onega duha v mednarodnih odnošajih. ki je prišel do realnega izra7.a v veliki ženevski ustanovi, proti knt^ri so ; obTiioni pogledi vseh velik h in malih na-I rodov Naša vera v Društvo narodov, ki j« | napravilo neprecenljive usluge bolgarski stvari, ostane neomajna. Odnošaji Bolgarske so z vsemi državami dobri in pr' jatel is ki ter jih hočemo skupiti napraviti še boljše, tako da bi z vsemi, zlasti na s sosedi, vzdrževali naiprisrčnejle zveze, ki se bodo negovale na podlagi medsebojnega spoštovan ia in splošne pripadnosti k miru. Med nami :n sosednimi državami obstojajo sicer razna neurejena vprašanja. ki pa j''h bo z dobro voljo na obeh straneh moTore urediti povsem zadovoljivo v jntproic;,, balkanskega 'pr splošnega miru. Obnova VMRO Izključena Sofija, 25. aprila p. Ker so se v inozemstvu pojavile vesti, da bo sedanja vlada izpremenila svojo politiko napram makedonskim revolucionarjem, ki jih je režim 19. maja razgnal in postavil izven zakona, je vlada danes izdala službeni komunike, v katerem vse te vesti najodločneje de-mantira in poudarja, da se politika vlade napram pristašem bivše VMRO v nič-mer ne bo izpremenila. Oster Macdonaldov nastop | Ohlajeno prijateljstvo proti nemški oborožitvi Nemčija more dokazati svojo miroljubnost samo s pristankom na ženevsko resolucijo London, 25. aprila, č. Ministrski predsed nik Rainsay Macdonald je objavil danes v glasilu laburistične stranke »N'ews Letters« članek v obliki odprtega pisma, v katerem ostro napada Nemčijo in trdi, da je Nemčija z uvedbo splošne vojaške obveznosti zatrle sleherno zaupanji- v Evropi. Nemčija je razdrla pot, ki vodi do miru Ln varnosti v Evropi, ki je spričo tega sedaj terorizirana. Nemška politika je bolj škodovala kakor koristila miru. Država, ki je uživala v Evropi največjo varnost, dokler ni vzbudila bojazni in nezaupanja pri svoj.ih sosedih, je bila Nemčija. S svojimi najnovejšimi odredbami pač ni delala sebi v čast in si pridobila simpatij, ki jih je doslej iskala, pač pa je zbudila nezaupanje pri vseh evropskih narodih. In čeprav pustimo ob strani argument časti, kako more Nemčija trditi, da ni opazila učinka, ki ga je napravila 6 'svojo oborožitvijo na Evropo. Njena silna vojska mora povečati občutek nezadostne varnosti pri drugih evropskih državah. Nemčija zahteva od drugih držav, da sprejmejo verbalno obveznost glede njenih poci.fi-stienih namenov, a še sama ne verjame vanjo in tudi sama ne sprejema nikakih takih obveznosti, ki bi jih prevzeli njeni sosedi. Zato tudi drugih držav taka zatrdila ne morejo zadovoljiti in zavračajo s popolno upravičenostjo nemške obljube. Nemčija zares preveč zahteva od svojih sosedov, zlasti pa od onih, ki jo najbolje poznajo, razumejo in z njo simpatizirajo. Dočim Nemčija zavrača kolekti%me predloge varnosti. proučujejo v Berlinu celo vrsto novih strahotnih izumov, ki se jim Sudi ves svet. Ali naj ljudje še nadalje zares verjamejo dosedanjim častnim besedam, ki jih je delila Nemčija na desno in levo. da bi ljudi prepričala o svoji miroljubnosti? Ali Nemci nameravajo dokazati svoje stvarne miroljubne načrte in takoj objaviti posebno izjavo, ia so pripravljeni pripomoči k realizaciji resolucije, sprejete v Ženevi? Ce tega ne store, morajo neizbežno izgubiti še poslednje prijatelje, na katere so se doslej količkaj zanašali. Nemško-angleški pomorski razgovori London, 25. aprila, č. V dobro poučenih krogih so se razširile vesti, da namerava nemška vlada prihodnji mesec poslati svoje zastopnike v London zaradi formalnih razgovorov o omejitvi oboroževanja na morju. Opozoriti je treba, da bi se morala v smislu vvashingtonske in londonske pomorske razorožitvene konvencije letos sestati nova konferenca za razorožitev na morju. Vse priprave za to konferenco so skoraj že zaključene. V poslednjih mesecih so se vršila dvostranska diplomatska pogajanja med Francijo, Italijo, Japonsko, Zedinje-nimi državami in Anglijo. Britanska vlada skuša sedaj pridobiti za sodelovanje na tej konferenci še Nemčijo. Zato je povabila nemške diplomate v London. Sodeč po zgoraj omenjenih vesteh je nemška vlada povabilo sprejela. Nemška oborožitev v zraku London, 25. a,prila g. V angleškiih dobro poučenih krogih izjavljajo, da je angleško letalsko ministrstvo natančno poučeno o nas ledin jiih dejistvih: 1. Da je nemško letalstvo kljub Hitlerjevim trditvam, po katerih je enako močno kakor angleško, dvakrat tako močna; 2. da je produkcija nemške zrakoplovne industrije trikrat tako velika kakor angleške; 3. da ima Nem-čiija kljub angleškemu petletnemu načrtu v vojažikem pogledu veliko številčno premoč. »Daily Miror« poroča, da so nemški letalski strokovnjaki sestavili načrt za zgradbo ogromnega letala, ki bo lahko prevažalo po »00 potnikov. To orjaško letalo bo imelo parne turbine. Podrobnejše informacije o njem je dobil letalski pionir Claud \Whalte, ko se je pred kratkim mudil v Nemčiji. Inž. Whalte trdi, da bodo parne turbine razvijale po 5000 konjskih sil brez vsakršnih pretresljajev. Poljsko mnenje o nemškem protestu Varšava, 25. aprila. AA. Današnji »K.u-rier Poranny« piše, da zbujajo ogorčeni nemški protesti zoper ženevski sklep začudenje. Nemška ogorčenost je neupravičena, ker je ženevska resolucija samo dejansko ocenila akt nemške vlade in skuša pridobiti Nemčijo za nadaljnje sodelovanje. »Kurier Porannv« misli, da ženevska resolucija nima značaja kakršnekoli obsodbe in tudi z ničemer ne želi Nemčije žaliti. Menda vendar nihče ni pričakoval, da bo svet Društva narodov izrekel Nemčiji zahvalo in ji poslal šopek cvetlic, ker je kršila mednarodno pogodbo:) Pariz, 25. aprila w. Nocoj je umrl, zadet od kapi bivši avstrijski ziunanji minister in dolgoletni poslanik v Parizu dr. Alfred Griinberger. v Berlinu ne zaupajo več Poljski, ki se znova približuje Franciji in Italiji Berlin, 25. aprila, g. Že več dni se nemški tisk bavi s prekinitvijo francosko-ru-skih pogajanj in ne najde nobenega pravega pojasnila za to, kar se dogaja med Parizom in Moskvo. Ker je zaključitev pogodbe o medsebojni pomoči med Parizom in Moskvo tudi tukaj zelo nezaželjena, so prekinitev pogajanj videli prav radi ter jo pomotno družili z upanjem, da izvira iz načelnih nasprotstev med Francijo in Sovjetsko unijo in da se bo v Parizu končno le uveljavil nasprotni vpliv proti zaključitvi te pogodbe. Zaradi tega je nemški tisk citiral v pretežni večini one pariške časopisne glasove, ki so zbujali vtis, kakor da bi Laval zavlačeval pogajauja, ker je v javnem mnenju Francije zadel na hude in nepremostljive ovire. Veselje nad odgo-ditvijo se je sedaj skalilo zaradi sumnice-nja, da ima pri tem vmes svoje prste Poljska, in sicer v zelo pomenljivem smislu proti Nemčiji. Odkar je poljski zunanji minister Beck glasoval za ženevsko resolucijo proti Nemčiji vstajajo tukaj vedno novi dvomi proti Poljski, ne da bi prišli javno do izraza. Nezaupanje proti polkovniku Becku, ki se je pojavilo, je še zelo naraslo zaradi njegovega bivanja v Italiji, posebno pa zaradi njegovih razgovorov z državnim podtajnikom Suvichem. Francosko-ruski pakt per£ekten Moskva, 25. aprila, d. Po mnenju tukajšnjih diplomatskih krogov bo francosko-ruska pogodba parafirana že prihodnje dni, morda že jutri. Podpisana bo najkasneje v prvi polovici maja, ko pride Laval v Moskvo, mogoče pa tudi že prej. Kakor znano, je francoska vlada v pogajanjih z Rusi predložila Litvinovu načrt pakta in poseben protokol kot dodatek, ki vsebuje v prvem poglavju zelo važno določbo. Obe državi, pravi prvi člen tega protokola, po določilih tega pakta ne smeta biti prisiljeni, da se izneverita obveznostim, ki sta jih sprejela s podpisom mirovnih pogodb. Stvarno pomeni to določilo, da bi proti izpolnitvi obveznosti, ki bi jih Francija prevzela z novo pogodbo, zadostoval'veto ene izmed držav, ki so sodelovale pri locarnski pogodbi, tako da Francija ne bi bila dolžna podpirati Rusije v smislu nove pogodbe. Italijanske priprave za vojno z Abesinijo Velika tehnična dela v vzhodnih afriških kolonijah Novi transporti italijanskega vojaštva v Afriko gajanj delovala zelo neprijetno, če ne celo mučno, ker so s pogodbo že računali kot z gotovim dejstvom. Vklenjena med germanski ekspanzionizem in japonski imperializem se Rusija namreč trajno boji napada z ene ali druge strani. Posebno aktualna se ji zdi nemška nevarnost, ker Nemci zadnje čase niti ne prikrivajo svojih kolonizacijskih načrtov na račun Rusije in baltskih držav. Poleg političnih nagibov delujejo pa še duhovni, osobito sovraštvo sovjetskih voditeljev proti nacionalno - socialistični Nemčiji, ki je tako kruto in brezobzirno zatrla komunizem. Navzlic oviram, ki se pojavljajo pred rueko-francosko zvezo, ki naj bi nadomestila vzhodna pakt in postala novo orodje miru v Evropi, pa živi v francoski in ruski politiki potreba za tako zvezo in ta potreba je za obe državi nujnejša od vsakršnih pomislekov. Zato zatrjujeta obe vladi, da so -ovire, ki so se pojavile v zadnjem trenutku, le prehodnega značaja in da bo pogodba sklenjena že v kratkem. Litvinov se vrne morda že kmalu s pooblastili iz Moskve v Pariz, kjer bosta z Lavalom parafirala sporazum, ki je v glavnem že izdelan. čemur bi potem sledila še svečana ratifikacija francoskega parlamenta in. sovjetske vlade. Rim, 25. aprila, k. »Giornale d'Italia« je objavil snoči daljše poročilo svojega posebnega poročevalca, ki potuje po Eritreji in Somaliji in se sedaj mudi v Asmari o pospešenih vojaških pripravah v obeh vzhodno-afriških kolonijah za morebitno vojno proti Abesiniji. Že v poslednjih letih so Italijani, zlasti v Eritreji, ki je po podnebnih razmerah vsaj nekoliko znosnejša kakor ekvatorska Somalija, zgradili več važnih cest, med njimi iz luke Msssaue v Asmaro ki jo prav sedaj dokončujejo. Predvsem 'so usposobili Massauo za večji pomorski promet. Zgradili so nekaj pomolov in postavili nanje vrsto žerjavov V Somaliji je bila doslej zgrajena le cesta Mogadiscio-Afgoi, dočim so služile za zvezo z ostalimi kraji ie več ali manj uporabne karavanske steze. Zlasti v deževnem času je bil na njih vsak promet popolnoma nemogoč. Že v pričetku meseca marca, ko je bila malone že izvršena delna mobilizacija italijanske vojske, je kolonialno ministrstvo mobiliziralo tudi italijansko gradbeno industrijo. Za nova javna dela, ki se imajo izvršiti v prav kratkem roku, so angažirali 15 največjih gradbenih podjetij. Izmed teh jih je sicer sedaj odpadlo 10. ker niso kos postavljenim nalogam, vendar pa so ostalih 5 koncentrirali in postavili pod nadzorstvo gradbeno-tehničnih uradov v Asmari in Mogadisciju, ki sta neposredno odvisna od ministrstva. Ta podjetja so pričela takoj graditi nove ceste od obale Rdečega morja in Indiiskega oceana v notranjost obeh dežel, pa tudi ,v obeh lukah gradbena dela zelo napredujejo Zaradi tropskega podnebja v Somaliji je nastal težak problem, kje dobiti dovolj delovnih moči, ker italijansko delavstvo nikakor ni moglo prenesti rilne vročine, zaradi katere javna dela v Somaliji le pola- goma napredujejo. V Somaliji je zaposlenih le 150 inženierjev in delavcev iz Italije, kakih 1000 delavcev so poslali iz severne afriške kolonije Libije, delavce iz vrst domačega prebivalstva pa pravkar zbirajo. Nasprotno je v. Eritreji zaposlenih nič manj kakor 7500 delavcev iz Italije. Ker prihajajo v Massauo vedno novi transporti. se bo njihovo število v kratkem povečalo na 15.000. »Giornale d' Italia« skuša v svojem poročilu sicer prepričati javnost, da se tudi že v daljni vzhodni Afriki kažejo sadovi fašistične kulture, vendar pa ne prikriva, da imajo ta dela, ki j h neposredno nadzorujejo tehnični organi italijanske vojske, predvsem namen, omogočiti italijansko vojaško ekspedicijo na abesinsko visoko planoto. Iz Neaplja in Messine odhajajo vedno novi transporti prostovoljcev, delavcev, avtomobilov, tankov, tovorne živine in drugega vojaškega materiala. Danes sta odplula iz Neaplja parnika »Colombos« in »Praga«. Na poslednjega se je vkrcalo več oddelkov gradbenega delavstva. »Praga* se bo med potjo ustavila tudi v Messini. Novi incident na abesinski meji Asmara, 25. aprila, k. Po poročitin. ki jih je prejelo vrhovno poveljništvo italijanske vojske v Eritreji, prihajajo iz Abe-sinije ostanki trgovskih karavan, ki so jih oropala obmejna abesinska plemena med Agrom in Gondarjem. Neka taka karavana se je skušala braniti pred Abesinci z orožjem. V kratki bitki so bili trije njeni člani težko ranjeni, četrti pa ubit Vodja teh plemen je razglasil, da ne bo pustil Tz Sudana preko Abesinije v Eritrejo nobene karavane. ! Volilno gibanje Prijavljanje shodov in posvetov Glede prirejanja shodov in posvetov v predvolilni dobi razglaša uprava policije: Vse shode in posvete, ki jim je namen pretresanje političnih vprašanj ali vršitev politične akcije, je treba prijaviti najkasneje tri dni poprej. Za take shode j« potrebno predhodno dovoljenje uprave policije. Ce oblastvo najkasneje 24 ur pred časom, ko se naj vrši shod ali posvet, ne izda dovoljenja, se smatra, da je shod odnosno posvet prepovedan. V prijavi, ki jo mora podpisati vsaj eden izmed sklicateljev z navedbo svojega poklica in bivališča, se mora navesti kraj, čas in dnevui red shoda ali posveta. Pri posvetih je treba navesti v prijavi tudi poklic in bivališče vseh osebno povabljenih oseb. Za shode pod vedrim nebom in sprevode je potrebno posebno dovoljenje upra ve policije pod istimi pogoji. Politične str.nke morajo shode, posvete, konference v zaprtem prostoru 24 ur prej prijaviti upravi policije, ni jim pa potrebno predhodno dovoljenje uprave policije razen za shode pod milim nebom. Rok 3 dni in rok 24 ur za prijavo shoda, konference, posveti ki ga skliče odobrena politična stranka v zaprtih prostorih, se računajo tako. da se dnevi prijave in dnevi, ko - - vrši shod, povorka, posvet, ne štejejo. Pri roku 21 ur za izdanje oblastvenega dovoljenja se pa ure priobčitve in pa ure. ko se shod. posvet prične, ne računajo. Prijavljanje shodov in posvetov je tudi v interesu sklicateljev samih, da more oblastvo zaščititi popolno svobodo in varnost zborovanj ter prostost opredeljevanja volilcev. Sklicatelje shodov in posvetov. ki ne upoštevajo teh predpisov društvenega zakona, zadenejo kazenske posledice § 36 društvenega zakona: zapor do 30 dni ali denarna globa do 5000 (pettisoč) Din, odnosno obe kazni Volilne turneje članov vlade Predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič je v sredo zjutraj prispel v »spremstvu ministra za [wljedelstvo dr. Jankoviča v Runio, kjer je konferiral s kandidati, ki kandidirajo n« njegovi listi v rumskem srezu. Iz Kume je odšel v Sreiusko Mitrovico, kjer so ga pozdravih zastopniki občin ter številne množice naroda. Od tu je nadaljeval potovanje v Osjek, kjer je imel daljši govor na konferenci v županijski palači. Iz Osjeka se je odpeljal v Vinkovce, kjer se je razgovarjel z odličnimi predstavniki Vin-kovce\ in okolice. Pot ga je nato vedla preko Bjeljine, kjer so mu priredili prisrčne ovacije, v Zvornik. Minister notranjih del g. Velimir Popovič je odšel na agitacijsko turnejo po drin-ski banovini. Doslej je unel že večje sestanke in konference v Valjevu, Požegi in Uži-cu, kjer je govoril o pomenu majskih volitev ter iztrebi strogega izvajanja jugoslo-slovenske (>olitike. Iz LJžic je minister Po-I>ovič odpotoval proti [kijini bašti in Lju-boviji, kjer bo imel volilne konference. V sredo zvečer se je vršil v Zemunu velik shod. na katerem sta govorila pred 2500 voiilci predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi in minister za šume i n rudnike dr. Svetislav Popovič. V obširnem govoru je razpravljal dr. Kumanudi o programu vlade ter napovedal, da bo nova Narodna skupščina takoj pristopila k razpravi zakona o uvedbi banovinskih samouprav. Zelo ostro je napadal združeno opozicijo in ji očital, da nastopa brez programa. Za njim je govoril minister dr. Popovič. ki je podčrtaval potrebo popolne zmage jugoslovenske politike v naši državi. \ čeraj je imel v Peči minister za pravosodje dr. Kojič volilno konferenco, na kateri je govoril o programu kr. vlade. Iz Peči se je g. minister odpeljal z avtomobilom na nove konference, ki bodo v Plavu, Andri jevici. Kolašinu, Podgorici in na Cetinju. V Ljubljani je bilo 4198 reklamacij _ Sresko sodišče v Ljubljani je včeraj končalo pregled volilnih imenikov za mesto Ljubljano in izvršilo vpis reklamiranih volilnih upravičencev in izbris onih. ki so umrli odnosno bivajo že dalj časa zunaj Ljubljane. Vseh reklamacij je bilo v Ljubljani 4108. Pisarna sreskega sodišča je imela zadnje tedne ogromno posla. \a pisarno je bil velik naval volilnih upravičencev in tudi kandidatov. Sodišče je overovilo podpise predlagateljev na 13 kandidatnih listah za mesto Ljubljano in okolico, od teh so bile 4 vrnjene strankam, ker so bile nepravilno sestavljene. Zadnje dni je sodišče zaposleno z ekspedicijo od kasacij-skega sodišča v Beogradu potrjenih sre-skih kandidatnih list. ki so bile poslane za 26 volišč v mestu in za 30 volišč v ljubljanskem srezu. Ljubljana bo volila na 26 voliščih. Vseh volilcev šteje 18.992. Največji volišči sta i"), in 26., kjer volijo državni uradniki in nameščenci kakor tudi vsi železniški in poštni delavci, ki bivajo v bližnji in daljni okolici. Volišče XXV. šteje sedaj 1143 volilnih upravičencev, na novo je bilo v imenik _tega volišča vpisanih 589. Volišče XXVI. šteje 1179 volilnih upravičencev, na novo vpisanih 625. Ostala volišča štejejo od .595 do 747 volilnih upravičencev. Shodi g. Prekorška Dosedanji narodni poslanec celjskega sreza g. Ivan Prekoršek je imel poleg mnogih sestankov in konferenc no nosa-meznih občinah celjskega sreza v preteklih dneh tri lepo uspele shode, in sieer v Št. Juriju ob Taboru, na Gomilskem in na Vranskem. Shod v St. Juriju ob Taboru, ki mu je predsedoval g. Ljudevit Plav-šak, je bil v nabito polni šolski dvorani. Sreski kandidit g. Prekoršek in njegov namestnik g. župan Lorber iz Žalca sta razpravljala o vseh važnih političnih in gospodarskih vprašanjih ter žela za svoja stvarna in mirna izvajanja splošno odobravanje. Na Gomilskcm je bil nameravan samo razgovor zaupnikov. Zaradi nepričakovano lepe udeležbe pa se je spremenil nameravani razgovor v lep shod, ki mu je predsedoval šolski upravitelj g Šega. Na Vranskem je bil v sredo zvečer pod predsedstvom g. dr. Jožeta Gračneria mogočno obiskan shod. ki so ga posetili po- leg tržanov v častnem številu in zastrnigtvu tudi delegati iz okoliških vaai. Shod. na katerem je kandidat g. Prekorlek v obširnem govoru obravnaval vsa važna vprašanja, je bil mogočen izraz volje prebivalstva Vranskega in okoliša, da izkaže svojemu dosedanjemu poslancu vso zasluženo zaupanje in zvestobo. Za njim je govoril g. Lorber, ki je stvarno obravnaval vse zadeve, ki se nanašajo na glavno panogo našega gospodarstva v Savinjski dolini, na hmeljarstvo. Volilno gibanje na KočevsUem Po potrditvi kandidatnih list so štirje poslanski kandidati za kočevski srez pričeli z živahnim agitacijskim delom. Dobro uspele shode, okoli 15 po številu, je doslej imel kandidat g. dr. Sajovic iz Kočevja. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili njegovim izvajanjem in v živahnih debatah iznašali svoje predloge in zahteve za zboljšanje razmer v srezu. Varnostni ukrepi v savski banovini Zagreb, 25. aprila, n. Oddelek za državno zaščito pri banski upravi je izdal danes glede na volilno kampanjo po deželi stroge varnostne odredbe, ki bodo veljale do zaključenih parlamentarnih volitev. Naredba se glasi: Da se očuva osebna in imovinska varnost državljanov v smislu obstoječega državnega reda; da se zavaruje svoboda zborovanj in sestankov v mejah zakona; da se preprečijo in zatrejo brez razlike vse tendenč-ne, alarmantne in kaznjive vesti v zvezi z bližnjimi volitvami 5. maja in sploh kaznjive vesti o položaju in redu v državi; da se absolutno preprečijo evenutalni v kakr šnikoli protizakoniti obliki zasnovani napadi na osebe in imetja ter osebno svobodo in ostale pravne dobrine ter po zakon u zaščitene interese državljanov sploh, vobče napadi, zasnovani iz političnih motivov; da se državljanom zagotovi popolna' svoboda v uporabljanju in izkoriščanju njihovih zakonskih pravic, torej tudi njihove pravice, da se svobodno politično opredelijo pri bližnjih in drugih državnih ter samoupravnih volitvah, je po odobren.iu notranjega ministrstva izdana naslednja naredba, ki stopi takoj v veljavo: 1. Vsi, ki bi zaradi bližnjih volitev narodnih poslancev ali sicer sprožili, širili ali prenašali lažne, alarmantne in vznemirljive vesti in govorice, zlasti pa glede državnega in narodnega edir.stva in obstoječega reda v državi, kakor tudi vsi, ki bodo kakorkoli izvajali pritisk, grozili ali v kakršnikoli obliki strašili voiilce. kakorkoli delali ali poskušali izzvati vznemirjenje in paniko med državljani in sploh med narodom, bodo takoj najstrožje kaznovani; v primeru težje krivde bodo poleg tega še izročeni sodišču v svrho nadaljnjega postopanja. 2. V primeru kakršnihkoli neredov ali na kakršnikoli kazniv način izzvanih motenj reda ter miru, in posebej v primeru fizičnih aii kakršnihkoli protizakonitih napadov r.a osebe ali imetje državljanov, odnosno v primeru uničenja ali poškodbe njihovaga imetja, bodo krivci v najširšem smislu kazensko odgovorni, najstrožje politično kaznovani in prijavljeni sodišču, poleg tega pa "p na sodni postopek s policijskim odlokom pristojne državne upravne ali policijske oblasti prve stopnje obsojeni na povračilo prizadete škode. V primeru, da se krivci takoj ne izsledijo, bo na plačilo šlko-de z istim policijskim odlokom obsojena vas odnosno upravna občina, na katere ozemlju se je ka.anivo dejanje izvršilo. 3. Postopanje po tej naredbi. pravica kaznovanja prestopkov in izvrševanje naredbe spada v pristojnost državnih ali samoupravnih policijskih oblasti I. stopnje, ki morajo postopati v smislu obstoječih zakonskih določil. Slovenski srednješolci v Beogradu Beograd, 25. aprila, p. Davi so prispeli semkaj srednješolci iz dravske banovine, ki potujejo pod okriljem Feritnega saveza na Oplenac, da se poklonijo na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra lTedini-telja. Ferialni savez v Beogradu je uredil vse potrebno za njihovo prebivanje v prestolnici. V spremstvu domačinov so si danes ogledali Beograd, jutri pa potujejo na Oplenac. Po povratku si bodo ogledali Se Zemun in Pančevo ter priredili izlete v beo 'ra jsko okolico, nato pa se vrnejo v domovino. Deputacijo vodi prosvetni šef profesor Josip Breznik, spremlja pa jo 25 srednješolskih profesorjev V Nemčiji smejo izhajati samo hitlerievski listi Berlin, 25. aprila. AA. S posebnim odlokom tiskovne zbornice je prepovedano izdajanje vseh listov, ki zastopajo interese posameznikov ali pa pripadajo drugim organizacijam. kakor je narodna socialistična stranka. Noben list ne bo smel v bodoče biti last delniške družibe. Izdajatelji in lastniki listov bodo morali dokazati, da so do I. 1800. njihovi predniki in predniki njihovih žen Arijci. Odlok prepoveduje tudi verske liste. Posledica tega odloka bo, da bo prenehalo mnogo meščanskih listov. Omeiitev zborovafne svobode na Madžarskem Budimpešta, 2». aprila w. Listi poročajo, da bo notranjii minister jutri izdal nared-bo, ki bo za prvi teden zasedanja novega parlamenta od 27. t. m. do 3. maja prepovedala vsa javna zborovanja in zbiranja, da se zagotovi dostojen in miren potek otvoritve parlamenta. Ker pade tudi 1 maj v to razdobje, se bodo morale manifestacije socialno-demokratske stranke zelo omejiti in vršiti po večini v zaprtih prostorih. Po sporazumu med delavskimi organizacijami in delodajalcu' bo 1. maj brez dela. Ali bodo izSLi li»ti, še ni odločeno. Kupujte domače blago! Ban dr. Puc v Beli Krajini Črnomelj, 25. aprila. A A Inšpekcijsko potovanj« g, bana dr. Puca po Dolenjski in Beli Krajini je bilo danes zaključeno. Dopoldne je priapel g- ban v Črnomelj, kjer mu je priredilo prebivalstvo naravnost impozanten sprejem. Prvi pozdravni nagovor je imel župan g. Miiller, ki je dejal med drugim, da je g. ban s svojim prihodom pokazal, da oblasti niso pozabile na Belo Krajino in da ji posvečajo veliko pozornost. Starosta sokolske župe g. Vran-kovič je poudarjal, da bo Sokolstvo vedno sledilo onim, ki imajo v svojem programu duševni in telesni napredek naroda ter preporod na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju G. ban je v svojem odgovoru naglašal, da je prišel med belokranjsko ljudstvo, da mu vlije vero v boljšo bodočnost, ker je v resnici vred j, da dobi svoj košček kruha. Vlada in banska uprava sta vedno pokazali, da imata srce za kmeta. Tako bo tudi v bodoče ter bodo državne oblasti našemu kmetu v Beli Krajini vedno šle na roko. Nato je g. ban v sreskem načelstvu sprejemal razne deputacije. V imenu županov mu je predložil črnomeljski župan g. Miiller razne potrebe, zlasti glede zgraditve zdravstvenega doma v Črnomlju, izgraditve cestnega omrežja in mostu preko Kolpe pri Adlešičih. G. ban je v svojem nagovoru poudaril, da bo delo, ki ga j vršil skupno z ostalimi predsedniki v župansiki zvezi, katere ustanovitelj je bi', tudi sedaj na novem položaju nadaljeval. Dobro pozna težkoče v katerih so občine, zlasti v Beli Krajini, kateri bo posvečal posebno pozornost, da bo prebivalstvu olajšano njegovo stanje. Po krasnem sprejemu v Črnomlju se ie g. ban popoldne odpeljal v Metliko. Na potu se je izven programa ustavil v Gradcu, kjer so se zbrali Sokoli, gasilci, šolska mladina in izredno velika množica ljudi. Stara narodna trdnjava Gradac, je dejal starosta Sokola Mazele, ki je pozdravil g. bana namesto odsotnega župana, je zmerom v preteklosti pokazal svoje jugo-slovensko prepričanje in bo tudi na dan volitev pokazal, da stoji neomajno na braniku edinstva naše države. Metlika je bila vsa v zastavah. Pred mestno hišo se je zbralo vse prebivalstvo z županom Malešičem in občinskim odba-rom na čelu, Sokoli, gasilci z zastavami ter vsa druga narodna, kulturna in gospodarska društva in organizacije. Neka be-lokrajinska deklica je po stari slovanski šegi ponudila g. banu kruha, soli, vina v majoliki in lep šopek domačih cvetlic. Med sviranjem godbe je g. ban krenil med gostim špalirjem občinstva pred slavolok, kjer so ga pozdravili v imenu občine župan Malešič, v imenu okoliških občin gospod Bajuk, v imenu Sokolstva starosta Marek, predsednik občine iz Gradca Po-zdirc in predsednik občine v Žumberku Reba. Moja največja sreča bi bila, je poudaril g. ban v svojem pozdravnem govoru, da bi prinesel temu dobremu belokrajinske-mu prebivalstvu vstajenje iz sedanjih hudih dni. Ti dnevi bodo pa gotovo prešli in nastopila bo nova doba v znamenju naše sloge. To je edina pot v lepo bodočnost. Nato je odšel g. ban na sresko na-čelstvo. V razgovoru z raznimi zastopniki, zlasti z župani, je zelo podrobno razpravlja 1 o vseh vprašanjih, ki se tičejo metliškega sreza. Iz razgovorov se je videlo, kako veliko zaupanje ima tukajšnje ubož-no, a dobro prebivalstvo do kr. vlade in banske uprave. Iz informacij, ki jih je dal g. ban, je pa prebivalstvo videlo, da državna oblast v resnici posveča vso svojo pozornost kmetskemu sloju našega naroda. Po končanem sprejemu se je g. ban odpeljal nazaj v Ljubljano in bo jutri nadaljeval svoje potovanje v Kranj in v Radovljico. Premestitve v prometni službi Beograd, 25. aprila, p. Po potrebi službe sta premeščena prometnik Viljem Lapaj-ne z dolenjskega na glavni kolodvor v Ljubljani, in prometnik Viktor Petier t glavnega na dolenjski kolodvor v Ljubljani; po službeni potrebi postajenačelnik Ivan Polanec s Kraljeva-Prelog na glavni kolodvor v Mariboru in prometnik Alfonz Skok s Pragerskega za postajenačelnika v Kraljevo-Prelog ter nadzornik proge Janez Jurman z glavnega kolodvora v Mariboru k IV. terenski sekpiji v Mariboru. Francosko-hirško prijateljstvo Pariz, 25. aprila. w. Zvečer je bila na grobu Neznanega vojaka pod slavolokom zmage svečanost, pri kateri so bivši bojevniki iz Dardanel prižgali večji ogenj na grobu. Svečanost je imela v toliko političen pomen, ker je bil na njej navzoč tudi turški poslanik Suad v spremstvu vojaškega atašeja. Listi naglašajo, da se ie ob tej priliki prvič zastopnik bivše sovražne države udeležil uradne svečanosti na grobu Neznanega junaka. To je dokaz » prijateljstva, ki sedaj zopet obstoja med Turčijo in Francijo. Potres v Italiji Milan, 25. aprila. Po vsej provinci Bresciji so včeraj med 5.15 in 5.20 zjutraj čutili nekaj lahkih potresnih sunkov, ki pa niso povzročili nobene škode. Smrtna nesreča kolesarja Celje, 25. aprila V sredo dopoldne je zavozil 241etni vrtnar Anton Sotler iz Radeč, ki se je peljal s kolesom po državni cesti iz Celja proti Konjicam, na Frankolovem v Alojzija Pungartnik«, ki je prihajal nasproti. Pri ka-ramboju je dobil Sotler težak pretres možganov ter druge notranje in zunanje poškodbe. Tudi Pungartnik je dobil težke poškodbe. Ljudje so takoj telefonjčno pozvali osebni avtomobil iz Konjic, ki je oba ponesrečenca, ki sta bila v globoki nezavesti, prepeljal y celjsko bolnjšnjco. Sotlerju kljub vsemu prizadevanju zdravnikov ni bilo mogoče rešiti življenja. Že ob 15.15 je pocllegel hudim poškodba n Pungartnik je dobil pri karambolu težke notranje poškodbe. Od časa do časa se zave, potem pa se zopet onesvesti. Kdo je zakrivil tragedijo na Pobrežju Ugotovitve uradne komisije — Tehnični oddelek sreskega načelstva dela odgovornega studenčnega mojstra Kavčiča iz Zg. Radgone in zahteva proti njemu kazenski postopek Maribor. 25. aprila. Sresko načelstvo za Maribor desni breg je dalo sreekemu tehničnemu oddelku nalog za strokovno in izčrpno poročilo o poteku in vzrokih pobreške tragedije in to na podlagi uradnih ugotovitev pri od-kopavanju in na podlagi zaslišanja reševalcev s tehničnega stališča. Poročilo je zelo izčrpno in vsebuje vse podrobnosti, ki prikazujejo potek in vzroke nesreče in o izvršenem izkopanju trupla delavca-tr-pina Avgusta Kelnariča. Iz obširnega uradnega poročila povzemamo glavne momente: Kako se je zgodila nesreča Nesreča se je pripetila v nedeljo dne 14. aprila okoli 6.45 zjutraj ob priliki, ko je Kelnarič pregledoval stanje del in se nahajal na dnu vodnjaka. Vodnjak je bil ta čas izkopan točno do globočine 7.90 m pod površino dvorišča in je bil na zno-tiraj v celi globočini zabetoniran. Spodnji del betonskega oboda je bil ta čas še opažen v dveh krožnih šablonah po 25 cm višine do skupne višine 60 cm. Zgoraj je obodno zidovje segalo 70 cm nad površino okolice vodnjaka. Ko je Kelnarič pregledoval od znotraj zidovje oboda, se je nenadoma porušil obod nad onim delom, ki je bil še v šabloni in so ga zasuli pesek, prodee ter porušeno betonsko zidovje do vratu. Padajoči kosi betonskega zidovja 6o pri tem padli Kelnariču na noge in so se zagozdili v na jspodnejšem delu vodnjaka v šabloni tako, da ni mogel niti on sam izvleči nog, niti ni to uspelo pozneje reševalcem, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče. Ovire pri reševanju Uradno poročilo navaja v nadaljnjem: Reševalci so mogli odkopati pesek in porušeno zidovje samo do pa6u ponesrečenega Kelnariča, kopanje v večjo globino ni bilo mogoče, ker je material pod pritiskom od vseh strani 6proti zasipal odstranjeni material okoli Kelnariča in je ogrožal zasuti tudi reševalca. Tudi se je obod vodnjaka takoj močno deformiral do višini 5 m navzgor, zožil do 50 cm jn dobil močne razpoke. Posamezni deli oboda pa so izpadli tako, da se je mogel material vsipavabi od vseh strani v odprtino vodnjaka. Možnost rešitve je bila v smislu uradnega poročila sploh odvisna samo od tega, ali se bo posrečilo zavarovanje obodnega zidovja nad Kelnaričevo glavo. Za Uspeh nadaljnje reševalne akcije je bilo poleg tega neobhodno potrebno zavarovati Kelnariču glavo in gornji del telesa in omogočiti dostop zraka od zgoraj, da bi mogel vzdržati, dokler ga ne odkopljeio. Ti neobhodni predpogoji za uspešno rešitev pa so bili žalibog izvršeni samo deloma. Reševalci so sicer zavaroval« do 9. dopoldne glavo ponesrečenega Kelnariča z deskami jn so preskrbeli tudi gumajsto cev za dovajanje zraka v globino, niso pa uspeli izvršiti enako važno delo, to je dobro in sigurno zavarovanje betonskega oboda vodnjaka, ki je bil že razkopan in je grozil vsak čas. da se popolnoma poruši. Pri tem delu je enkrat zasul material reševalca do višine nad stegnom tako, da je to delo bilo za reševalca skrajno nevarno. Reševalec Deutschmann, predde. lavec mariborske mestne občine za zemeljska in zidarska dela, je mogel-samo še razkopan obod vodnjaka za silo razpreti s prečnimi lesenimi razporami, ki pa niso mogle vzdržati močnega pritiska zemlje. V začetku reševalnih del ni bilo na kraju nesreče sploh nobenega lesa ali kakšnega drugega primernega materiala za zavarovanje betonskega oboda od znotraj, kar je posebno otežkočilo reševalna dela. Okrog devetih dopoldne, dve in pol ure po začetku katastrofe, dostop k ponesrečencu od zgoraj sploh ni bil mogoč. Nevarnost, da bo delavec Kelnarič na dnu vodnjaka popolnoma zmečkan, je grozila vsak trenutek. Zaradi tega so reševalci že dopoldne pričeli kopati poševni rov v sklonu ca 45 stopinj od severne strani hiše proti dnu vodnjaka. To delo so vršili z veliko naglico, da čimpreje omogočijo dostop k ponesrečencu in preprečijo vsaj to, da se ne zaduM. Po poševnem rovu rešitev ni bila mogoča Naglo izkopanje poševnega rova se je posrečilo že tekom nedelje do poznih večernih ur. S tem se je 6icer omogočilo dovajanje zraka Kelnariču in se mu je mogla nudita zdravniška pomoč, toda popolnoma nemogoče je bilo rešiti ga po rovu, ker je bil zaradi velike naglice, s katero je bil izkopan, spodaj ob vodnjaku širok komaj 50 cm. Razširjenje tega poševnega rova na širino najmanj 1.50 m v kvadratu je bila nujno potrebna, da bi se mogel varno opažiti prostor nad glavo in ob straneh ponesrečenega Kelnariča v svrho, da bi ee mogla odkopati zemlja okoli njega, nadalje razbiti obod vodnjaka v šablonah in oprostiti njegove noge, ki so bile v spodnjem delu vodnjaka tesno ukle-njene. Razširjenje poševnega rova je nuj- nannved Vremensko stanje 25. t. m.: Depresija nad zapadno Evropo, visok pritisk drugod Nekaj dežja v srednji in južni Evropi. — V Jugoslaviji je rahlo deževalo sredi države. Temperatura je pa^ffla na severa' polovici. Minimum Mrzle Vodice 0, maksimum Beograd 25. Novo*ad$ka vremenska napoved za petek', Pretežno oblačno, mestoma dež, zlasti na zapadu. Temperatura bo padla na jugu, dvignila s« bo na zapadu. Zagrebška vremenska napoved za danes; Pretežno oblačno, zmerno hladno, v ostalem nestalno vreme. Dunajska vremenska napoved ?a petek: Z zapada bo vdrl hladnejši zrak s padavinami. naibrif že ponoči. Pozneje bo spet ponekod oblačno. no predlaga! v ponedeljek zjutraj inž. Josip Baran, šef mestnega gradbenega urada v Mariboru, vendar se to ni agodilo, morda zato, ker je bila v ponedeljek reševalna akcija že zvezana z veliko nevarnostjo in ker je bila neposredno ob konou poševnega rova ob vodnjaku nad Kelnaričevo glavo na mestu bivše odprtine vodnjaka 5 m visoka masa peska, pomešan« -ga s kosi betonskega oboda. Ta material je močno pritiska.! navzdol 5n na vse strani. Vsako večje kopanje v neposredni bližini porušenega vodnjaka je moglo imeti tudfi pri največji opreznosti za posledico, da bi zemlja pritisnila od zgoraj na ponesrečenega in na reševalce, predno bi se posrečilo zavarovati Kelnariča z vseh •strani z opažem. Od zgoraj: nevarnost Pri položaju kakor je bil v ponedeljek dne 15. t. m. zjutraj, je bila s tehničnega stališča nada, da se posreči Kelnariča rešiti. že minimalna. Odkopavanje v smeri cd zgoraj navzdol ni imelo pri porušenem vodnjaku dosti izgleda na uspeh, ker se je pri najmanjših s tresljajih od zgoraj vsipal pesek na Kelnariča, ki je imel glavo in zgornji dei telesa nezadostno zavarovano z deskami in majhnim lesenim zabojem tako, da je grozila nevarnost, da bi bil pr.i tem delu od zgodaj popohioma '.mečkan. Z navpičnim rovom tudi ni šlo Poizkus s kopanjem navpičnega rova na nasprotni strani poševnega rova ob bivšem vodnjaku, da se odkopljejo Kerna-ričeve noge, se je moral ustaviti, ker je t« delo ogrožalo labilno ravnotežje materiala, nad Kelnaričem, na katerega se je vsipal material od zgoraj, čim so prišli reševalci s kopanjem pri tem rovu do ve< -je globočine. Isto tak o ni moglo vodtti do nobenega uspeha kopanje tretjega rova na severni strani ob vodnjaku v navpični smeri iz istih razlogov kakor pri prvem navpičnem rovu na nasprotni strani poševnega rova. Glavni vzrok da se ni posrečilo Kelnariča rešiti, je v tem, ker je bil obod vodnjaka zgrajen tako slabo, da se je pod pritiskom zemlje v razaneroma kratkem čaeu popolnoma porušil, odnosno, da se ni posrečilo v samem začetku katastrofe zaradi pomanjkanja primernega materiala ta slabi obod zavarovati vsaj toliko, da bi vzdržal ves čas, dokler bi trajalo odkopavanje ponesreče nega v navpični smeri navada kar b1' obetalo največ uspeha. Vzrok nesreče s tehničnega stališča pa obstoji v smislu uradnega poročila v tem, ker se je nc-sreča pripetila v zelo nevarnem terenu, ki je zahteval že več žrtev. S pravilno izbiro načina gradnje vodnjaka bi bilo nesrečo lahko preprečiti Delo pri gradni-' je bilo v smislu uradnega poročila nesolidno. Zemel\ke plasti na kraju nesreče do globočine 2.30 m pod površino so iz finega peska, pomešanega z rjavo ilovico. Ta zgornja plast ni niti najmanj nevarna. Obod vodnjaka v zgornji plasti je osital po katastrofi in tekom celega reševanja nepoškodovan, samo da se je zaradi znižanja spodnjih plasti pod njim. ki so zasule votlino vodnjaka, nekoliko usedel. Od 3.30 m pod površino terena navzdol do dna vodnjaka se menjajo plasti finega peska odnosno mivke, pomešane tu pa tam z drobnim prodcem. V teh plasteh manjka ilovnatih snovi popolnoma, zaradi česar so zelo gibljive in proizvajajo pri kopanju na vsako odprtino odnosno opaž velik strauskj pritisk ki se z globočino povečava. Za napravo vodnjaka v teh nevarnih plasteh b; se mora! izbrati najbolj varen način gradnje, to je spuščanje trdnega betonskega oboda od zgoraj navzdol. Namesto tega pa se je izbetonirani obod stalno v smeri navzdol izkopaval in v smeri navzdol podaljševal z novim betonskim zidovjem. Na ta način se nahaja vedno v največji globočini, kjer je tudi največji pritisk, beton, ki še ni dobro strjen in ne more prenašati velikega stranskega pritiska. Razen tega je bilo betonsko zidovje oboda zgrajeno v zelo slabi mešanici, in sicer iz peska in gramoza, k j ni bil sestavljen v pravilnem razmerju po velikost« zrna, ampak je vseboval preveč mivke in zelo malo srednje velikega prodca. Beton je bil tudi nezadostno premešan pred uporabo, ker so se v zidovju nahajali posamezni deli takorekoč brez cementa, ki so se dali v roki zdrobiti. Mešanje betona se je vršilo kar na tleh in se je mešala na ta način v beton tudi blatna zemlja. Debelost betonskega oboda, ki bi morala biti najmanj 10 cm. je znašala mestoma samo 3 do 5 cm. Na mestih, kjer se je delavcem udiral med betoniranjem v šablono pesek, so bili deli oboda izzidani iz polovične opeke na slabo cementno malto. Tako zgrajen obod vodnjaka ni mogel vzdržati stranskega pritiska peščenih plasti in je naravno, da se je pod pritri-skom porušil. Nadalje so imele slaba kvaliteta in nezadostne dimenzije betonskega zidovja še to katastrofalno posledico, da so onemogočile uspeh reševalne akcije Odgovoren je studenčni mojster Kavčič Ob svojem zaključku navaja uradno poročilo dobesedno: *Za slabo izvedbo vodnjaka kot zgradbe v celoti, zlasti pa za neprimeren način gradnje v nevarnem terenu in za pomanjkanje potrebnega nadzorstvs je odgovoren predvsem podjetnik, studenčni mojster Kavčič iz Zgornje Radgone. Tehnični oddelek sreskega načelstva predlaga zato. da se proti njemu izvrši kazenski postopek zaradi nestrokovnega in nemarnega izvrševanja sradnje vodnjaka, ki je povzročHlo smrt delavca Avgusta Kelnariča. Naši krapi in Ijndfe Med velikonočnimi prazniki v prestolnici Beograd, 24. aprila Naša velika noč je minila, zdaj prihaja pravoslavna. Pravoslavna Lazarjeva sobota, pred »Cveti«, ki je bila obenem tudi naša velika sobota, nam je t najlepšem pomladnem vremenu prinesla praznik, ki se ga mladina veseli že mesece in mesece in ga kar najželjneje pričakuje. »Krb/ca«, ki se že nekaj let sem praznuje vse slo-vesneje, je letos dosegla vrhunec. Tako lepo urejenega »Vrbičnega« sprevoda, kakor je bil letos, še ni videl Beograd. Pa-trijarh sam je izrazil željo, naj bi se odrasli ne vmešavali v sprevod, da bi se mladina mogla v redu in neovirano kretati, pa je potem tudi varnostna oblast strogo pazila, da se red ni motil nikjer. Sprevod, v katerem je korakala mladina vseh šol beograjskega osrčja — periferijske šob so prisostvovale blagoslovljenju vode v okolišu svojih šol, ker jim je do središča mesta predaleč — je ob 15. krenil od »Sla-vije« po ulici kralja Milana preko Tera zij. kjer je mladino blagoslovil patrijarh Varnava. Ogromna množica ljudstva je z uličnih pločnikov gledala sprevod, ki se je pomikal mimo nje, prepevajoč staro pesem o vstajenju »Opšteje voskresenije«. Na tisoče otrok je bilo v sprevodu, vsi v novih oblekah in z vrbovimi vejicami v rokah, ob robu uličnih pločnikov pa spet drugi tisoči dece, ki je pod varstvom staršev ali sorodnikov z žarečimi očmi gledala svoje tovariše in tovarišice v sprevodu. Letos so uvedli novost, da so v sprevodu nosili napise vseh številnih beograjskih dobrodelnih društev in klubov, ki so si nadeli nalogo, da oblačijo ubožno deco v svojem področju. Za predstavniki društva je korakala deca, ki jo je obleklo društvo od nog do glave, vsa enako oblečena, očividno iskreno hvaležna svojim dobrotnikom. Ta novost bo dobrodelnim društvom gotovo privabila lep prirastek članstva in sredstev v društvene dobrodelne namene. Občinstvu so se oči radosti solzile ob pogledu na vso to ogromno reko prepevajoče in vzklikajoče mladine, naše bodočno-sti. »Vrbici« so prisostvovali tudi mali mariborski harmonikarji v slovenski narodni noši, ki so potem zvečer in v nedeljo popoldne nastopili z najlepšim uspehom v dvorani Kolarčeve ljudske univerze. Ko se je razšel »Vrbični« sprevod, so kmalu nato zapeli zvonovi pri katoliški nadškofijski cerkvi v Krunski ulici in je krenila odtamkaj po bližnjem okolišu vstajenjska procesija, ki je imela tudi veliko število udcležnikov, še več pa gledal- cev. Oba velikonočna praznika sta se v Beogradu le malo poznala, ker sta bila za pretežno večino prebivalstva pač navadna nedeija in ponedeljek. Ali okoli katoliških cerkva je bilo oba dneva precej navala. Ker je bilo iepo vreme, je pač vsak, kdor je le mogel, poletel na izlet. Prav posebno živahno vrvenje je bilo oba dneva v Zemunu in bližnjem švabskem Franz-talu. Zelo dobro zasedeni so bili tudi po-dunavski parniki, namenjeni v Pančevo in Smederevo, pa tudi skozi Železna vrata. Še neprimerno večji bo seveda promet ob pravoslavnih praznikih. Zelo veliko ljudi, zlasti pa dijaških skupin. tudi iz najoddaljenejših krajev države. je porabilo te dni za romanje na Oplenac. Med poklonitelji je bilo tudi bolgarsko pevsko društvo »Gusla« iz Sofije, ki je priredilo po en koncert v Beogradu in Pan-čevu. Ker je naneslo naključje, da je bila naša velika sobota odločilni dan za državne volilne liste, je bila pač oba naša velikonočna praznika glavni predmet razgovorov vsepovsod po prestolnici odločitev kasacijskega sodišča. Po bliskovo se je raznesla po mestu vest, da nista potrjeni socialistična in narodna. Za prvo še ni bilo toliko začudenja, ker se je vse nekam že vnaprej zdelo, da se soc alistom ne posreči sestava liste, toda vest, da ni potrjena lista Jugoslovenske narodne stranke, je presenetila, ko se je stranka vendar tako temeljito in že toliko časa pripravljala za volitve. Ko so pa listi objavili razloge, je seveda bila stvar ne samo verjetna, temveč tudi razumljiva in se je vse le čudilo, kako je moglo priti pri sestavljanju liste do takih usodnih napak katerim bi se bilo mogoče izogniti ob malo večji pazljivosti in natančnosti. Med pristaši Svetislava Hodžere je vest učin- kovala kakor strela iz jasnega ter jim temeljito pokvarila velikonočno razpoloženje, kakor ga kvari Beograjčanom neprijetno dejstvo, da cene na trgu te dni neverjetno skačejo in so zlasti velikonočna jagnjeta od dne do dne dražja. A brez »jaganjca« vendar ni uskrsa! Brez kandidature pač, brez »jaganjca« pa nel Ljubljana, 25. aprila V bo'nišnici je danes ponoči po kratkem, a težkem trpljenju umrl rudarski nadsvetnik inž. Bogomil Cihelka, vršilec poslov rudarskega glavarja za Slovenijo. Pred nekaj dnevi mu je iznenada prišlo slabo. Zdravnik, ki so ga domači poklicali na pomoč, je odredil prevoz na interni oddelek, a vsa skrbna zdravniška nega mu ni pomagala več. V kratkem presledku za prvim našim rudarskim glavarjem inž. Strgarjem je z inž. Cihelko šel od nas eden najboljših najsimpatičnejših funkcionarjev rudarske uprave, kar smo jih kdaj imeli. Po rodu Čeh iz okolice Pribrama, kjer se je rodil 28. oktobra 1863. je v mladih letih prišel k nam — kakor toliko drugih inženjerjev, ki jih je bratski narod na severu zmerom toliko dal, da je ž njimi lahko zalagal tudi tehnično manj napredni jug. Njegovo prvo delovno mesto je bil rudnik TPD v Zagorju, kjer je dodobra spoznal in vzljubil dobrodušni značaj slovenskega rudarja, da so mu naši črni revirji in ž njimi Slovenija postali najdražja domovina. V Zagorju si je ustanovil dom, potem p. je služboval nekaj let pri rudniški upravi v Karpanju v Istri. Po prevratu je stopil v državno službo in je bil več let nameščen v Mežici, nato pa je osem let vodil rudnik v Zenici. Pri napornem delu je obolel, nakar se je dal premestiti v Beograd, odtod pa k rudarskemu glavarstvu v Ljubljano, kjer so mu bili spričo njegovih velikih strokovnih sposobnosti po upokojitvi inž. Strgarja poverjeni posli rudarskega glavarja. Povsod, kjer je služboval, so ga tovariši pa tudi rudarji in vsi ljudje, ki so ga do stopili naši prvi radiotele-grafisti s 1. majem. Na ta način bodo na-še zračne proge mnogo pridobile na varnosti, ker bodo letala med letom stalno obveščana o vremenskih razmerah. ♦ Graditev primorske turistične ceste. Finančno ministrstvo je finančni direkciji v Splitu že nakazalo denarna sredstva za srraditev primorske turistične ceste, ki -je že trasirana. Tehnični referent banovine je že določil prva flela med Obrov-cem in mejo savske banovine. Prihodnji teden pa bodo začeli že delati pri Suko-šami in potem na onem delu ceste, ki "bo vodil preko Biograda, Paškotana in Vodice do Martinske pri šibeniku. 4 Zdravniška zbornica za dravsko banovino vabi z-a jutri 27. t. m. vse kolege na tovariški sestanek v Ljubljani v salonu hotela štrukelj ob 20. Na dnevnem redu je razgovor z beograjskimi tovariši o sindikalnem zdravniškem pokretu. V nedeljo dopoldne bodo isti delegati poročali o sindikatu kolkom v Mariboru. Zdravniška zbornica vabi kolege, da se v lastnem interesu udeleže sestanka. Odbor. ♦ Važna iznajdba slovenskega avtome^ hanika. Mladi mehanik Oskar Steinbach iz Šoštanja je iznašel nov tip karburator-ja, ki prihrani avtomobilu do 35 odstotkov bencina ter sploh v največji meri racionalizira delo vsakega — tudi že starega :n izrabljenega avtomobilskega motorja. Pri konstrukciji je mlademu izumitelju pomagal strojni inženjer Filip Kneževič 'n je b;la iznajffba že z velikim uspehom preizkušena v Zagrebu. Izumu so zagrebško Novosti« včeraj posvetile obširen članek. Ker je Pteinbaoh po poročilu »Novosti našel sotrudnika, ki bo finančno podprl n^esrovo r»elo. bo v kratkem iznm pred.<=tnvHen tudi eliti avtomobilske tehnike v Parizu ♦ Umrla je v sredo v Laškem v starosti 4S let ga. Matilda Ta d i nov a. soproge znanega gostilničarja, mesarja in po-si--tTi'ka ar. Ivana Tadine. Pogreb bo rfa- ob 17. — V Ljubljani je umria Jelka Vrabcev a. hčerkica žel. kontrolorja. V sveži grobek jo bodo položili jutri ob pol T'- — Pokojnima blasr spomin, žalujočim r fi< isTceno sožnlje! DOVRŠENI GENTLEMAN uporablja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus. odlično milo karakterističnega vonia, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporabila samo Paracelsus valj-často milo za britie CShaving- Stick>, najboljše blasro. antiseptično milo. ki omehča brado in prepreča kožne infekcije. ♦ Soomini g. Karisa. G. Karis je svoje 'Spomine.', ki so izhajali v »Mariborskem Večerniku Jutru« in vzbudili s svojim IfnbVm in preprostim nr!povezovanjem o starih r'obnh in slabih časih, ki jih je rn-oral preživliati zaveden u^a''mik-Slovenec. c.tvjošnr, pozornost. 57.dal tudi t samozaložbi v lični ženni knjigi. Knjiga stane samo 5 Din. G. Karis je služboval kot poštni uradnik v Trstu, na Goriškem in v Istri in je ko* zvesti sin svoieea naroda vedno bodril k narodni zavesti in je zato doživel mnogo neprijetnosti, pa tudi ve- selih orisrod. ki jih je tako lepo podal v kr>i:žici. da ne bo nikomur žal malega izdatka. Mlad«na si bo iz te knjižnice lahko in na prijeten nnčin premočila, kako jo bil slovenski živelj v avstrijskih časih narodnostno zatiran in kako tožko je b'lo sIovon=kemu uradništvu uveljavljenje dr- žavljanskih ;n narodnostnih pravic. Knij-zro rioh;te v knjisamah Tiskovne zadruge v Mariboru in v Ljubljani. Po nošti na jo naročajte pri avtorju: Ferdo Karis, Maribor. Gc°po«ka ul;oa 50-K ♦ V obrokih plačate veliko in krasno oo-tovanje. ako se v času od 30. junija <^o 16. julifa udeležite izleta v Grčijo in Egipt. Vozili se boste na našem na.fepšem par-niku »Kraliica Marija«. Cene vožnje in vse oskrbe so od 3400 Din navzgor do 6700 Din četrtino vplačafp s prijavo, ostalo po navodilu Trvršneea odbora Jadranske stražo v SoTItu. ki vam anorrv^; vse podrobnosti Pri ia vite se ob'n«tnemn odibom JS v L*ubHani. palača T,KB. ♦ N^š na'leoši smučarski svet na Voqlu nad Brhintef im jezerom je ves v snežn-' odeji. V skalaškem domu vlada vedno le zadovoljstvo in najboljše razpoloženje. O tem najbolj priča tudi dopis, ki ga je prejel TK Skala od kr. banske uprave po končanem smučarskem tečaju učiteljev osnovnih šol v dravski banovini: »Po poročilu ban. referenta g. J. Jerasa je tečaj izvrstno uspel in je k temu v veliki meri pripomogla prvovrstna oskrba, ki so je bili tečajniki deležni v domu na Voglu. Zato Vam izreka kr. banska uprava priznanje in zahvalo«. ♦ Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani sporoča, da se je rok za vlaganje skladb podaljšal do 1. maja. ♦ Spodnja koča na Golici bo oskrbovana od sobote 27. L m. dalje. SPD priredi skupinski izlet z odhodom v soboto. Podrobne informacije daje SPD, Aleksandrova cesta 4. ♦ Florjanov sejem v Litiji, ki bi se moral vršiti 4. maja, je zaradi volitev preložen na torek 7. maja. ♦ Požar. Na veliko nedeljo okrog poldne je pri posestniku Berložniku blizm Šoštanja nastal ogenj in upepelil vse gospodarsko poslopje. Rešiti niso mogli niti živine, zgorela je krava in nekaj svinj. Pričela je goretii tudi hiša, vendar se je požrtvovalnim gasilcem iz Šoštanja posrečilo požar omejiti in kmalu zadušiti. Berk>žnik trpi nad 20.000 Din škode. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Kraljev spomenik v Tobačni tovarni. Delavec Tobačne tovarne nam piše: Hvaležni smo »Jutru« za v velikonočni številki objavljeni članek o spomeniku pokojnega kralja Uedinitelja, ki ga bo postavilo delavstvo in uradništvo Tobačne tovarne in za katerega delavci in vsi nameščenci z ljubeznijo in radostjo poklanjajo prispevke. Potrla pa nas je vest, da spomenik ne bo izvirna umetnina, temveč kopija, ki ne more odgovarjati našim namenom. želeli smo postaviti ljubljenemu vladarju iz lastnih sredstev izviren spomenik, ki bi ga izbrali sami, da bi bil tudi po svoji izvirnost/i veren tolanač naše Zvočni kino Ideal | Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer C1JVE BROOCK v prekrasnem velefilmu GREŠNA NOČ Film prekrasne vsebine Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— vdanost! do pokojnega vladarja in do vladarskega doma ter naše požrtvovalnosti in ponosa pri zbiranju prispevkov. Prosimo merodajne gospode, naj posredujejo, da bo naši želji ugodeno z izvirnim s-oo-mentikom v čast in ponos sedanjega in bodočega delavstva in nameščenstva tovarne. u— Razstavo spominov našega blago-pokojnega kralja Aleksandra so pod vodstvom profesorjev obiskali dijaki in dijakinje Christofovega učnega zavoda v Ljubljani, in sicer v sredo prvi odidelek, a v četrtek drugi oddelek. Prisostvovali so tudi zanimivemu predavanju g. Kapusa o kralju kot ljubitelju prirode. Ravnateljstvu te najstarejše slovenske privatne trgovske šole gre vse priznanje, da ob vsaki priliki dokaže veliko patriotično udejstvovanje pri vzgoji mladine. u— Vse prijatelje izvrstnega zbarovega petja opozarjamo na prvi nastop morav-skega pevskega zbora iz Brna OPUS v našem mestu jutri 27. t. m. ob 20. v veliki kazinski dvorani. Da je zbor v resnicii izvrsten, nam kaže številno pokroviteljstvo, ki je prevzelo pod svojo zaščito njegove koncerte po Jugoslaviji. Pokrovitelji so: poslanik naše kraljevine v Pragi dr. Gri-sogono, občinski svet drugega največjega češkega mesta Brna, na ljubljanskem koncertu bo navzoč župan mesta Brna, dalje ima pokroviteljstvo Pevecka obec češkoslovaška v Pragi, Jugoslovenska pevska zveza v Beogradu, centrali ČJL v Pragi in v Beogradu, pokroviteljstvo ljubljanskega koncerta posebej pa je prevzelo še mestno načelstvo ljubljansko in tukajšnja liga. Po zatrdilu vseh češktih glasbenih krogov je zbor izvrsten in ga moremo primerjati z zborom moravskih učiteljev. Ponovno opozarjamo na koncert jutri ob 20. v kazinski dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. u— československi obec v Lublani vv-blzf sve členstvo, aby se v počtu co nei-hojnejšim sučastnilo koncertu peveckčcho sboru OPUS z Brna, kter^ se por&d& v sobotu, dne Zl. dubna t. r. o dvac&t6 ho-dine ve velike dvorane »Kazina«. — Lfet-ky v pfeprodeji v knihkupectvi Glasbena Matica. Prfjezd a uvft&ni hosti v sobotu, 27. t m o 13.35 hod. na hlavnfm n&dražt. u— Predavanje Vasje Pirca o moskovskem turnirju, šahovska zveza dravske banovine priredi v ponedeljek 29. L m. predavanje velemojstra Vasje Pirca o njegovih vtiskih z moskovskega turnirja. Predavatelj bo govoril o predstavnikih evropskega šaha na moskovskem turnirju, o širokem razmahu šaha v Rusiji, o pogojih, pod katerimi se razvija in o njegovih najmočnejših zastopnikih. Predavanje bo v dvorani restavracije »Zvezde« z začetkom ob 20. Za kritje priredbenih stroškov se bo pobirala nizka vstopnina. Občinstvo naj se zanimivega predavanja ildele-ži v čim večjem številu. u— Počitniške kolonije mestne občine. Mestna občina bo letos organizirala počitniške kolonije v juliju in avgustu. Zadevne prošnje, odnosno tiskovine. M se dobe v socialno-političnem uradu, Mestni dom, n. nadstropje, soba £3-, je lagati osebno najkasneje do vštetega. 15. maja. Poaneje vložene prošnje se ne bodo v nobenem primera upoštevale. Prosilce opozarjamo na to, da pridejo v prvi vrsti v poštev Šolski otroci (do 14 let) pristojni v Ljubljano, v drugi vrsti šele ostaili. u— Narodni izseljenski odbor v Ljubljani sklicuje za sredo 1. maja ob 20. v prostorih Narodne strokovne zveze v Delavski zbornici razgovor o izseljenskem vprašanju. Razgovora se bo udeležil tudi izseljenski voditelj g. Pavel Bolha iz Es-sena. u— Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20. vajo za mešani zbor. u— Gospodarsko, kulturno in narodno društvo za trnovski okraj priredi v soboto 27. t. m. ob 20. v prostorih Sokličeve gostilne Pred konjušnico zdravstveno predavanje. Predavaj bo mestni zdravstveni svetnik g. dr. Mi« Franta o snovi: »Da ostanemo zdravi«. Filmske slike. Pridite! u— šentjakobsko gledališče uprizori v soboto in v nedeljo izvrstno uspelo komedijo »Lepa pustolovščina«. Igra ima izvrstne dorroisleke in je zlasti v drugem dejanju na višku. Izvrsten tip poda gospa Bučarjeva v vlogi stare nagubane babice. Mlado nevesto igra gdč. Klavorova. V »Predavanje o kozmetiki« Konec prihodnjega tedna bo predavala v Maribora in Ljubljani gospa Helena Pessl, lastnica največjega dunajskega kozmetičnega zavoda, o moderni lepotni in telesni kulturi. Hkrati bo njena asistentka v drogerijah KANC 10 dni sprejemala stranke ln dajala brezplačna strokovna navodila. Tam dobite tudi vsa potrebna pojasnila. 3795 ostalih vlogah nastopijo černičeva, Grgu-revičeva, Dietzova, Petričeva in čehova, ter gg. Hanžič, Vizjak, Moser, Urbič in Milčinski. Vabljeno je občinstvo, da si preskrbi vstopnice v predprodaji, ki bo od sobote dalje od 10. d>o 12. ter od 15. do 17. in eno uro pred predstavo. Predstava bo vsakokrat ob 20.15. u— »Bolero«. Največje glasbeno delo slavnega skladatelja Ravela se bo predvajalo v Elitnem kinu Matici. Doslej se je ta ffkn povsod predvajal kot velika senzacija. Zagreb, Beograd in druga mesta so imela to veledelo zaradi izrednega zanimanja pubMke dolgo na programu Film bo nedvomno dosegel tudi pri nas največje uspehe ne samo zaradi dovršene igre in pestrosti dejanj, temveč tudi zaradi svojih glasbenih točk, ki so v vsakem pogledu na višku. Dejanje samo je zelo zanimivo ter nam kaže začetek, uspehe in konec enega od najslavnejših plesalcev Londona in Pariza. u— Združenje slaščičarjev, medioarjev in sorednih s'trok je imelo v sredo popoldne občni zbor in je zlasti obravnavalo organiziran nastop proti šušmarstvu, zaradi katerega se je posebna deputacija slaščičarjev in medičarjev prijavila tudi g. banu. V resoluciji, ki je bila izročena, so slaščičarji zaprosili g. bana, naj izda vsem obrtnim instancam nalog, da strogo kaznujejo vsak primer šužnuurstva, zlasti naj se prepove izdelovanje in prodaja sladoleda po buffetih, češ da je bil sladoled doslej edini vir dohodkov naših slaščičar- Film Z. k7d7 Danes ob uri popoldne VLASTA BURIAN v sijajni komediji REVIZOR IZ PETROGRADA po znanem gledališkem komadu N. GOGOLA Cene Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 jev, s katerim so lahko krifi režijo svojih obratovalnic čez leto. Nadalje so slaščičarji ostro nastopili proti mlekarnami, češ da prodajajo in tudi same izdelujejo mnogo blaga, ki spada po zakonu samo v njihovo področje. Ker je bil g. ban zadržan v drugih zadevah, je deputacijo sprejel načelnik oddelka za trgovino in industrijo dr. Marn, ki je obljubil zastopnikom slaščičarjev in medičarjev vso svojo pomoč. Na pobudo združenja je mestna občina poverila člana odbora g. Kastelica s pooblastilom, da nadizira pekarne in mlekarne, v kolikor izdelujejo proizvode. Nekaj pekovskih mojstrov in mlekarn je bilo kaznovanih, ker so izdelovali krofe, kekse in drugo. Na pobudo mariborskega združenja se je pričela lani v maju akcija za ustanovitev vsedržavne stanovske organizacije. O priliki Mariborskega tedna je nato v Mariboru forl kongres, ki pa je bil od strani mariborskih sklicateljev tako slabo pripravljen, da je ostal brez rezultata. Na željo večine delegatov je zdaj prevzelo ljubljansko združenje nalogo, da izvede vse priprave za ustanovitev stanovske zveze, in se bodo v doglednem času vnovič sestali delegati slaščičarjev in medičarjev vse države na svoj kongres. u— Splošna obrtna nadaljevalna šola za peke, slaščičarje in vrtnarje ter strokovna nadaljevalna šola za brivsko, frizersko in strokovna za mesarsko obrt na Vrtači priredi v nedeljo 28. aprila t. 1. ob zaključku šolskega leta razstavo vajenskih risarskih, pismenih in strokovnih izdelkov v pritličju državne III. deške narodne šole na Erjavčevi cesti št. 19 od 8. do 13. nre. TJpraviteljstvo vljudno vab5 na to razstavo vse cenjeno občinstvo, ki se zanima za razvoj obrtno nadaljevalnega šolstva. SMUČARJI! Uporabljajte dr. Kmetovo mazile in olje za sončenje. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ta športnih trgovinah po 10.— Din. ■H ELITNI KINO MATICA ■I ^^^^ Telefon 21-24 ■ NOVOST! NE ZAMUDI'!«! VSI SO NAVDUŠENI! I * I NOVOS Danes ob 4^ 7.15 in 9.15 uri premiera sijajne revije godbe, plesa, smeha in šale IZSILJEVALKE Rezervirajte vstopnice telefor>i<*no! u— Zveza gospodinj, ekskurzijski odsek vabi članice k skupnemu posetu razstave »Spomini na našega kralja Aleksandra I«. Sestanek danes ob 15. pred Jakopičevim paviljonom. u— Državnim upokojencem, članom ljubljanskega društva v vednost. Občni zbor društva državnih upokojencev (enk> v Ljubljani, določen xa petek 26. t. m., ie preložen. Dan občnega zbora bo pravočasno objavljen. u— Združenje brivcev in frizerjev opozarja svoje člane, da priredi vodstvo obrtno nadaljevalne šole za brivsko in frizersko obrt v nedeljo 38. t. m. med 8. in 13. uro ob zaključku šolskega leta razstavo vajenskih izdelkov v pritličju državne 3. deške narodne šole na Erjavčevi cesti št. 19. Vabimo vse člane, da si razstavo ogledajo. u— Na živilsikem trgu so se pojavili prvi letošnji pridelki.- krompir, grah, fižol, seveda uvoženi iz južnih krajev in Italije. Na drobno je novi krompir po 10 dinarjev kg, grah stročji 8 Din in fižol 20 Din kg. u— Aretaoija ponarejevalca denarja. Orožniki v Medvodah so prišli na sled po-narejevakru 10 in 20 dinarskih kovancev, ki so bili sila slabo izdelani. Delavec O. se je lotil tega nepoštenega posla, tveganega tem bolj. ker so kazni za ponarejanje denarja zdaj mnogo strožje, kakor so bile še pred meseci. Ponaredil je nekaj komadov in jih tudi spravil v promet, a so ga kmalu zasačili. V zaporu okrožnega sodišča čaka na sodbo. Iz Maribora - Mariborska kolesarska podzveza priredi v nedeljo 28. t. m. izlet v Ljutomer. Cena potovanja z vštetim celotnim kosilom znaša 50 Din. Izleta, ki se bo vršil preko Ptuja, ee more udeležiti vsakdo. Odhod ob 7. zjutraj s Kralja Petra trga. Prijave se sprejemajo v Markovičevi trgovini, Maribor, Gosposka ulica 40. | Zvočni kino Dvor Bi TeL 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri senzacijo-nalna premiera filma Kraljica podzemlja Film napete borbe med zlikovci Vstopnina Din 4.50 ta 6.50 a— Stari mariborski rod izumira. V Krčevini je umrla v visoki starosti 83 let baromca Ida Seenuss, vdova po upokojenem polkovniku. Njene zemske ostanke prepeljejo v Cluj r Rumuniji. — V Slo-veDski ulici 60, je preminila zasebnica Ku-nigunda Kunčnikova, stara 73 let. žalujočim iskreno sožalje! a— Mladi ljudje izginjajo. Lasničarska vajenka Heda Lisenčeva je včeraj prijavila- policiji, da je njena sestra Herta, ki je bila uslužbena kot strežnica, že pred prazniki izginila brez slovesa od doma. Bila je zadnje čase zelo otožna in potrta ter je materi nekaj dni pred prazniki še dejala, da ni treba za njo za praznike ničesar pripravljati. Po prijavi staršev policija poizveduje za 201etno mladenko, ki je srednje močne postave in oblečena v rjavo obleko. a— V juniju se bo odločilo. Pri vodstvu Mestnih podjetij bo o ponudbah prevzema avtobusnega prometa po privatnikih padla odločitev še v teku meseca junija. 3— Žrtev splašenih konj je postal 3S letni posestnik Mihael Živko iz Korene 38. Prišel je pod voz, ki mu je stri desno nogo in roko ter mu poškodoval glavo. Prepeljati so ga morali v splošno bolnišnico. a— Nesreča jaleznje ljudi. Ze pred prazniki je izginil od doma llletni Franc Plju-kavec, sin predilke, in ee ni več vrnil domov. Deček je bil zadnje čase nekam zmešan in se mati boji, da bi se mu ne bila pripetila kakšna nesreča. Je srednje, slabotne poeiave in ima na sebi temnosiv volnen jopič. a— Tri dni mrtva v postelji. Še pred prazniki ee je zaprla v svojo izibico na Ruški cesti 2 zasebnica Terezija Pušnikova, stara 62 let. Predvčerajšnjim zvečer je stražnik na opozorilo ljudi, ki so se začeli bati, da se starki ni kaj pripetilo, odprl njeno sobo in jo je našel v postelji mrtvo. Policijski zdravnik dr. Zorjan je ugotovil, da je umrla na posledicah srčne kapi. Ker je bilo tupk) že v razkrojoi, so jo včeraj takoj pokopali. i— Krvava obračunavanja. Trije posestniški sinovi so v Cigoncih navalili s kamenjem na 27Ietnega delavca Ivana Fi-šingerja ter ga tako obtolkii po glavi in vsem telesu, da so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. — V nočni uri je napadel mlajši človek 241etnega čevljarskega pomočnika Janeza Veleja, ko se je vračal domov v Orehovo vas, in ga z železnim predmetom hudo poškodoval po glavi in rokah. a— Preiskava je v teku. Vodstvo mestnega gradbenega urada in tehnična sekcija pri sreskem načelelvu sta pričeli z zbiranjem materiala, da se ugotovi, po čigavi krivdi se je vršilo napačno izkopavanje pokojnega Avgusta Kelnariča. — Vlomilci strašijo po deželi. Vlomili so v hišo viničarke Genovefe Vršičeve v Cerkvenjaku in odnesli vso zalogo mesa in klobas. a— Dober plen. Komisar finančne kontrole Vukašin Markovič in preglednik Andrej Premelč sta pri treh mariborskih ve-letrgovcih odkrila za okoli tri vagone kave in riža, ki eo jih utajili, da ne bi plačali zadevne naknadne trošarine, ki znaš-a skupno okoli 3."j.0tM> dinarjev. a— K«lr> v grmovju, v vejevju in grmovju skrito so našli na vojaškem vežbališču na Teznem precej dobro ohranjeno kolo z evidetieno tablico 61.+87. Tat je na.jbrže skril kolo. da bi ga ob ugodni priliki odpeljal. Kolo je sedaj v shrambi terenskih orožn ilkov Iz Celja e— Za vprizoritev Krleževe drame »Gospoda Glemkajevi«-, s katero bo gostovala ljubljanska drama v torek 30. t. m. ob 20. v celjskem gledališču, vlada veliko zanimanje. Predstava se bo pričela točno ob 20. in bo trajala štiri ure. Neabonentom svetujemo, da si takoj nabavijo vstopnice v predprodaji v knjigarni »Domovini*. e— Priključitev cinkarne na velenjski daljnovod. Cinkarna d. d. v Celju je predložila načrte ra gradnjo transformatorskega poslopja za priključek na velenjski daljnovod. Zadevna komisijska razprava z ogledom na kraju samem bo danes s sestankom ob 10. dopoldne v pisarni ravnateljstva cinkarne. Mejaši in drugi interesenti so vabljeni, da prisostvujejo razpravi e— Nevaren prijatelj tuje lastnine pod ključem. V sredo popoldne je delavčeva žena Ana Kostanjskova, stanujoča v Ko-cenovi ulici 9, prijavila policiji, da je malo prej neki moški ukradel iz nezaklenjene omare v njenem stanovanju rjav moški suknjič, hlače, pisano srajco in svileno kravato v skupni vrednosti 300 Din. Tudi g. Gradišer. ki stanuje v isti hiši, jt prijavil, da je nekdo hotel vlomiti v njegovo stanovanje, a mu vlom ni uspel. Storilca, ki šepa, so videli, ko je bežal po ulici. Policija je kmalu izsledila zasledo-vanca v osebi 23 4etnega Franca Lukma-na, čevljarskega pomočnika brez posla in stalnega bivališča, pristojnega v Križev-ce v čakovskern srezu. Pri aretaciji je imel na sebi dva popolnoma nova suknjiča in telovnik. Lukman je sprva vse tajil, potem pa je priznal, da je izvršil tatvino v stanovanju Kostanjškovc in poskusil vlomiti v Gradišerjevo stanovanje ~V stanovanju Kostanjškove ukradeni suknjič je zastavil nekemu hlapcu v Celju za 24 Din. hlače, srajco in kravato pa je shranil v neki točilnici. Ko so ga na policiji vprašali, odkod ima oba nova suknjiča in telovnik, ki jih je imel na sebi, je priznal, da ie tudi ta ukradel, ni pa vedel točno kje. Peljali so ga na Cesto na gcad. Lukman je pokazal na h i so št. 4 in odšel s spremljevalci v stanovanje ge. Tomineeve. Gospa je izjavila, da ni bila pri njej izvršena nobena tatvina. Ko je Lukman pokazal omaro, iz katere je bil ukradel oba suknjiča in telovnik, last g. Franca Tominca, in ie go«rpa odprla omaro, je ugotovila, da govori Lukman resnico. Suknjiča in telovnik so vredni 1500 Din. Vse ukradene predmete so vrnili lastnikoma. Lukmana pa so izročili okrožnemu sodišču. OBJAVA Pozivajo se vsi, kateri imajo kako terjatev napram pokojnemu hotelirju in posestniku g. Josipu ž umni v Celju, da najkasneje do 5. maja t. 1. odpošljejo račune, ker na poznejše terjatve se ne bomo več ozirali. 3814 Rodbina Ž L" MER, Celje, hotel »Zvezda«. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20,.KJ zvočni film »Pot do srca« in dve predi2ri. Iz Trbovelj t— Trboveljska strelska družina otvori v nedeljo 2S. t. m. ob 14. na Doberni letošnje ostro streljanje. Člani naj se otvoritve polnoštevilno udeleže. Vabljeni so vsi prijatelji tega viteškega športa. Na strelišču se bodo sprejemali tudi novi člani. \ primeru slabega vremena se otvoritev preloži na 12. maja ob istem času. t— Srečke državne razredne loterije so dospele. Lastniki naj jih zamenjajo v podružnici >Jutra«. Iz Hrastnika h— Na državni listi vladnega predsednika Jevtiča kandidira v laškem srezu tudi naš domačin g. Ferdo Roš. Hrastniška nacionalna javnost pozdravlja to kandidaturo, saj nam daje kandidatovo ime jamstvo, da se bo g. kandidat v primeru izvolitve za poslanca zavzema! z vso močjo za potrebe laškega sreza in s tem za potrebe naše občine in njenega prebivalstva, posebno delavstva, kar je že opetovano dokazal. Možu-poštenjaku želimo, da bi bil izvoljen, ker bi v tem primeru gotovo znal izposlovati večji znesek za javna dela v našem srezu, kar bi omililo brezposelnost. Od mnogih milijonov, ki jih je vlada določila za javna dela, ni dobil laški srez ničesar, čeprav je med najpotrebnejšimi srezi v državi. * Iz Ptuja j— Velik volilni shod sreskega kandidata g. Petovarja Lovra bo v soboto 27. t. m. ob 19. v spodnji dvorani Narodnega doma. Na shodu bo poročal tudi senator g. dr. Ploj Miroslav iz Maribora. j— Sresko sodišče v Ptuju je prejelo od kasacijskega sodišča iz Beograda vse potrebne listine za posamezna volišča. Že v soboto so prispele kandidatne liste nosilca državne liste ministrskega predsednika g. Bogoljuba Jevtiča, v torek pa za državne liste dr. Mačka, Maksimoviča in Ljotica. Sodišče je še istega dne dostavilo kandidatne liste posameznim občinam, da jih na dan volitev pritrdijo na voliščih. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. velefilm v nemškem jeziku »Pripovedke iz Dunajskega gozda« z Magdo Schneiderievo. Predigra kulturni film in Foxov tednik. Gospodarstvo Nov dotok deviz pri Narodni banki Tudi v tretji četrtini aprila je imela Narodna banka presežek dotoka deviz, in sicer v skupnem znesku 10.9 milijona Din (prejšnji teden 12.3 milijona Din, v prvi četrtini aprila pa 20.2 milijona Din); od tega dotoka deviz je šlo 3.6 milijona Din (prejšnji teden 6-9) za povečanje podlage in 7 3 milijona Din (5-4) za povečanje deviz izven podlage. Podlaga je 22. t. m. dosegla po stabilizacijskih tečajih vrednost 1337.5 milijona Din, postavka deviz izven podlage pa je narasla na 179.2 milijona Din. ' Od 22. januarja t. 1., ko je bilo izvršeno znano razčiščenje bilance Narodne banke v zvezi z odplačilom revolving kreditov se je zlata in devizna podlaga povečala za 51 milijonov Din, devize izven -podlage pa so narasle za 71.1 milijona Dm, tako cla je v tem razdobju (točno 3 mesecev) znašal dotok zlata in deviz v podlagi in ;zven podlage 122.1 milijona stabilizacijskih Din, kar znači skupaj s premijo (28.5%) 156.0 milijona Din. Pri posojilih je opažati nadaljnje popuščanje in so menična in lombardna posoda v tretji četrtini aprila nazadovala za 3 3 na 1802.5 milijona Din. Obtok bankovcev se je v tretji četrtini aprila skrčil za 37.3 miliiona Din in je znašal 22. t. m. 4369.4 milijona Din (to je za 248 milijonov več nego lani ob istem času. toda za 61 milijonov manj nego prej 2 letoma in za 480 milj. manj nego pred 3 leti). Vzporedno z zmanjšanjem obtoka so se povečale obveznosti na pokaz za 49.0 na 1277.4 mili jor a Din. obveznosti z rokom (blagajniški boni!) pa so narasla za 10.4 na 302.2 milijona Din. Vrednost zla*e in devizne podlage zna-sedaj skupaj s premijo 1718.7 milijona dinarjev, kar predstavlja 30.43% kritja (prejšnji teden 30.41%); vrednost samega zlata v blagajnah pa znaša s premijo 1558.2 milijona Din in kritje v samem zlatu 27.59% (27.09). Znižanje poslovnega davka na moko Finančni minister ie v sporazuma s trgovinskim in kmetijskim ministrom izdal uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o -kupnem davku na poslovni promet ki ie bila včeraj objavljena v Službenih Novi nah Po tej uredbi se zniža skupni davek na poslovni promet na žitno moko m ostale žitne proizvode (zdrob) od dosedanjih t>" o prodajne cene na 4®/o (pri uvozu od 6 8 na 4.8»/»). Poslovni davek na koruzno moko pa ostane nespremenjen na dosedanji višini 2.4*o Poslovni davek na moko je bil 1 1932. povišan za 2% v zvezi z žitnim režimom, in sicer zaradi tega, da se krije deficit, ki ga je morala utrpeli država pri izvajanju tega žitnega režima. Znižanje od 6 na 4\o bo stopilo v veljavo 1. nuna t. 1. Gospodarske vesti = Nova uprava za zaščito industrijske svo ine. Z ukazom kr. namestništva m na predlog ministra za trgovino in industrijo so imenovani sa člane uprave za zaščito industrijske svojine za dobo patih let: ; mz. Mario Osana. univ. prof. v Ljubljani; Aleksander Danijanovič. tajnik ministrstva za promet; inž. Dušan Popovič, višji pnstav prometnega ministrstva; inž. oveiozar Silnic. višji pristav; inž. Milinko Marinkovic; inž. .Milan Pajevic, asistent na univerzi v Beogiadu; inz. Milan Vasic, asistent na univerzi v Beogradu in inž. Radojlo Petrovič. pripravnik v prometnem Ulinistr- SiVU. Klirinški promet z Nemčijo. Nemški državni urad za devizno gospodarstvo je v okrožnici od 18. aprila t. 1. spremenil do->a glede plačevanja tečajnih in obrestnih izgub v klirinškem prometu z Jugoslavijo. Po novih določbah suie nemški ali joigoslovenaKi uvoznik pri kupčijah, sklenjenih v valuti druge države na isti način (torej v kliringu) doplačati tečajno razlika, ki bi nastala po izvršitvi plačila na predpisa« način (po kliringu). Doplačilo obrestne izgube, ki bi nastala pri plačilu na predpisan način, pa ni dovoljeno. — Gornja določba je važna za naše izvoznike, ker ee lahko pri sklepanju kupčij z nemškim uvoznikom dogovorijo glede tečajne razlike, ki bi nastala do izplačila iz kiiringa, ker je po novih nemških deviznih predpisih dovoljeno nemškemu uvozniku, da nastalo tečajno razliko v kliringu doplača. Ne more pa se naš izvoznik dogovoriti z nemškim uvoznikom glede plačila obresti za čas, dokler mora čakati na denar, ker take doplačila niso dopustna po nemških deviznih predpisih. _ Naša Narodna banka nudi, kakor znano, do konca aprila uvoznikom nemškega blaga ugodnost, da daje pri plačilih preko 3000 mark za polovico dolgo-vaiie vsote nemške marke po ceni, ki je za S odstotkov nižja, nego znaša oficielni tečaj skupaj s preniijK). Polovico vsote plača torej uvoznik nemškega blaga po običajnih pogojih v kLiringu, za drugo polovico pa lahko kupi marke po znižani ceni. Narodna banka je to ugodnost sedaj razširila na vsa plačila naših uvoznikov nemškega blaga brez omejitve zneska. =T Poloni velike ameriške žitne tvrdke. Zaradi poloma velike chieaške žitne tvrdke (Rosenbaum Grain Corp.), ki je zaprosila za moratorij, pa ji je bil odbit in bo morala iti v konkurz, je ameriško trgovinsko ministrstvo v sredo zaprlo žitno borzo v Chicagu in Kansas Cityu. Včeraj ie bil zopet otvorjen borzni promet m so vsi tečaji popustili. Ob otvoritvi prometa je pse-nira za maj notirala 96 nasproti 101.37o0 v torek. , .... — Angleška družba za eksploatacijo zlatega rudnika v Bakovici. Iz Londona poročajo, da je bila tam pod nazivom »Ju-goslavian Goldfields Limited« ustanovljena delniška družba za eksploatacijo zlatega rudnika v Bakovioi (Bosna). Ta zlati rudnik so eksploatirali že Rimljani. Delniška glavnica nove družbe znaša 10U.UUU angleških funtov (23 milijonov Din). = Cena srebru nadalje narašča. Kakor ie »Jutro« že poročalo, se je sredi aprila znatno dvignila cena srebru aa svetovnem tr^u in sicer v zvezi s povišanjem nakup ne cene v Zedinjenih državah za srebro ameriške produkcije od 64.65 na 71.11 dolarskih centov za unčo. Predvčera:šn»m je cena na svetovnem trgu. zlasti v Lonionu. ponovno narasla, in sicer v Londonu za Vit na 32y« penija. Novo dviganje cene jP v ZVe?i ž izjavo ameriškega 'inančnega ministra Morgenthaua, da je računati s ponovnim povišanjem nakupne cene v Ameriki, čim bo svetovna cena dosegla se danjo oficielno nakupno ceno 71.11 centa za unčo . „ = Povečan uvoi svinj v Češkoslovaško. Uvoz svinj v Češkoslovaško se je letos znatno povečal nasproti lauskemu letu. V prvem letošnjem četrtletju je Češkoslovaška uvozila 33.094 svinj nasproti 13.204 v istem razdobju lanskega leta. Uvoz iz Jugoslavije se je povečal od lansKih 6123 na 12.570 svinj, iz Rumunije od lanskih 687 na 7335, iz Madžarske od 4565 na 9001, iz Poljske od 429 na 2574 in iz Litavske od 103 na 1120. = Koncesija za vzpenjačo na Pohorje. Ministrstvo za promet je za eno leto podaljšalo predkoncesijo za trasiranje in za pripravljalna tehnična dela za vzpenjačo na Pohorje. Podaljšanje je izdano brez kakršnihkoli oovez za državo. = Izgledi za prodajo lipovega cvetja. Glede na zaloge lipovega cvetja iz preteklega leta, tako pri nas kakor tudi v inozemstvu, so izgledi za vnovčenje lipovega cvetja slabi. Predvsem je ostalo lani neprodano blago slabše kvalitete. Razlog slabi kvaliteti pa je v nestrokovnem nabiranju lipovega cvetja in v napačnem sušenju Za izvoz pride predvsem v poštev lipovo cvetje zelene barve, brez porumenelih listov. Tako zeleno barvo pa je mogoče ohraniti samo tedaj, če se nabrano lipovo cvetje suši v senci in ne na soncu. Dolžnost vsakega nabiralca lipovega cvetja kakor tudi trgovca je, da pazi na kakovost, da si ne bomo z izvozom slabega b'aga pokvarili renome. = V trgovinski register sta se vpisali naslednji tvrdki: Schvvarz Franc, trgovina s sadjem na debelo in izvoz, na Ranči številka 66: Veselic Boris, trgovina z mešanim blagom in vinom, Ormož. — Konkurz je razglašen o imovini tvrdke Drago Gorup & Go., konfekcija v Ljubljani (upravnik mase dr. Ivan Stanov-nik. odv. v Ljubljani; prvi zbor upnikov 10. maja ob 11., prijavni rok do 10. junija, ugotovitveni narok 21. junija) in o imovini Tomažičeve Marije in Tomažiča Josipa. trgovcev v Mariboru, Dvoržakova 10 (upravnik mase dr. Muhleisen Lotar, odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov 9. maja ob 10., prijavni rok do 5. junija, ugotovitveni narok 6. junija). — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Janka Kluna, trgovca in posestnika v Farni vasi pri Prevaljah (poravnalni upravitelj dr .Emil Stefanovič, odv. v Prevaljah; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Prevaljah 17. junija ob 9., prijavni ok do 12. junija, kvota 40 odst.) = Dobave. Komanda pomorskega zrako-plovstva v Divuljah sprejema do 7. maja ponudbe glede dobave barv, cinkovega belila, firneža, terpentinovega olja, sikativa, laka, krede. Pn vo.jno-teh. zavodu v Kragu-jevcu bodo ofertne licit. 2. maja glede jekla, 7-maja glede mila, karbida, boraksa, kalija, govejega loja, žvepla, soli, minija, svinčenega oksida, amoniaka, raznih kislin in še raznih drugih kemikalij in glede mikrometrov, 8. maja glede parnih kotlov. 9. maja glede cinka, aluminija, bakra, magnezije, železnih legur, praška za desoksidacijo aluminija, bronse in medenine, azbestnih vrvic, grafita, kavčuka. 11. maja glede medenine,' 13. maja glede cevi, nafte, bencina, strojnega olja, cilindrskega olja, kompre-sorskega olja in raznih drugih olj, rumene masti, 14. maja glede samotne opeke in moke, 16. maja glede žice, raznih naprav, 17. maja pa glede cinka, aluminijeve pločevine, medeninaste pločevine itd. Dne 3. maja bo pri komandi mornarice v Zemunu licitacija glede 61.200 m konopne-nega platna in 7900 m lanenega platna. Pri dravski stalni vojni bolnišnici v Ljubljani bo 8. maja licitacija za dobavo mesa, mleka in žemelj za čas od 8. maja do 8. oktobra. Dobave. Dne 29. in 30. t. m. se bodo vršile pri upravi III. oddelka vojnotehničnega zavoda v Zagrebu pismene licitacije glede dobave raznega lesa. Pri vojnotehničnem zavodu v Kragujevcu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 1. maja glede dobave jekla, medenine, cevi; 4. maja glede dobave lesa; 11. maja glede dobave bakrenih trakov, pločevine; 14. maja glede dobave grafitnih loncev, jekla, pločevine; 15. maja glede dobave Usnja, bergmanovih cevi. jeklenega materiala itd.; 20. maja glede dobave medenine; 21. maja pa glede dobave jekla. Dne 18. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo mesa za čas do 30 septembra 1935. Borze 25. aprila. NTa ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nadalje 8.75 — 8.85. V zagrebškem privatnem kliringu je bjl promet v avstrijskih šilingih po 8.75, v angleških funtih po 231.75, v grških bonih po 32.27 in v špau-skih pezetah po 5.60. Na zagrebškem efektnem tržišču ie tendenca v Vojni škodi nadalje mirna in je bil za kaso zabeležen promet po 369 (v Beogradu po 370). Promet je bil še v 6", a begluških obveznicah po 65.50. Device. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2967.15 — 2981.75, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742.85 — 747.92, Curih 1421.01 — 1428.08. London 212.01 — 214.06, Newyork 4357.20 — 4393.51, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.42 — 184.52. Trst 361.35 — 364.43. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.75 — 8.85. Turih Beograd 7 <»2 Pari2 20 38. London 14.9250, Newyork 308.8750, Bruselj 52.30, Milan 25.50," Madrid 42.2250, Amsterdam 208.65, Berlin 57.S5, Dunaj 76.95, Stock-holm 75, Oslo 66.65, Praga 12.9150. Dunaj. »Tečaji v priv kliringu.) Beograd —, London 25.90, Milan 44.20, Newvork 535.46, Pariz 35.44, Praga 22.26, Curih 173.45 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 368 — 372. 7»/» investicijsko 77 - 78, 8°/c Blair 78 _ 79, 7«/» Blair 67.50 - 68, 4°/e agrarne 46 _ 47, 6*/o begluške 65.50 — 66. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 369 — 371. za junij julij 369 den.. 7*/o investicijsko 77 den.. 4®/» agrarne 46 den.. 7% Blair 67 — 68. 8°'o Blair 77.50 _ 79, 7«/o Drž. hipotekama banka 70.50 _ 72, begluške 65 — 65.75; delnice; Privii. agrarna banka 22&50 — 232, Trboveljska 120 den., Šečerana Osijek 140 — 160. Beograd. Vojna škoda 370—370.50 (370), za maj — (369), 7°'» investicijsko 78 do 78.50, 4*/o agrarne 48 bL, 6®/» begluške 65.50 — 65.85 (66.85), TU Blair 06.50 den., 7«/» Drž. hipotekama banka 70.50 _ 71.50. Narodna banka 5650 — 5850, Priv. agrar na banka 227.50 _ 229 (228). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13. Državne železnice 25.10, Trboveljska 13.75, Alpi-ne-Montan. 12.10. Blagovna tržišča ŽITO. -i- Chicago, 25. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 99.50, za julij 98.1250, za september 98; koruza: za julij 82.50. + VVinnipeg. 25. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 86.75, za julij 88, za september 89.25. -f Ljubljanska borza (25. t. m.) Tendenca za žito mlačna. — Nudi se (vse fco nakladalna postaja); pšenica: baška. 78 kg, po 126 _ 128. banatska, 78 kg težka po 124 — 126; oves: slavonski 98—100; koruza: baška po 71 — 73. banatska po 69—71; moka: baška in banatska >0« po 200 — 220: baška >2« po 180 — 200: baška .5« pa po 16(i — 180: otrobi: baški debeli 95 — 100. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. .+ Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca ie bila mirna. Promet slab. Pšenica: baška potiska 127 _ 129; slavonska 128 — 130; baška in sremska 122—124: banatska 121 — 124 — Oves; baški. sremski in slavonski 86 - 88. — Ječmen: baški in sremski. 6.V66 kg 125 — 130: jari. 67'68 ks 135 _ 140. - Eornia: baška in sremska 68 — 69: banatska 65 _ 66. — Moka: ba«ka in banatska »Og« in »Ogg« 190 - 212.50: .2« 170 - 192.50: >5« 150 do 172.50; s6« 132.50 _ 145; >7« 107.50 do 112.50: >8« 80 - 85. - Fižol: baški in «rpmski beli brez vreč. 2°/o 122.50—125. — Otrobi.- baški in sremski v jutastih vre Čah 79 — 81; banatski v jutastih vrečah 77 - 79 4- Budinipeštanska terminska borza (25. t. m.) Tendenca slaba. Promet srednii. — Pšenica: za maj 15.54 — 15.56, za iunij 15 45 — 15.46; koruza: za maj 11.50—11.51. BOMBAŽ. + Liverpool, 24. aprila. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 6.41 (6.42), za oktober 6.13 (6.13). +• Newyork, 24. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 11.42 (11.44), za oktober 11.18 (11.20).. En poizkus vas bo prepričal SOKOL Sam da je dlTiorad pere sam SAMORAD pralni prašek, ki je izdelan na podlagi olivnega olja najboljSi! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek. ob povratku predložiti blagajnam Ljubljana gl. kol. v žigosanje in jim velja za brezplačen povratek do vstopne postaje. Sokolska četa Zalog priredi jutri ob 20. predavanje o Maroku II. del. Predava predavatelj ZKD g. dr. Oskar Reya. Predavanje spremljajo slike. Sokolsko društvo Vrhnika priredi 29. t. m. ob 20. predavanje o temi: Ali bi pri nas podružabljenje kmetijstva bilo umestno. Predava predavatelj ZKD g. agronom Jamnik. Tržiški Sokol je pretekli teden lepo zaključil globoko žalost za hlagopokojnim kraljem. Na odru je bila postavljena soha velikega kralja, obdana s cvetjem in s prižganimi svečami, v ozadju čez celo steno pa je blestel Oplenac. Naraščajnice so podale nekaj deklamacij, ravnatelj meščanske šole br. Gorišek pa je orisal žalostne dogodke S. oktobra. — V nedeljo nas je presenetil režiser br. Dobrin s komedijo »Turške kumare«. Občinstvo se je izvrstno zabavalo. Igra je bila vzorno podana in zaslužijo sodelujoči vse priznanje. Posebni vlaki v Ljubljano bodo vozili v nedeljo z dvetretjinskim popustom: Na progi Bistrica Boh. jez. — Ljubljana gl. kol. vlak štev. 911/11 del z odho dom iz Bistrice B. j. ob 5. uri 35 min. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 8. uri 35 minut Povratek iz Ljubljane gl. kol. vlak štev. 916/11 ob 15. uri 50 minut. Na progi Metlika—Ljubljana gl. kol. vlak štev. 9214/11 del, z odhodom iz Metlike ob 5. uri 5 min. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 9. uri. Povratek iz Ljubljane gl. kol. vlak štev. 9317/11 del ob 14. uri 30 min. Na progi Dobova —Ljubljana gl. kol. vlak štev. 638 z odhodom iz Dobove ob 5. uri 57 min. in prihodom v Ljubljano gl kol. ob 8. uri 54 min. Povratek iz Ljubljane gl. kol. vlak štev. 623/11 del ob 15. uri. Postanek v obeh smereh v vseh postajah in postajališčih. Na progi Maribor gl. kol. — Zidani most — Ljubljana gl. kol. vlak štev. 515/1 del z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 5. uri 22 min. in prihodom v Ljubljano gi-ko! ob 9. uri 11 min. Povratek iz Ljub'?a-ne gl. kol. vlak štev. 605/11 del ob 14. uri 25 minut. Ta vlak vozi v obeh smereh samo za potnike na progi Maribor gl. kol. —Zidani most. Na delni progi Zidan: most — Ljubljana gl. kol. prevozi v obeh smereh vse postaje ir postajališča b-ez postanfa. Na progi Rakek-Ljubljana gl. kol. vlak št. 617-I1 del z odhodom iz Rakeka ob 7. uri in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 8 uri 10 minut. Povratek iz Ljubljane gl. kol. vlak št. 620/11 ob 16. uri. Za udeležence zborovanja v Ljubljani, ki se bodo poslužili zgornjih posebnih vlakov, je odobren dvetretjinski popust od normalnih voznih cen III. r. potniškega vlaka, in sicer od postaje, kjer udeležen oi vstopijo v posebni vlak. do Ljubljane gl. kol. in nazaj. Znižana vozna cena se mora plačati za tja in nazaj pri vstopu. Za udeležence, ki se pripeljejo z rednimi vlaki do priključnih postaj na posebne vla ke z drugih (priključnih) prog je dovoljen poseben 50®/» popust od normalnih voznih cen za vožnjo do priključnih postaj, kjer udeleženci prestopijo v posebne vlake in nazaj. V vstopni postaji kupljena cela vozna karta velja za brezplačen povratek, ako da potnik to karto žigosati pri potniški blagajni v Ljubljani gl. kol. S povlastico odpravljeni udeleženci se morajo vrniti iz Ljubljane samo s posebnimi vlaki, sicer povlastica nima veljave in se jim bo zaračunala polna cena po tarifi. Udeleženci naj se pri svojih vstopnih postajah v soboto informirajo o točnem voznem redu, kjer dobe tudi vsa ostala potrebna pojasnila. ^ Za progi Kamnik mesto — Ljubljana in Vrhnika — Ljubljana je odobrena 50 odst povlastica 0ri rednih potniških vlakih v nedeljo dne 28. aprila t. 1. Potniki kupijo v vstopni postaji cek) karto, ki jo morajo p o r t Poslednji apel vsem športnim organizacijam: Prispevki, dospeli po 18. uri, se absolutno in brez izjeme ne bodo objavljali v športni rubriki prihodnjega dne. Pri vsakem tehničnem delu je potreben red, zato prosimo poslednjič: upoštevajte! Nečitljivi rokopisi — v kož! Kolesarske dirke v Zg. Šiški Za kolesarske dirke na krožni progi v Zgornji Šiški v nedeljo, 28. t. m., ob 14. ob vsakem vremenu, s startom in ciljem pred ČaTiuanovo restavracijo, je dokajšnje zanimanje. Zanimanje je povzdignila posebno udeležba hrvatskih dirkačev z večkratnim državnim prvakom Grgcem na čelu, dalje znani zagrebški dirkači Banek, Ljubic, Brozovič, Prosinek, Ormuž. Vrbka in drugi. Seveda bo zaradi tega vožnja med hrvatsko in slovensko konkurenco zelo napeta, kakršne naše občinstvo v bližini Ljubljane še ni videlo. V prav dobri pripravljenosti za ta nastop so naši dirkači iz glavne skupine: Oblak in Štirn iz Vrhnike, Močnik in Avbelj iz Ljubljane, Rozman iz Maribora itd., iz juniorske skupine, ki bo imela za nevarnega konkurenta Pro-sineka iz Zagreba, pa; Hamberger, Ste-fančič. Golob in še več drugih mlajših moči. Te naše dirkače čaka torej v nedeljo težka naloga, če bodo hoteli kljubovati zagrebškim dirkačem, ki veljajo že od nekdaj v cestnih dirkah za izborne atlete. Najnapetejša borba bo gotovo na ostrem podutiškem klancu, ki velja že v vsakem krogu z odločilnejšo točko. Propagandni juniorski in seniorski lahko-atletski miting ASK Primorja Sobota ob 15.30, nedelja ob 15., igrišče Primorja V nedeljo Hermes : železničar, igrišče Hermesa Triglavski dan 28. t. m. Za cekmo v smuku prijavljeni tekmovalci so bili včeraj izžrebani naslednje: 1. inž. Badovinac Zvonimir, Skiklub Zagreb, 2. Cizelj Miran, SK železničar Maribor, 3. Smolej Janko, SK Bratstvo Jesenice, 4. Jakopič Albin, SK Dovje-Mojst-tana, 5. Mušič Ljuban, HAŠK Zagreb, 6. Lettner Egon, SK Rapid Maribor, 7. Polajnar Cv., SK Dovje-Mojstrana, 8. Stopar Rudi, Mariborski smučarski klub, 9. Oitzl Hubert, SPD Kranjska gora, 10. Robič Joža, SPD Kranjska gora, 11. Ravnik Jože, SK Bratstvo Jesenice, 12. Bohinc Ivan, SK Bratstvo Jesenice. 13. Moderc Stanko, SK Bratstvo Jesenice, 14. Priveršek Tone, H. Š. K. Concordia Zagreb, 15. Zore Zdrav-ko, SiPD Kranjska gora, 16. Lakota Ciril, SK Dovje-Mojstrana, 17. Lautner Henrik, SK železničar Maribor, 18. Klančnik Al., SK Dovje-Mojstrana, 19. Kavčič Drago, Skiklub Zagreb. Tekma se bo vršila ob prvovrstnih smuških razmerah in jo vodi kot predsednik dr. Zdenko švigelj, tehnični vodja je Vučnik Lado, njegov pomočnik Rabič Maks, časomerilca Vinko in Drago Korenini, sodnika Ivan Tavčar in Matevž Frelih, zapisnikar Minca Rabičeva, zdravnik dr. Ivan Bonač. Tekmovalci bodo star-tali ob 10. v presledkih po 1 minuto. Ob 16. bo v hotelu »Triglav« objavljenje rezultatov tekme in razdelitev nagrad. Prvo darilo je kip Smuk, originalno umetniško delo ge. Oltjen, drugo in tretje sta diplomi original g. Hodnika. Službene objave LNP (Seja p. o. 24. t. m.) Navzoči gg.: Kuret, Novak, Jugovec. Jančar, Sušnik, Trpin, Sa.amon. Prvenstvene tekme 28. t. m.: v Ljubljani, igrišče Hermesa ob 14.30. Svoboda : Mars, ob 16. Hermes : Železničar. Službeni g. Slanovec, Hermes postavi deset rediteljev. — Igr. Slovana ob 14.30. Grafika : Sloga, ob 16. Slovan : Reka. Službeni g. Tomšič, vsak klub po štiri reditelje. Opozarja se Slovan na sklep upravnega odbora LNP, da postavi bariero na igrišču, ker se drugače tja ne bodo več delegirale tekme. — Igr. Jadrana ob 16. Jadran : Mladika, službeni g. Sušnik. vsak klub po tri reditelje. — Igr. Reke ob 16. Slavija : Korotan. Službeni g. Dolenc, vsak klub po tri reditelje. V Mariboru, igrišče Maribora ob 16. Maribor : Ilirija. Službenega določi O. O. Na Jesenicah, igr. Gorenjca ob 16. Gorenjec : Bratstvo. Službeni g. Kern vsak klub po pet rediteljev. — V Zalogu ob 16. Zalog : Radomlje, službeni g. Srakar. Zalog postavi osem rediteljev. — V Šoštanju ob 15. Šoštanj : Atletiki. Službeni g. Hrastnik. _ V Ptuju igr. Drave ob 15.30 Drava : Gradjanski. Službeni g. dr. Schneditz. _ V Murski Soboti igr. Panonije ob 15.30 Panonija : Ptuj. Službeni g. ravn. Lipič. — V Zagorju igr. Sloge ob 16. Sloga : Svoboda. Službenega določi O. O. — V Trbovljah igr. Amaterja ob 16 Amater : Dobrna. Dovoli se predtekma rezerv. Službenega določi O. O. „ Prvenstvena tekma Korotan, Kranj : Svoboda. Tržič, 28. aprila se zaradi odpovedi Svobode verificira 3 : 0 p. f. za Korotan. Odobrita se prijateljski tekmi 28 aprila: Žalec : Domžale v Žalcu in Cekovečki : Slavija v Varaždinu. — Naknadno se odo-bre prijateljske tekme Radomlje : Hermes II. 21. t m. Ilirija : Reka 21. in 22. t, to. Celje : Jugoslavija (Zagreb) v Celju 21. tega meseca. Na prošnjo S. O. pri LNP se določijo za sodniške izpite na igrišče Primorja 27. t. m. ob 15.15: Primorje : Slovan, ob 16.45 Ilirija : Hermes, 28. t. m. ob 8.30 Moste : Grafika, ob 10. Svoboda : Mars. Vzame se na znanje dopis Ilirije, s katerim sporoča, da se mednarodni tekmi Ilirija, jun. : KAC jun. 21. in 22. t. m. v Ljubljani nista vršili. Verificirajo se s takojšnjim nastopom za Ilirijo: Lržen Boris, Smerdu Boris, kroupa Pavel: za Rapid, Maribor Zgonc Lovro, za Maribor Hardinka Franjo, Domicelj Savo. S pravom nastopa 4. maja za Primorje Go-mizelj Mirko, za Svobodo. Lj. Girandon Albert, za Gorenjec, Jesenice Thaler Jo-ško, za Atletik SK NVesten Maks, za Dravo, Ptuj Yolny Franjo, Korošec Ferdinand. za Mars. Lj., Bogel Franc. Pozivajo se klubi, da pošljejo do prihodnje seje izkaznice z odjavnico za igralce, ki so prestopili v drug klub, in sicer Rapid, Maribor, za Hardinko Franca, Primorje, Ljubljana, za Domicelja Sava in Slovan, Ljubljana. za Biigla Franca. Vzame se na znanje izjava igralca Scagnetti Draga, da pre-klicuje prijavo za Mladiko. Lj., ker ostane še nadalje član Ilirije. Razveljavlja se verifikacija igralca Bačaka Lada za Svobodo, Lj., ker je imenovani še pod kaznijo do 27. t. m. Iz istega razloga se zavrne verifikacija imenovanega igralca za Ilirijo, Ljubljana. Popravlja se ime igralca Jurca Josipa, Grafika, verificiranega dne 3. aprila, ki se pravilno glasi: Jurca Ladislav. Naproša se g. Peterka Raul iz Murske Sobote, ki je kot službeni odbornik na tekmi Mura : Ptuj 14. t. m. v Murski Soboti prejel zaradi prehitrega odhoda Sk Ptuja od Mure znesek 403.50 Din. da istega dostavi direktno SK Ptuju. Vzamejo se na znanje dopisi Svobode, Tržič, Sorc, Škofja Loka in Železničarja Maribor. — Tajnik IL: Novak. (Seja s. o. 25. t. m.) Delegirajo se za tekme 28. t. m.: V Ljubljani. Grafika : Sloga Mrdjen (sporazum). Slovan : Reka Erlich (sporazum); Jadran' : Mladika Macoratti (sporazum); Slavija : Korotan Dorčec; Svoboda : Mars Setina (sporazum); Hermes : Železničar Jordan, ev. predtekma Drašler. — V Mariboru Maribor : Ilirija dr. Brandl, rez. Kopic — Na Jesenicah, Gorenjec : Bratstvo Zupan. — V Zalogu Zalog : Radomlje Ba-šin. — V Šoštanju Šoštanj : Atletiki Veble (sporazum). — V Zagorju Sloga : Svoboda Arhar. — V Trbovljah Amater : Dobrna Lukežič, rez. Vrhovnik. (Igrišča in čas tekem glej službene objave LNP.) Vsi v Ljubljani stanujoči kandidati, prijavljeni k sodniškemu izpitu, se pozivajo k pismenemu izpitu točno ob 19. v stranski sobi restavracije Slamič na Gosposvet-ski cesti. Kandidati iz Mengša, Domžal, Zaloga, Litije in Trbovelj ter gg. Koba-cher in Nemec Ludvik se pozivajo k izpitu v soboto ob istem času na istem mestu. Kandidati naj prinesejo seboj svinčnik in polo papirja ter 5 Din za kritje stroškov. Izpiti za Celje in Maribor se bodo naknadno določili. — Ramovš, tajnik. Tekma v smuku na Okrešlju. Na velikonočni ponedeljek je priredil smučarski klub Celje tekmo v smuku s Savinjskega sedila do Frišaufovega doma na Okrešlju. Dolžina proge je znašala 3 in pol km, višinska razlika 600 m. Organizacija je bila brezhibna, vreme krasno. Nesreč ni bilo. Startalo je 10 tekmovalcev in sicer člani SK železničarja, SK Rapida in Smučarskega kluba iz Maribora, SPD v Celju, SK Celja in Smučarskega kluba Celje ter SPD iz Trbovelj. Rezultati: 1. Egon Lettner (Rapid) 1:55; 2. Mirko Mejavšek (SPD Celje) 1:59; 3. Kristl Voller (Sm. ki. Maribor) 2:21; 4. Miran Cizelj (Železničar) 2.48; 5. Ervin Gračner (Sm. ki. Celje) 3:15; 6. Tone Rems (SPD Trbovlje) 3:46; 7. Karol Pilač (Sm. ki. Celje) 4:24. SK Šoštanj je igral v ponedeljek prijateljsko tekmo proti SK Žalcu in zmagal 5:1. Edini gol za Žalec je bil avto gol Šoštanja. Domačini so predvedli lepo, prodorno igro in bili v stalni premoči. Rapid : Celje. V nedeljo ob 16.30 bo na Glaziji v Celju gornja zanimiva prijateljska nogometna tekma. Zbor sodnikov JLAS. Za lahkoatletski miting Primorja 27. in 28. t. m. se odreja sodniški zbor: vrhovni sodnik \Vindisch. namestnik Michei, voditelj tekmovanja Sancin Savo, starter Luin, glavni sodnik za skoke in mete Michei, časomerilci in sodniki na cilju Gorjanc, Windisch, Kermav-ner, Cek, Cimperman, dr. Kuhelj, Potokar. Imenovani morajo biti na igrišču Primorja v soboto ob 15. in v nedeljo ob 14.30. Hazens Zagreb : Ljubljana. V nedeljo bo medmestna tekma med reprezentancama Ljubljane in Zagreba v Zagrebu. Na kratek sestanek in trening pozivam igralke Ivica, Darinka, Omanova, Vida, Elza (Ilirija) in Bernikova. Smuc Špela. Neta, Ica, Kaiserjeva. Vida (Atena) danes ob 18. sigurno na igrišče Ilirije (Stadion) Udeležba strogo obvezna. Nujen zadržek je v naprej opravičiti pri tehn. referentu. Prinesite seboj kompletno opremo. Kušar, tehn. referent. ASK Primorje (kolesarska sekcija). Vozači-člani, ki še niso obnovili licenc za 1935, naj prineso stare licence takoj načelniku sekcije (Delavska zbornica — I. nadstr.). Pristoibina za obnovo je 10 Din. Za nove člane 15 Din. Oni. ki žele dirkati pri otvoritveni dirki Hermesa. morajo prinesti legitimacijo najkasneje v soboto 27. ♦ m. do 12. Načelnik. SK Grafika. Drevi važen sestanek ob 19. zaradi predstoječe prvenstvene tekme. Vsi igralci točno in sigurno SK Mars. Danes točno ob 20. strogo obvezen sestanek prvega in rezervnega moštva v društveni sobi. Otok potresov in lovcev na človeške glave Narodopisne zanimivosti s Formoze — Pomirljive konserve Ugrabljena deklica na ugrabljenje . TAH ^TCrtANG TCHEOU FOR & 1uj pe5cadcre3 MčR Dč CHirtt MčRiDiomt Na sličici vidimo Južno kitajsko morje, ki loči Formozo od nekdanje matične celine. Jugovzhodno pod Formozo so raztreseni Filipini Otok Formoza, o katerem je ta čas v zvezi s potresno katastrofo, ki ga je zadela, toliko govora ni samo lep otok, temveč v povojni dobi tudi tisti, ki se »pomirja«. Za to skrbijo njegovi japonski gospodarji, ki stopajo starim, krvavim običajem domačinov z vsemi pripomočki krepko na prste. Eden teh običajev je prosluli lov na glave. Tajalcem, divjim prebivaleem otoka, velja ta lov še danes kot posvečeno oprst-vilo in najplemenitejši smisel vojne. Njih največje veselje je, če morejo žolte uzurpa-torje svoje gorate dežele, katere sovražijo iz dna srca. prikrajšati za višino nad rameni in še pred nedavnim tajaJski mladenič, ki se ni mogel izkazati z glavo kakšnega sovražnika, ni imel prav nobene šanse, da postane takonski mož tajalske device. Pri tem je bilo vse eno, da-li je bil sovražnik. ki mu je dal glavo, moški, ženska ali otrok. Danes je seveda že malo drugače in tajalska devica se zadovolji često že s snubcem, ki je usmrtil samo kakšnega tigra. Japonci namreč ne poznajo posebne šale z divjaki, ki so kakšnega človeka prikrajšali za glavo. Nešteto je bilo ka ženskih ekspedicij, ki so takšne zločine poplačale s požigom in pokol jem v vaseh domačinov. Toda sami bajoneti in ročne granate bi bržkone ne zalegle mnogo, ker divjaki se znajo dobro skrivati v svojem težko dostopnem gorovju tn gozjdovju. tu so njihove zastrupljene pušč»Ice te pihalnikov imele nemara še večje učinke nego puške in granate — Japonci vsaj so v dvajsetletni neprestani, gverilski vojni imeli do 10.000 mrtvih in mnogo tisoč ranjenih. Toda pomagati so si znali tudi drugače. Okoli težko dostopnih ozemelj lovcev na glave so potegnili kovinsko ograjo, ki je stalno nabita s tokom 2000 voltov, preko te ograje divjaki niso prišli in po vsaki kazenski ekspediciji so jo Japonci tu ali tam premaknili za 10, 20 ali 30 km dalje proti ozemlju nepoboljšljivih Tajalcev. Poskusili so pa tudi z mirnimi metodami in zvijačo. Nekega dne so dali n. pr. nekemu VVilhelmu Hohlbaumu za tisoč funtov šterlingov oficialno pooblastilo za j originalno pomirjevalno akcijo. Hohlbaum se je odpravil z veliko zalogo ameriških konserv in brez orožja med naj- bolj divje tajalske rodove. Mož je špekulira ldobro. Ker je prišel neoborožen in celo s konservnimi darovi, so ga bili voljni poslušati in tako jim je lahko pridigoval o tem, kakšne prednosti jih čakajo, če opu-ste svoje krvave metode in se sprijaznijo z japonskimi gospodarji. Cela vrsta rodov ga je ubogala, z ostalimi, ki se drže zagrizeno starih običajev, pa imajo japonske kazenske ekspedicije čedalje lažji posel. Ne bo dolgo trajalo, ko bodo spravile k pameti ali na vešala zadnjega odrezača glav. Tedaj bo zavladal na lepem otoku z njegovimi 4 milijoni prebivalcev končen mir — ki ga bo le tu in tam zmotil spet kakšen potres ali tajfun. Zločin v Chaumontu, ki spominja Lindberghovega sinčka življenje v malem mestu Chaumontu se je po velikonočnih praznikih vrnilo spet v stari tir, toda pod mirnim videzom tre- Kadar besni zemlja • . . * ■ . . . divjajo skoro vedno tudi ognjeniki. Pri nedeljski potresni katastrofi na Formozi sta se zbudila iz svojega spanja tudi Asama (na sliki) in Hakusan. Slednji je miroval celih 350 let snežnim plazom Nenava&ssa nezgoda dveh smučarjev Dne 17. aprila sta doživela dva turista v bližini Salzburga neljubo razoiaranje: učitelja Jožefa Tolčnika in Bdija Eflmautha-lerja je zasul snežni plaz. Smučarja pa sta bila dovolj pametna, da nista izgubila prisotnosti duha. Začela sta s smučmi razkopavati sneg preden je skorja na površju zamrznila Posrečilo se jima je. da sta s smučmi izvrtala v sneg luknje, skozi katere jima je dohajal zrak za dihanje, s tem sta odvrnila od sebe smrtno nevarnost. Na velikonočni petek. 19. aprila, so udeleženci nekega smučarskega tečaja, ki jih je vedla pot mimo snežnega plaza, uzrli konice smučk, ki so kukale iz snega. Začeli so razkopavati sneg in se jim je v par urah posrečilo rešiti onesveščena. a vendar živa smučarja. Nesrečnika sta bila zasuta v snegu 41 ur. Zahvaliti se imata za svoje življenje dejstvu, da sta se potem, ko ju je zasul snežni plaz. sklenila trno skupaj. S tem sta grela drug drugega in zadržala toploto. Navzlic vsemu pa sta dobila hude ozebline na rokah in nogah. Smučarja sta seveda srečna, da sta odnesla pri veliki nevarnosti, v katero ju je spravilo navdušenje za zimsko prirodo. vsaj golo življenje. Največji pomorski manevri 160 vc|aih ladij in 450 aeroplanov Na zapadni ameriški obali se je te dni zbralo 160 ameriških vojnih ladij in 450 letal s 45.000 pomorskimi častniki in možmi. Posadke čakajo na povelje in začetek pomorskih manevrov, doslej največjih v 20. stoletju. 271 letal počiva na štirih matičnih ladjah, poleg tega pa ima še vsaka križarka posebna izvidniška in opazovalna letala na krovu. Ostali aeroplani čakajo povelj na velikih in majhnih otokih. K tem oddelkom spada skoro sto veleletal z največjim akcijskim radijem. Poveljstvo ameriške vojne mornarice je razdelilo ladje in letala v dve skupini, ki bosta nastopali druga proti drugi. Javnost doslej še ne ve za strategične nalog-ki jih bosta morala rešiti navideima sovražnika. Samo domnevajo, da se bo začela po-bitka. Samo domnevajo, da se bo začela pomorska bitka pri Aleutskem otočju ter se bo razvijala v smeri proti RavajsKim In Midwayskim otokom. Del mornarice je od-plul v omenjeni smeri že na velikonočni ponedeljek. Manevri pa se začno uradno šele 3. maja. Isti dan prispe v Yokohamo ameriška križarka »Augusta« na prijateljski obisk. Podoba je, da ne bodo raztegnili manevrov do zapadnih otokov le iz obzirnosti do Japonske, proti kateri so pomorske vežbe v resnici naperjene. Poderžaj v Sing Singu V Ameriki zaradi bigamijc obsojeni Ivan Poderžaj je bil te dni izročen upravi znane kaznilnice Sing Sing. Preiskali so ga, da ugotove njegove sposobnosti za delo' ter ugotovili, da je najprikladnejši za čiščenje kaznilniških prostorov. Poderžaj bo moral zdaj pet let pometati in ribati kaznilniške prostore, kajti v Ameriki ne sme noben kaznjenec držati križem rok. Vlom zraven policijske stražnice Med velikonočnimi prazniki so v Trenči-nu vlomili v prostore Splošne slovaške kreditne banke in ukradli iz \vertheimov-ke 533.000 Kč. Bančno poslopje je komaj 20 korakov oddaljeno od policijske stražnice. Srednješolci — vlomilci Budimpeštanska policija je prijela razbojniško tolpo, ki je že dalj časa izvrševala vlome v draguljarske trgovine. Vlomilci so bili vsi absolvirani srednješolci, eden med njimi je bil že večkrat kaznovan zaradi vlomilskih podvigov. Nikolina M a r e s c o t o v a pečeta pričakovanje m strah glede usode male Nicole Marescotove, hčerke mestnega vojaškega poveljnika, o kateri smo poročali, da je izginila na tako skrivnosten način. Senzacija, ki jo je zbudila v Ameriki ugrabitev Lindberghovega sinčka, se ponavlja sedaj ob ugrabitvi male Nicole na Francoskem. Nesrečni oče dobiva od vsepovsod pismene in brzojavne izraze so-žalja in upanja, da se bo vss dobro izteklo, on sam pa nima nobenega upanja več, da bd bila njegova hčerka še živa. Med tem vršijo oblasti strogo preiskavo in zasliševanje Gabriela Sucleya, ki je —mmmam i —— 1 " l * Trije bratje umrli ob isti uri V Rimu vzbuja veliko pozornost čudna usoda treh bratov Bartinijev. Rodili so se kot trojčki, bili so si popolnoma podobni tudi po značaju. Te dni je eden izmed bratov izgubil življenje pri neki avtomobilski nesreči. Ko so drugega njegovega brata obvestili o tem, je umrl zadet od kapi. Tretjega brata po telefonu niso mogli dobiti, toda sedaj so dognali da je tu«!i njega ob isti uri zadela kap in je umrl. Ne samo javnost, tudi znanost se zelo zanima za ta izredni primer. Pri dvojčkih so že često opazovali čudno sličnost ne samo glede podedovanih lastnosti, temveč tudi glede življenjske usode. Bukarešta se modernizira Od konca vojne sem se je prebivalstvo rumunske prestolnice početvorilo in se bliža s hitrimi koraki prvemu milijonu. Obenem pa narašča promet čedalje bolj in z njim tudi ovire, ki jih nudi dosedanji gradbeni načrt Sedaj je mestna uprava sestavila posebno komisijo, ki ji je naloga izdelati načrt za modernizacijo velemesta in nadzirati gradbeno delo v njem. Pričeli so že graditi nove prometne ceste in preurejati stare. V načrtu so tudi obsežni javni vrtovi, ki bodo porazdeljena po vsem mestu. Dela za tisoče ljudi je za več let dovolj, potem pa bo Bukarešta tudi precej drugačna nego danes. osumljen, da je izvršil to ugrabitev. Oče mu je v pismu sporočil, naj na vprašanja zaslišujočib organov sploh ne odgovarja, dokler ne bo mogel odgovarjati v prisotnosti nekega odvetnika. Boji se, da bi ga zasliševalne metode ne spravile do priznanja stvari, ki jih njegov sin ni izvršil. Veruje v njegovo nedolžnost, kakor osumljenčeva mati in sestra, ki sta bili zaslišani Kot priči. Kaj sta priznali preiskovalnemu sodniku m težno uganiti po odgovorih, ki sta jih dali potem radovednim novinarjem. Sprva sta osumljenca predstavljali kot človeka, ki ni po značaju in dejanjih slab, a je imel smolo, da je zašel v slabo druščino, ki ga je spravila po krivem v slab glas. Potem pa sta priznali, da je abnormalno razpoložen, da je bil 1. 1926. aretiran zavoljo odvedbe in posilstva dveh mladoletnih deklic, naslednjega leta zavoljo tatvine, leta 1928. pa zavoljo velike tatvine draguljev in narkotičnih sredstev. Prvič so mu zavoljo pomanjkanja dokazov naložili 15 dni zapora, drugič so mu dali leto dni ječe, tretjič pa so ga obsodili na 7 let. Ko se je pred kratkim vrnil v svobodo, je bil ves bolan in revmatičen. Odločno zanikava, da bi se bil obložil pod srajco z vato zato. da bi ga ljudje ne spoznali pri ugrabitvi Marescotove. Mati je pokazala pismo, v katerem jo je prosil, naj mu pošlje vate zato, da bi se lažje ubranil revmatizma. Preiskava doslej ni spravila na dan novih momentov, ki bd ga obremenjevali. Samo njegov alibi za dan, ko je izginila deklica, zelo šepa. Gabrijel Soelej Lastnega sina je ustrelil V Nancvju se je odigrala te dni krvava družinska žaloigra. Univerzitetni profesor Mettavani je ustrelil svojega 19 letnega sina, o katerem je izvedel, da teče proti njemu proces zaradi neke tatvine. Profesorjeva žena je strogo čuvala tajno sinove krivde in je ni izdala nikomur, ker je poznala vzkipljivost svojega moža. Profesorju pa kljub temu ni ostala stvar prikrita. Te dni je prejel od sodišča poziv za pričevanje Pozval je sina na odgovor, še preden mu je sin tatvino pojasnil do kraja, pa je profesor ustrelil sina. Fant je izdihnil z besedami: »Oče, odpusti mi, priznam, da sem kriv!« ANEKDOTA Holandski slikar Jakob Jordaens je bil strasten pivec, a tudi neumoren delavec, že na vse zgodaj je stal pred svojimi piai-ni in delal kakor znorel. Princ Orariski, ki je umetnika častEL rrm je dejal nekega dne, da vsako pretiravanje škoduje; »Zgodilo se vam bo lahko, da postanete žrtev prekomerne pijače ali prekomernega dela. Pazite se, kajti vrč gre samo tako dolgo k vodi, dokler se ne razbije!« »Ni nevarnosti,« se je zasmejal Jordaens ,»moj vrč vendar ne gre k vodi, temveč k vinu.« VSAK DAN ENA »Kaj meniš, koliko stane ta ogrlica?« »V mojih časih bi bil dobil zanjo najmanj dve leti ječe.« Čitaj ŽIVLJENJE IN SVET Kakor igrače iz 1 epenke številka samo 2 Din ■ ■■:■ : V- i - v* - * ' . < . Formoza iz ptičje perspektive i i I - > sS' '' i , _ • re so- se ob btniajaa Kulturni pregled Zbornik o Prekmurju Za veliko noč je izšel zbornik »Slovenska krajina« (uredil Vilko Novak. Beltinci 1935. Tiskala Mariborska tiskarna. Str. 136 + XIII. ilustr. prilog in 1 topografska karta, v. 8"). Zbornik bi imel iziti že lani ob petnajstletnici osvobojenja. Ta zamuda je sama po sebi brezpomembna, kajti »Slovenska krajina« se dviga visoko nad značaj pngodnih puDnkacij. ž nju smo dobili knjigo, Ki je kar vzoren donesek osvobojene pokrajine znanstveni književnosti svojega naroda. Je resnoben m objektiven poglea v preteklost, odločno in argumentirano priznanje Prekmurcev k slovenski jezikovno-kulturni individualnosti, pravilna in pravična ocenitev velikega zgodovinskega dejstva: osvobojenja. čeprav ni prva večja publikacija o tej naši obodni pokrajini (glej dr. M. SlavKTa »Prekmurje«), je vendar ta zbornik dogodek v literaturi o Slovenski krajini: dogodek, ki označuje tudi njeno notranjo, duhovno priključitev naši skupni narodni usodi. Kakor ima knjiga po vsebini trajno do-kumentarično vrednost, je po okusni opremi (ing. arh. Milan černigoj) in ilustriranih prilogah v lepem skladu s svojim vsebinskim pomenom. Posebej je treba omeniti še to, da so zbornik izdali prekmurski akademiki, na čelu jim mladi slavist prof. Vilko Novak, ki ga poznamo iz naših časopisov in revij po tehtnih prispevkih k slovstveni in narodopisni literaturi o Slovenski krajini. Take publikacije bi morale izdajati naše družbe ali druge kulturne institucije. Dejstvo, da je zbornik izšel v ad hoc — založbi, za katero stoji «Dmo idealizem mladih Prekmurcev, je tem častnejše za njegove izdajatelje. Na uvodnem mestu je »Geografski pregled Slovenske krajine« iz peresa mladega zemljepisca dr. Svetozara 11 e š i č a. Avtor obravnava to pokrajino v okviru obsežnejše, geografsko utemeljene pokrajinske enote — slovenskega Pomurja. Zgoščeno spisani, vendar pa pregledni sestavek vsebuje najvažnejše o geološkem značaju pomembnih razmer, gospodarski strukturi in prebivalstvu krajine. — V. Novak je prevel iz madjarskega spisa prekmurskega rojaka Avgusta Pavla odlomek o narečjih. — Univ. prof. dr. Milko Kos je prisipeval članek o najtemnejši dobi panonske zgodovine: >:Panonska krajina od naselitve Slovencev do prihoda Madžarov«. Konservator dr. Fr. Štele razpravlja o umetnosti v Slovenski krajini. Vilko Novak podaja pregled slovstvenega dela v luteranskem obdobju, ob nastopu katolikov, v nadaljevanju protestantske tradici- inasba v Beogradu Veli u teden sem prebil v Beogradu. 16. t. in. je bil festivalski koncert jugoslovenske orkestralne glasbe, ki ga je priredilo združenje prijateljev umetnosti »Cvijeta Z u zor i iS. Po prihodu sem bi! takoj angažiran. Ladislav Grinskv, čigar IV. slovanska rapsodija je bila tudi na sporedu festivala, me je že ob j>ol osmih zjutraj gostil na svojem domu. Točno ob ]>ol desetih se je začela v Kolarčevi dvorani generalka. Beograjska filharmonija sestoji iz približno šestdesetih izvrstnih muzikov. Vodi jo operni direktor Stevan Hristič. Nainrpj so vežbali »Simfonični prolog« Milenka Zivko-viča, ki ga ie dirigiral sam avtor. I kot komponist i kot dirigent se je res izkazal za .živega hudiča«. Pera Stanojevič je vodil svojo simfonično poeino »Sava«, nato pa Hristič najprej mojo »Passacagliopotem Logarjevo Vesno in Grinskega rapsodi jo. Generalka se je končala šele ob pol dveh. Pri komponistu Slavenskem je bilo zaradi tega kosilo še!e ob dveh. Povabil ie mene iti Logarja. Pokazal mi je osnutek svojega novega dela za orkester, jaz pa njemu še nedovršeno sonato za saksofon in klavir. Ob šestih je bil v Ratničkem domu koncert violinista Skalarja, ki je izvajal med drugim tudi zelo solidno in zanimivo sonato beograjskega komponista Rikarda Švarca. Ob pol devetih se je pričel festivalski koncert. Moji točki je sledil Grinski, potem Logar, Živkovič in Stanojevič. Vse skladbe so bile zelo dobro izvajane. _ Po koncertu smo ostali komponisti nekaj časa v sejni dvorani Kolarčeve univerze v družbi beograjskih muzikov, 17. t. m. mi je preigraval in tolmačil dr Miloje M i 1 o-j e v i c svoje novo Opelo za ženski zbor, ki je imelo pred kratkim premiero v Pragi (izvaja! ga je zbor praških učiteljic). Pri Milojeviču sem bil gost vse dni. Zvečer je bil koncert društva »Collegium musicum? v Kolarčevi dvorani S starokl;i-sičnim sporedom I. S. Bachov koncert za violino v a-molu je odlično izvajala ga. Meri žežel j. klavirski koncert K. Ph Eni Bacha pa gdč Ljubica Maržinec briliantno Obe točki je spremljal amaterski orkester orkester pod vodstvom Mi loja Milojeviča precizno v ritmu in intonaciji. prefinjeno v dinamiki in popolnoma v slogu starokla sike. Ljubljanskim amaterskim orkestrom ta orkester daleko prednjači. Ob spremi je vanju klavirja sta vmes pela arije iz Hand- je in v delu katolikov novejšega obdobja. Isti avtor je obdelal v posebnem članku kulturne stike do osvobojenja. Največji pomen izmed razprav v zborniku imata prispevka univ. prof. dr. M. S 1 a -viča »Narodnost in osvoboditev Prekmurcev« in »Prekmurske meje v diplomaciji«. V prvi razpravi polemizira pisec z dr. N. Z. Bjelovučevičem in še z nekaterimi hrvaškimi avtorji glede vprašanja, ali je Prekmurje slovensko ali hrvaško, ter obsežno in dokumentirano prikazuje položaj Slov. krajine tik pred osvobojenjem in celotno osvobojevalno akcijo 1. 1919. V drugi razpravi je avtor, ki je kot ekspert za Prekmurje sodeloval v naši delegaciji na mirovni konferenci, podrobno prikazal diplomatsko borbo za usodo Prekmurja in njega razmejitev nasproti Madjarski. Oba spisa sta za novo zgodovino te pokrajine temeljno važna. Posebno zanimiv je članek geografa Fra-nja B a š a »Narodopisni položaj slovenske krajine«. Pisec razpravlja o celotnem položaju našega Pomurja, ki z osvobojenjem Prekmurja združuje alpski in nižinski tip Slovenca. Ob koncu pravi: »Danes, ko so predvojni problemi že za nami, je aktuelno vprašanje samonikle rasti prekmurske ljudske kulture kot tipičnega predstavi-telja slovenske nižinske kulture. In naša nižinska kultura nima samo svojih nalog v okviru slovenstva, ampak je enako važna tudi za jugoslovanstvo; to zlasti danes, ko se tako pogosto rešuje slovensko vprašanje brez jugoslovanstva in jugoslovansko brez slovenstva. Kulturne funkcije Slovenske krajine pa ne smemo gledati politično, še manj v romantičnem, sentimentalnem smislu, temveč narodopisno kot izraz avtohtone, samonikle in naše najbolj tipične nižinske pokrajine.« Serijo razprav in člankov zaključuje Vilka Novaka »Bibliografija o Slovenski krajini«, ki je sestavljena s priznanja vrednim trudom in prvič podaja bibliografski oris literature o Prekmurju. Sestavljalec pa ni nikjer označil, zakaj je nekatere v časnikih izišle daljše sestavke izpustil, a druge sprejel; če zaradi njih vrednosti, — ali ni tako merilo za samo bibliografijo, ki ni vrednotenje, marveč registracija, malo preveč subjektivno? Vsekako zavzema zbornik »Slovenska krajina« med letošnjimi velikonočnimi izdajami častno mesto. (Naroča se pri uredniku, prof. Vilku Novaku v Mariboru, Kamniška 10, vezan izvod po 80 Din.) lovih oper in iz Bachove Janezove nasije ga. Ida M i jo vi č - Černa in g. Žarko Cve-jič. — Zvečer sem bil povabljen na skušnjo akademikov Aleksandrovega dijaškega doma, ki so pod vodstvom opernega kapel-nika Jovana B a n d u r j a zapeli pretresljivo Milojevičevo Opelo v b-molu za moški zbor. 18. t. m. sva bila z Milojevičem na Oplen-cu, kamor so se omenjeni akademiki šli poklonit blagopokojnemu kralju. Vrnili smo se šele zvečer. _ V petek dopoldne sem se poslovil od preljubeznive gdč. Rad-mile Ognjenovič, tajnice glasbenega odseka pri »Cvijeti Zuzorič«, ki je imela na svojih ramah organizacijo festivala in je svojo nalogo sijajno .izvedla. Z Milojevičem sva obiskala še ministra T r i f u n o -viča in znamenitega esteta, univerzitetnega profesorja Bogdana Popoviča. ki je za mojo >> hipermoderno« pokazal več smisla in zanimanja kakor vsi naši (mladi) modernisti'. Na poslovilno kosilo smo se pri Milojeviču zbrali bivši praški študenti Slavenski, operna kapelnika Bandur in Predrag Miloševič ter naša sopranistka Anita M e z e t o v a, ena prvih sil beograjske opere. Ves popoldan nam je Mezetova prepevala Milojevičeve in medmurske pe-smi. Milojevič je svoje spremljal sam, medmurske pa Slavenski. Pela jt tako dovršeno, da sem imel in še imam le eno željo: da bi jo slišal čim prej v ljubljanski operi. Njen glas je na prodorni sili in na kulturi še pridobil, poglobila se je tudi v dramatično - reproduktivni smeri. V Beouradu nastopa tudi pogosto na koncertih. V kratkem ima dve premieri v tamkajšnji operi: Manon in Koštano. Vsi so polni hvale o njeni kreaciji Dorice. Slavko Osterc. Povesti Desanke Maksimoviceve. Ena najboljših srbskih pesnic Desanka Maksi-movičeva je pravkar objavila v knjižnici »Naša knjiga« zbirko svoje proze z naslovom »Kako oni žive«. Naša knfiževna propaganda v tujini Te dni sem slišal v F^aucoskeui institutu profesorja P., ki se je čudil, kako more Lj. Sokolovič v M e r e u r e d e F r a n e e pošiljati tako površna poročila o slovenskem slovstvu, medtem ko so srbski in hrvaški pisci deležni nesorazmerno podrobnejše pozornost.' Pojasnil sem tovarišu: Srbi in Hrvatje skrbijo sami, da se piše zunaj o njih. Pošiljajo pač izdaje svojih leposlovnih del kritikom, n. pr. Sokoloviču, to je Ph. Lebesgue, mogoče tudi kar članke, da jih po svoje prikroji. Pri nas se to ne godi. Samo nekaj izjem poznam in vprav te pisce je Lebesgue navedel v svojem >Me-mentu«. — Moj tovariš pa na to: »Škoda, škoda!« — Kje je Vodnikova Antologija Slov. pesništva, Slodnjakova Slovstvena zgodovina, pa izdaje, prirejene za PEN v Dubrovniku? Jaz sem svoj čas za svoj denar poslal nekemu Angležu iPleteršnika«, na razne kraje sveta vsaj deset Tesniereovih »Joupantchitchev«, isto toliko Cankarievih »Pages choisiec, več knjig jugoslovenskih pesnikov v italijanskem jeziku (izdal naš konzulat v Trstu) in dr. Vse mi ni obrodilo sadu. tiskanih poročil, ali pa nisem zvedel zanje. Toda pri starem prijatelju Le-besgueu ni nobena pošiljka ostala neopa-žena. Zato objavljam vnovič njegov naslov: Ph. Lebesgue, La Neuville - Vault par Beau-vais (Oise) Francija. Referentu bi bilo treba čim boli olajšati delo, ker je jako zaposlen in ni več mlad. A. Debel iak. Nov zvezek »Življenja in sveta« prinaša nadaljevanje predavanja primarija dr. Mirka Ceruiča »Stebri sodobne kirurgije«, dr. V. F. odpira globlje poglede v življenje organizmov in kaže, kako se oddaljujejo mehanizmom. Dr. Anton Debeljak se v svojem kramljanju »Po sinji Adriji« bavi med drugim z vprašanjem hrane in soli. Članek o skopuhih je ilustriral slikar-gra- fik E. J n s t i n. pisatelj Ivo Šorli je prispeval sličico iz 1. 1917. ;Na klavniškem dvorišču;. Nadaljuje se Ji»*ad beeova »Zarota zoper svet , članek o ptičjih gnezdih pa pove čitatelju marsikaj novega o ptičji »gradbeni umetnostih. O židovskem filozofu Maimonidesu, čigar jubileja se letos spominjajo zlasti njegovi soverniki, piše dr. Vlad. T r a v n e r. V rubriki »Iz literarnega sveta« eitamo beležko V. Novaka »Stanko Vraz in Prekmurci« in zapisek o mnemotehničnem verzu. Tudi ostale rubrike prinašajo dosti zanimivega gradiva, ves zvezek, ki stane v podrobni prodaji samo 2 Din, pa obilo ilustracij, ■EPCRTOAft DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 26.: Zaprto. Sobota, 27.: Malomeščani. A. OPEKA. Začetek ob 20. Petek, 26.: Zaprto Sobota, 27.: Netopir. Izven. • Znižane cene od 36 Din navzdol. Gosp. Rado Železnik je po dolgi težki bolezni spet okreval in nastopi v nedeljo kot Puba v Krleževi drami Gospoda Gleai-bajevi«. G. Železnik šteje to vlogo med svoje umetniško najbolj plastično oblikovane like. Ga. Nablocka, g. Kralj in g. Le-var, ki so nositelji glavnih vlog, so želi z njimi najboljši uspeh, prav tako ostali sodelujoči gg. Jerman, Daneš, Skrbinšek in Sancin. Režija je dr. Gavellova. Straussova opereta »Netopir« se poje v soboto kot predstava izven abonmaia po znižanih cenah. Predstavo je postavil nemški režiser gost dr. Hagemann na oder. Rozalindo poje gdč. Župevčeva, Adelo ga. Ribičeva, Eisensteina g. Gostič, Alfreda g. Franci, nadalje sodelujejo gg. Peček, Jan ko, Zupan in Jože Rus. Dirigent g. ravna telj Pplič. SENTJAK0BSK0 GLEDAHSCR. ZaCetek ob 2045. Sobota, 27.: Lepa pustolovščina. Nedelja. 28.: Lepa pustolovščina. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Tetek, 26.: Zaprto. Sobota, 27.: Kdo je kriv. D. Nedelja, 28.: Prebrisani Amor. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 30.: Gospoda Glembajevi. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. Drožista Suha drva, premog, mlajšo dobro moč karbopakete išče drogerija Wein- w ^ dobite pri berger, Zagreb, Ilica j POGAČNIK Bohoričeva al. št. 5 Telefon 2059 k br. 6. 3807 MOŠKI, ki trpe na seksualni nevrasteniji oziroma impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA TABLETE! Vprašanja in naročila na zastopnika: Lekarna Delini, Beograd, Knez Mi-hajlova 1-A. Dobiva se v vseh lekarnah. Ogl. reg. Sp. br. 382-28. III. 1934. BOLJŠA 00 DI^ME 9ME BITI ZOPEr SAMO PASTA ZA ZOBJE ZA IZPIRANJE UST DIANA FRANCOSKO ŽGANJE »Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte!« Naša srčnoljubljena hčerkica JELKA učenka II. razreda osnovne šole v Lichtenturnu nas je danes po dolgem trpljenju, po-1 krepčana s sv. zakramenti v cvetu | mladosti za vedno zapustila. JLjubljenko spremimo do preranega I groba v soboto 27. t. m. ob uri | pop. od doma žalosti, Pred škofijo 21, na pokopališče k Sv. Križu. Jelka, počivaj v miru in prosi za | nas! Mi Te ne pozabimo nikoli. Ljubi jana-Jesenice-Mokronog, dne 25. aprila 1935. Mihael Vrabec, žel. kontrolor, oče; Fani Vrabec, mamica; Stojan, bratec, in ostalo sorodstvo. 3811 Občina LJubljana Mastni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila po več letni in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, naša predobra soproga, mama, babica, hčerka, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa žena gostilničarja In mesarja dne 24. aprila ob pol 10. uri zvečer v starosti 50 let. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 26. aprila, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Laškem. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 27. aprila, ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Laškem. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin Laško, dne 25. aprila 1935. IVAN TADINA, soprog; ALBINA por. HOMAN, hčerka; inž. HO-!Y|AN TONE. TONČEK, vnuk, in rodbine: ZA VERNIK, MOR- DEJ, TADINA, WALD. 3813 Nekoliko kapljic Eau de Botot v čaši vode daje mlečnobelo tekočino prijetnega okusa in odlične arome. Izredno sredstvo za izpiranje ust in grla desin-ficira in ugonablja škodljive klice in krepi dlesni. Poskusite našo propagandno stekleničico za Din 8.— Generalno zastopstvo D. PECHMAJOU & CIE V ZEMUNU Iščemo zastopnika za dravsko banovino, za prodajo N2Z21 „CARISSIMA" novc^ malega in cenenega pisalnega stroja za vsakogar. Glavno zastopstvo M. Durrigl, Zagreb, Varšavska uiica 8. 3806 Stoli !z upognjenega lesa so elegantni, okusni in solidni! Kadar kupujete kakršnekoli stole ali drugo pohištvo, povprašajte v Kersnikovi ulici štev. 7 (poleg Slamiča) kjer dobite samo dobro blago od svetovne tvornice Duplica pri Kamniku REMEC Co. Ako trošite denar, morate vedeti, zakaj ga trošite. Izplača pa se Vam kupovati samo blago, ki je trajno in lepo. Zato štedite Vaš denar in kupujte samo stole »REMEC—CO«. Zahvala. Za mnogostranske izraze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli pismeno ali, ki so nam bili izrečeni osebno ob nenadni in bridki izgum našega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Josipa Žumeria hotelirja in posestnika izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. primariju dr. Steinfelserju, predstavnikom mestnega poglavarstva, predstavnikom upravnega sveta Mestne hranilnice, nadalje predstavnikom Združenja gostiiničarskih in kavarniških podjetij ter Združenja mesarskih obrtnikov. Nadalje hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, ter vsem ostalim, ki so našega dragega pokojnika spremili v tako obilnem številu na njegovi zadnji poti. Celje, dne 25. aprila 1935. 3815 Globoko žalujoči ostali. V globoki žalosti naznanjamo vsem tužno vest, da je naš dolgoletni redni član inž. BOHUMIL CIHELKA V, D. RUDAR. G! .VARJA v sredo, dne 24. t. m. po kratki mučni bolezni umrl. Pogreb bp v soboto, dne 27. t. m., ob %14. uri izpred mrtvašnice splošne bolnice, kjer nalože pokojnikovo truplo na avtomobil, ki ga prepelje v Zagorje o. S., od koder bo pogreb ob 16. uri na farno pokopališče. V Ljubljani, dne 25. aprila 1935. Sekcija Ljubljana Udruženja jugoslovenskih rudarskih in topilni-ških inženjerjev Udruženje jugoslovenskih rudarskih in topilniških inženjerjev R. L. Stevenson: 15 NAINT-VVE* Prigode francoskega ujetnika na Angleškem Gauthier je ves skesan utihnil Obhodnica je šla mimo, ne da bi se ustavila. Tretji ujetnik je malone zlahka dosegel tla; četrtemu je bila pot jkj vrvi igrača, in ko sem videl, da nas je zbranih ob znožju skale že deset, sem sklenil, da smem zdaj misliti nase. Ujetniki, ki so si bili priskrbeli zemljevid obale, so imeli namen, kreniti v Grangemouth in tam ukrasti jadrnico. A tudi če bi se jim to posrečilo, ni vedel nihče izmed nas, kako bi bilo prav za prav treba ravnati z ladjo. Ves njihov beg je bil najbolj nepripravljena pustolovščina, ki si jo je moči misliti; samo ujetniška nestrpnost in nevednost preprostih vojakov se je mogla oprijeti takega načrta, in čeprav sem dotlej igral dobrega tovariša in skupaj z njimi dolbel predor, se jim nazadnje najbrže ne bi bil pridružil, da ni bilo notarjevega obiska. Zato sem se brez besede in brez slovesa utrnil iz našega krdelca. Rad bi bil še počakal Leclosa, da bi mu bil stisnil roko, a zdelo se mi je, da sem v zadnjem možu, ki je priplezal dol, spoznal Clausela, ki mu od nedavnega prizora v šotoru nisem več zaupal Ta človek se mi je zdel zmožen vsake podlosti, in kasnejši dogodki so pokazali, da je bil moj sum proti njemu upravičen. 7 Svvanston Cottage Tmel sem dva načrta. Prvi je bil seveda ta, da se kar moči hitro oddaljim od gradu in od mesta, drugi pa ta, da si, dokler je še noč, utarem pot proti jugu, tako da bi ob solnenem vzhodu dosegel Svvaston Cottage. Kaj naj potlej tam ukrenem, nisem niti slutil; a kot poseben častilec božanstev, ki jima je ime »Prilika« in »Naključje«, si zastran tega nisem belil glave. Moja pot je bila. izprva polna ovir. Blodil sem po vrtovih, se CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din '3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za Enkratno objavo oglasa Din 17.—. zaletaval v hiše in bil celo tako nesrečen, da sem nekje zbudil vse domače in mi je eden izmed njih, menda oče, skozi okno zagrozil s puško. Čeprav sem hodil že dobršno uro, vendar še nisem bil Bog si ga vedi kako daleč od gradu, ko je silno mučen slučaj zadržal moj beg. Glasen krik je zdajci pretrgal nočno tihoto. Za tem krikom je bilo slišati nekaj, kakor padec človeškega telesa, in za tem padcem so jele pokati puške z grajskih zidov. V nekaj minutah se je poplah razširil po vsem mestu. Bobni so zaropotali, zvonovi zazvonili, in nočni čuvaji so povsod na okoli zavihtili svoje raglje. Še po predmestjih, koder sem hitel, so se prikazovale pri oknih luči. Oknice so se odpirale. Slišal sem sosede, kako so se pogovarjali od okna do okna. Nazadnje sem prišel na zložno pot, ki je vodila, kolikor sem mogel presoditi, v mojo smer. Kmalu sem bil na varnem, na temni cesti, zunaj svita luči in dosega nadležnih nočnih čuvajev. S ceste sem zavil na ozko, mračno stezo, kjer sem se po svojem razburjenju vsaj nekoliko oddahnil. Steza me je privedla do znožja Pentlandskih gričev. Bil sem tam, kamor sem hotel priti. Megla se je že nekai časa redčila; še malo in sem prišel iz hlapov v jasno zvezdnato noč in razločno zagledal pred seboj vrhove hribov, v ozadju pa dolino Fortha in kraj svojega nedavnega ujetništva, pokopan pod dimno odejo. Grad na svoji skali, slemena, strehe in dimniki mestnih hiš, vse je polagoma dobivalo ostrejše obrise in se nalik oblakom dvigalo iz kopnečih megla Okolica se je tiha in kmetiška širila okoli mene, pot se je vijugala navkreber, nikjer ni bilo ne duha ne sluha o ljudeh; ptiči so čivkali, menda zato, da bi se ogreli; veje dreves so udarjale druga ob drugo, in rdeče listje se je vrtinčilo v vetru in padalo na tla. Svetel dan je že bil, a še vedno je bilo mraz in solnce še ni bilo vzšlo, ko se je pokazal c-ilj moje poti. Samo sleme in dimnik hišice sta gledala griču izza ramena; nedaleč od ondod, nekoliko više v hrib, se je zra\en penečega se slapa dvigala izmed dreves visoka, stara, pobeljena kmečka hiša; za njo so se širili siromašni gorski pašniki. Zavedel sem se, da bi bilo vsega mojega upanja Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« FfcS«« + • odgovor, priložite LPlil 5*" V ZnsniKall. konec, če bi me opazili, da se potikam tod okrog; zato sem se okoristil z živo mejo in se v njeni senci previdno plazil dalje, dokler nisem prišel pod vrtno obzidje svojih prijateljev. Selški dvorec je bil dokaj staromodno poslopje z mnogimi sirovo ometanimi slemeni in sivimi strehami. Malo je manjkalo, pa bi bil s svojo dvonadstropno srednjo zgradbo, strmo streho in enonadstropnimi, pritlikavimi prizidki, ki so se nalik kapelicam, vhodiščem in transep-tom razhajali na vse strani, podoben majceni, ponesrečeni stolnici. Kakor skrivnostna lisa se je tajil med drevjem parka in grbo ozemlja, ki ga je varovala s tiste strani, s katere sem prihajal. Čeprav sem bil zdaj tako blizu svojih prijateljev, da bi ju bil lahko doklical, mi niti to ni dosti pomagalo; podoba je bilo, da vsa hiša še spi; če bi bil pa poizkusil koga zbuditi, kdo mi je bil porok, da ne bi sklical bodi si tete z zlatimi naočniki, ki sem mogel le z grozo misliti nanjo, bodi si kake neumne dekle, ki bi ob pogledu name zagnala krik in vik? Jasno je bilo, da si moram brez odlašanja poiskati skrivališče. V bodičevem grmovju ie bilo seveda kaj pripravno zavetje, ali na zidu je visel napis, ki v velikobritanski deželi ni nenavaden in ki me je močno iztrezniP ^Samostreli in pasti!« Ostalo mi je torej samo še upanje, da prideta Ronald ali Flora prva iz hiše; in da bi mi to naključje, če tako nanese, res pomagalo, sem se na kraju, ki ga je skrivala bukev pod svojim gostim vejevjem, vzpel na vrh zidu in obsedel tam. da bi počakal. Dan se je vzpenjal više in više, in solnce je svetlo zasijalo. Vso noč sem bil prebedel, pretrpel sem bil najhujše pretresljaje telesa in duše, in naj se zdi komu še tako neprevidno ali celo bedasto — ni se čuditi, da se me je polastila nekakšna dremotica. Značilni zvok vbodov z lopato me je zdramil iz zaspanca ozrl sem se dol in zagledal tik pod seboj hrbet vrtnarja- v raševinastem jopiču. Tisti mah je bil videti ves zatopljen v svoje delo, a kmalu se je vzravnal, pretegnil roke, se v moj veliki strah ozrl po vrtu, ki je bil drugače zapuščen, in sc pokrepčal z obilnim ščepcem tobaka. Najprej mi je prišlo na misel, da bi se spustil po drugi strani z zidu, a že prvi pogled mi je povedal, da je tudi ta pot nemogoča, ker je na polju za menoj nekaj pastirjev paslo ovce. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek MJutra", Ljubljana. Ni še prepozno! čeprav se bližamo že petemu mesecu v letu, vendar še ni treba obupati nobenemu — saj je še zmerom čas: z vsakim dnem lahko postaneš naročnik ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki te bo razvedrila in poučila! Besede 1 Din. davek 2 Din, ta iifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Čevljar, pomočnike prvovrstne čistilce ^as-putzer) išče za takoj Vilk* Blatnik, Maribor. Slovenska St. 20. 7916 1 Mlajšega brivskega pomočnika dobrega in hitrega delavca sprejme takoj Vvbomy Vekoslav, Slovenjgradec. 7903-1 Moško ali žensko osebo ki je zmožna založiti Din 50.000 kavcije v gotovini, išče majhna in rentabilna, že 7 let obstoječa tovarna Po šestih mesecih se kavcija vrne. — Desetkratno jamstvo za vlogo. Dobi stalno nameščanje kot knjigovodja. Poznejša soudeležba na podjetju nI izključena. — Neoporečne osebe imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Agi-len 50.000«. 7902-1 Pek. pomočnika s svojo koncesijo, starega nad 40 let. iščem. Javiti se: Gostilna Gruber. Kočevje. 7960-1 Vezilja za vence in šopke sposobna, vestna in pridna, dobi takoj zaposlitev. — Ponudbe na Sever & Romp., Ljubljana, Gospo svetska cesta štev. 5. 7859-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca in bubi štucerja. proti plači po dogovoru sprejme 8 6. majem Ivan Gjurin, Kamr.ik 7983-3 Službe išče Seseda 50 para, davek 2 Din. za iifro ali dajanje aaslova 3 Din Najmanjši tnesek 12 Din. Uradnika kakor si ga želite namreč dejansko perfekt-nega korespondenta v fran coskem in nemškem ter v slovenskem in srbohrvat skem jeziku, ki je služboval 10 let na Franco skem pri konzulatu, dobite. Pošljite ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »SposobeD in simpatičen nastop«. — Je mlad. simpatičnega fe reprezen tančnega nastopa ln prav priporočljiv za komercijal ne urade, ker ima tudi ko-mercijalnl tečaj na trgov »ki akademiji Javite »e. '.a to izvrstno moč. 7853-3 G Th Rotman: Brata Smuka Ušk! je sinilo vedro kvišku. A Peter, misleč, da ga mlekar ni razumel, je spustil vedro spet dol in ponovil: »Dva ... litra!« in mlekar, ki je bil pravkar začel z nekim znancem razgovor In zaradi tega ni pazil na svoj posel, je jadrno vliI še dva litra mleka na olje. IVekle tiho in čisto, z znanjem vseh hišnih del in kuhe, z dolgoletnimi spričevali, išče službo s 1. majem. — Ponudbe na naslov: A. B. gostilna — Predoslje nad Kranjem 7954-2 Brivski pomočnik star 22 let. dober bubi štucer, lasuljar in šmin-kar. išče službo z nastopom po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Res dober«. 7906-2 Pošten mladenič želi zvesto služiti poštenemu gospodu. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Upanje H. S. C.« 7953-2 Brivec dober bubi štucer, soliden in dober delavec, išče stalno mesto. Nastop po dogovoru. Petar Filipovič, Zagreb, Starčevičev trg 6 7968-2 Ključavničar s prakso pri plinskem motorju. išče službo ta takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7847-2 Min-JEM Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Super radio W 4, štiricevni, moderen, malo rabljen, za 3000 Din proda Mirko Kokot, Glince — Tržaška cesta št. 6. 7960-9 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din Avto Fiat štirisedežen, malo vožen, v popolnoma dobrem stanju ugodno prodam ali zamenjam za protivrednost Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.. 80G4-10 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. RollefIex predzadnji model 6X6, prodam. Poizve se pri A. 6 E. Skaberne. 8008-6 Različno opeko prvovrstno, dobavlja opekarna Tavčar Feliks, Vodice nad Ljubljano. — V plačilo sprejme tudi hran. knjižice Mestne hranilnice v Kamniku. 7914-6 Izredno dobro in poceni oblačila, moško perilo itd. dobite najbolje pri pre-skerju. Sv. Petra cesta 14 sc-6 Teletina vrat 6. prša, kremenatelj-ci 8, pleče 10 Din prodaja Zaje, Vodnikov trg. 8005-6 Petsob. stanovanje z vsemi pritiklinami. elektriko in plinom, poleg kina Matice ugodno oddam za avgust. Event. bo še preje prosto. Poizve se v trgovini Jager, Dvorni trg 7978-31 Stanovanja 2 dvosobni in 1 enosobno s kopalnicami in pritiklinami, v novi hiši (vrt) oddam z junijem. Gerbičeva št. 3. 8000-31 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Dvosob. stanovanje podpritlično, oddam v Ljubljani, Detelova 4 (d-esno ii Linhartove). 7980-31 Trisob. stanovanje v Čopovi ulici oddam. — Poizve se na Sv. Petra c. žt. 34. 7908-31 INDUSTRIJSKO PODJETJE KUPI PARNI KOTEL s 15 atmosfer pritiska, in 200—300 m^ ogrevne površine s pregreto paro v dobrem stanju. Izčrpne ponudbe z vsemi tehničnimi podatki poslati pod »Parni kotao 376« na »Propaganda« a. d. preje Jug. Rudolf Mosse a. d. Beograd, pošt. pret. 409. 3802 4 POSOJILA na državne in po državi garantirane vrednostne papirje kakor tudi blagajniške zapiske ministrstva financ DAJE S 7 °/o OBRESTI BEOGRAD Džure Jakšiča ul. br. 8 Telefon 26-518 ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo blagopokojno mamo ozir. staro mamo, taščo, sestro in teto, gospo MARIJO KOKALJEVO na njeni zadnji poti, darovali cvetje ter nas z izrazi svojega sočutja tolažili v težkih urah nenadomestljive izgube. Vam izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, dne 25. aprila 1935. Seseda I Din, davek 2 Din is šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmarjšl tnesek 17 Din. Novo hišo s sadnim vrtom in nekaj zemlje, ob glavni cesti prodam. Mali Gaber 11 — pošta St. Vid pri Stični. 7071-20 Oblačila Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanie naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Poletne obleke svilene in baržunaste po 130 Din ter trn baržunast plašč s hermelinom, naprodaj v Rožni ulici 2*7/11 prva vrata levo. 79S2-13 F~ t rr rnMflr"i iT<¥W~ >~i 11 f Seseda 1 Din, davek 2 Din. ca šifro alt dajanje aaslova j Din. Najmanjši tnesek 17 Din Prostorno skladišče s pisarno v kolodvor okraja Iščem s 1. »Ii 15. junijem Po oudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Prostorno« 7729-19 Beseda I Din, davek 2 Oin. ta šifro ali dajanje aaslova J Din. Najmanjši tnesek 17 Oin Vložnice vseh bank nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila kuiantno in zanesljivo »Financier«, Zagreb Ilica 9 Telefon interurb. 41-09. Naročila z dežele se izvršujejo takoj. 138-16 330.000 Din posojila proti primernim obrestim iščem na večje posestvo in restavracijo, v skupni vrednosti 1,000.000 Din, na prvomestno vknjižbo. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno jamstvo«. 7843-16 tanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Jin. Dvosob. stanovanje iščem z junijem. Plačam trimesečno naprej. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka«. 7862-31/a Hranilne knjižice i vlogo do 200.000 Din, od Kmetske posojiln. ljubljanske okolice Ljubljana, kupim proti takojšnjemu plačilu ali po dogovoru na obročna odplačila. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vele posestvo jamči«. 7840-36 Vloge Ljubljanske kreditne banke 50, 100 in 200 tisoč Din proti 66 % gotovine proda Kreditbiro. odjel n, Zagreb, Jurišičeva 7. 7956-16 Vložnice Ljubljanske kreditne banke na 100.000 Din, prodam za 65.000 Din v gotovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vložne«. 79G5-16 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Prazno sobo v centru mesta (Erjavčeva ia) oddam. 7961-23 Prazno sobo lepo in solnčno, a kopalnico ter balkonom poceni oddam z majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7991-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, s separatnim vhodom in S'«jpo-rabo kopalnice oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7989-23 Separirano sobo v centru mesta oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7999-2S Separirano sobo 1 ali 2 osebama oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8iXH-33 Beseda 1 Din, davek 2 Din. 13 šifro aii dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši tnesek 17 Rabljen pisal, stroj in kolo naprodaj pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana, Go-sposvetska cesta štev. 2. 7"974-^B Obrt Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Fotografski atelje s popolnim inventarjem ze lo ugodno prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 7976-30 Nov foto-atelje otvorim meseca maja. Slike tudi lahko dobite od plošč, ki ste se popreje slikali. Sprejmem vajenca, dobrega risarja. — Franc P u c, fotograf, Kranj — nasproti trgovine Savnik. 7630-30 ma Beseda 50 para, davek 2 Din, ta šifro ali dajanie naslova 3 Din Najmanjši tnesek 12 Din. Sobo s posebnim vhodom, v vili na Mirju ali v bližini tehnike išče akadt-mik. — Ponudbe z navedbo cene, event. s hrano pod šifro »Prost vhod« na oglasni oddelek »Jutra«. 79š5-2&a | Veliko sobo i vhodom s stopnic, prazno sli moderno opremljeno. iščem za takoj v centru mesta. Soba s predsobo in kopalnico 'samsko stanovanje) prednost. Ponudbe na oglasni oddel' k »Jutra« pod šifro »Nujno in moderno«. 7S54-23/a Separirano sobo solnčno. v vili išče gospodična. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snai;a in mir«. 7966-:io, a Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vhodom. v centru mesta iščem s 1. majem. Cena do 200 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalen 100«. 7778-23. a Sobo s posebnim vhodom, iščem v centru mesta. S hrano in perilom plačam 300 do 320 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Frizar«. 8007-28/a Seseda 2 Din, davek 2 Din ia šitro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši tnesek 20 Din Samo odraslim pošlj-emo novi katalog 3 nu.zv.tn »Šola ljubezni« sreče in obojestranskega zadovoljstva v zakonu. Katalog je opremljen z interesantiiimi slikami iz specijalnih področij higi-jenskih pripomočkov v zakonskem življenju kot n. pr. ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in druge intimne spt-cijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto, brez zunanjega naslova tvrdke. kot priporočeno pismo proti povzetju za Din "7.50 Zelo zanimiv prospekt »MOŠKI, LSPEH TAKOJ!« pošljemo proti povzetju za Din 17-50. »ŠOLO LJLBEZNI« — in »MOŠKI, LSPEH TAKOJ!« skupaj pošljemo proti povzetju za Din 29.50. Zastopstvo »Salus«, Zagreb 2-Jo., Samostanska ul. 1/1. 1040-6 V oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma: Autotura, Bedni fond. Bežigrad. Bodočnost, čez dan odsotna, Ivoktor injeest-nik. Družabna, I>>m 3, Diskrecija 9, Dobro u{ e-ljana. Dobro naloženo. Diskretnost 1935, Denar takoj, D'ibro ohranjeno. Dobra zidava. Do ,V'«'i.o O Din. Diskretnost. F1 to, Fiksum in provizija. For-tuna. Ford. Fotograf. Hiša gospodarska, Izprenu Hiba. Lzvanredna prilika, ,Tesr-n, Int"ligentna, Konzorcij. Konture 60. Krns-no. Lokal '935. Ljubljančanka. Ljudska 60.00°, Ljubljana 3^4, Mir, Mestna. Mirna stranka. Novo življenje 32. Nastop takoj Nujno in moderno. Nujno Pavšal, Plačam v gotovini SS8. Prikupljiva. Potrebno "o.nnn Din." Poletje. Prvo. vrstna kuharica. Prvomest-na vknjižba. Proti gotovini, Rentabilna hiša. Redka prilika 100 odst.. R-sni kupec. Resno, Radovljica, Stalen dober zaslužek, Sposobpn in simpatičen nastop. Sicrurpn plačnik. Sladoled. Stanovanje, Pulio, Skladišče 2000. Srečna v delu. Sirota. Separiran vhod elektrika. Samostojen. Soln.-na I čara 58R. Sumeč. Solidno. Samostojen žasar. Takojšen nastop 14 Trisobno. Tesar. Telefon 200, Trgovec 41"'. Trgovina Takoj lokal. Upokojenec. Ugodno T"£rodni pogoji. Valčka. Vljuden, Zelo zaupna '/>. Za 1. maj Zastopnik. Zmožna. Zanesljiv in delaven. Zaslužek 75 7c. 33.000, rs.nno. Nafta izvolite sporočiti svoj naslov in obširno ponudbo na Zagreb 1, Pretinac 7*963-31 Hočete imeti lasten dom? Hočete biti brezplačno zavarovani za življenje? Zastonj Vam pošljemo vsa pojasnila — ako nam pošljete znamko za odgovor. »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova S. 8009-31 f Občfea Ljubljana Mestni pogrebni zavod V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelj je naš nadvse ljubljeni soprog, skrbni oče, brat in svak, gospod cem, aa ina. (faogomiC difteitia rudarski nadsvetnik dne 24. t. m. po težkem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno preminil. Zemeljske ostanke blagopokojnega prepeljemo v soboto, dne 27. aprila 1935, ob y22. uri popoldne izpred mrtvašnice tukajšnje splošne bolnice v Zagorje, kjer se vrši pogreb istega dne ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na domače farno pokopališče. Ljubljana-Zagorje-Sevnica-Praga-Pribram, dne 25. aprila 1935. MICI CIHELKA, soproga; MILEK, MASENKA, ALOJZ, otroci; ALOJZ, ANČI, JAN, JOSEF, bratje in sestra; ERNEST, SIDA KRULEJ, svaka, in ostalo sorodstvo. 3809 3810 žalujoča rodbina. ji ▲ i ♦ i f. A : m Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. - Za InseratnJ del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani