11. 4. 1967 — V. R i b a r i č : Razvojna pota sodobne seizmologije
17.	10. 1967 — E. Faninger: Pohorski tonalit 15. 11. 1967 — J. Pintar: Erozija in hudourniki 22. 11. 1967 — M. Rejic : Onesnaženje voda
19. 12. 1967 — S. Buser : Boksiti v Sloveniji
D.	Diskusijski večeri
1. 8. 1966: Zaščita geološko pomembnih objektov 11. 10. 1966: O geološki terminologiji
25. 10. 1966: Vrednotenje pokrajine s stališča varstva narave in naravnih znamenitosti
9. 1. 1967: Predlog za zaščito geološko pomembnih objektov
14.	1. 1967: Benefikacija delovne dobe za geologe
25. 4. 1967: Prispevek h geološkemu izrazoslovju (sedimentna petrografija)
E.	Ekskurzije
15.	5. 1966: Tržič—Dolžanova soteska (A. Ramovš)
18.	in 19. 6. 1966: Bohinj—Velo polje—Triglavska jezera (A. G r i m š i č a r) 3.-4. 9. 1966: Žirovnica—Stol {A. Ramovš)
25. 9. 1966: Krvavec—Mokrica—Kamniška Bistrica (S. Buser, F. O sole
in M. Wraber) 9. 10. 1966: Poljšica (F. Čimer m an)
2.	4. 1967: dolina Krke—Novo mesto—Kostanjevica (L. Sribar, I. Gams,
V. Sribar in M. Wraber) 21. 5. 1967: Sevnica—Blanca (R. Pa vi o v ec)
25. 6. 1967: Bela Krajina (F. Drobne, S. Klepec, M. Wraber in B. R a č i č)
3.	9. 1967: Ortnek—Kočevje—B rod na Kolpi—Cabar (A. Ramovš in
M. Wraber)
8. 10. 1967: Trška gora (D. Turnšek in R. P a v 1 o v e c) 28. in 29. 10. 1967: Gorjanci (M. Pleni čar in M. Her a k) 12. 11. 1967: Grosuplje—Taborska jama (S. Buser).
F.	Publikacije
V sodelovanju z Geološkim zavodom v Ljubljani je Slovensko geološko društvo sklenilo objaviti dokumentacijo o prvem kolokviju o geologiji zunanjih Dinaridov. Za tisk je pripravilo 1. zvezek publikacije, ki bo vse-ooval referate in razprave o referatih s področja stratigrafije in paleontologije ter petrologije in mineralogije. Zbralo je tudi že večji del finančnih sredstev, tako da bo 1. zvezek izšel v letu 1968.
PRVO POSVETOVANJE O GEOLOGIJI KARAVANK
Rajko Pavlovec
Slovensko geološko društvo je od 18. do 20. maja 1967 priredilo v Črni na Koroškem posvetovanje o geologiji Karavank. Udeležilo se ga je 30 geologov iz Slovenije in Hrvaške.
Prvi dan so bili podani naslednji referati: A. Ramovš, Razvoj paleozoika v Karavankah
I. Strucl, Stratigrafija in tektonika severnega apnenega pasu Karavank
J. Pohar, Razvoj karnijske stopnje v zahodnih Karavankah A. Ramovš in R. Rebek, Razvoj jure v okolici Mežice S. Buser, Geologija živosrebrnega rudišča Podljubelj pri Tržiču M. Iskra, Svinčevo cinkovo rudišče Puharje I. S t r u c 1, Geologija cinkovo svinčenega rudišča Graben E. Faninger, Periadriatske magmatske kamenine v Sloveniji V. O c e p e k, Nekaj novih podatkov o kvaliteti eruptivnih kamenin v Karavankah
P. M i o č, Problematika magmatizma v vzhodnih Karavankah.
Drugi dan so si udeleženci posvetovanja ogledali najprej model jame in geološki relief okolice mežiških rudnikov, nato pa v revirju Graben svinčevo cinkovo orudenje v koralnem dolomitu, oziroma dolomitiziranem apnencu. Istega dne popoldne so videli zanimiv profil rabeljskih plasti v Helenski grapi.
Zadnji dan posvetovanja je bila ekskurzija iz Črne čez Sleme na vrh Urši je, od tam pa v Koti je.
Sklepi posvetovanja:
1.	Na prvem posvetovanju o geologiji Karavank so referenti prikazali mnogo novih pogledov na geologijo Karavank; nadaljnjim raziskavam pa bo koristila tudi živahna razprava o referatih.
2.	Gradivo posvetovanja naj bo objavljeno v strokovnih publikacijah.
3.	Posvetovanja o geologiji Karavank bodo stalna oblika sodelovanja med geologi, ki raziskujejo to ozemlje.
4.	Naslednje posvetovanje bo leta 1969. Na njem bodo obravnavali problem triadnih plasti in tektonske zgradbe Karavank.
NOVE KNJIGE
Paul R a m d o h r und Hugo S t r u n z : KLOCKMANNS LEHRBUCH DER MINERALOGIE. Zal. Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart 1967. Obseg XI + 820 strani, 582 slik in številne tabele, 16 X 24 cm. Vezano 168 DM.
Odkar je leta 1891 prvič izšel Klockmannov učbenik mineralogije, je knjiga doživela že mnogo izdaj. Najnovejša, petnajsta izdaja, ki sta jo priredila P. Ramdohr in H. Strunz, oba znana strokovnjaka tudi po drugih učbenikih, predstavlja povsem predelano knjigo na podlagi najnovejših dognanj s področja mineralogije in sorodnih ved.
Klockmannov učbenik mineralogije obravnava kristalografijo ločeno od specialne mineralogije. V kristalografskem delu knjige nas avtorja najprej seznanita z morfološkimi lastnostmi kristalov, s sedmimi sistemi, oziroma 32 razredi in nato z geometrijskimi lastnostmi prostorskih mrež: s pomočjo translacij pojasnita nastanek 14 Bravaisovih prostorskih mrež, z dodatnimi simetrijskimi operacijami pa še izvedeta vseh 230 prostorskih grup. Na koncu poglavja o geometrijskih lastnostih kristalov je kratek dodatek o ustreznih računskih postopkih.
V kristalni kemiji avtorja najprej obravnavata zgradbo atomov. Nato preideta na vrste vezi, ki medsebojno povezujejo posamezne delce prostorske mreže. Na podlagi kemičnih vezi razlikujeta kristale z ionsko, atomsko m molekulsko prostorsko mrežo ter prostorske mreže, ki so tipične za kovinsko stanje Z vidika kristalnih struktur pojasnita tudi polimorfizem in izomorfizem. Sledi opis najznačilnejših kristalnih struktur. Zadnja poglavja kristalne kemije obravnavajo fazne sisteme, rast kristalov in kemične preiskave.