azb« fU- ^-AVTOMATIKA jb polletju razmeroma Ugodno aval' in. ana- [nd” delo 0-ra- :dnu. po'" . Delovna organizacija Avtomatika je kot celota dosegla v prvem polletij1 letošnjega leta relativno ugodne poslovne rezultate, ki pa se, če pogle-po posameznih temeljnih organizacijah močno razlikujejo. Za taksno stanje lahko delno poiščemo vzroke v izredno zaostrenih tujem in domačem aroern ter , saj lahko u8otavljamo, da imamo v Avtomatiki nezadovoljivo situacijo tudi zaradi 116ustrezno organizirane nabave, kar povzroča na eni strani visoke zaloge j®promateriala na drugi pa pomanjkanje za kompletiranje oziroma dokon-c?jije proizvodnje. Vse to veže visoka obratna sredstva in poslabšuje lik-jjunostno situacijo. To pa v nadaljevanju pomeni plačevanje visokih ?oresti in zmanjsrnje akumulacije. Kazala gospodaijenja so namreč po-'tazali, da se je rentabilnost in akumulativnost dohodka delovne organi-j?cije zmanjšala, medtem ko beležimo malenkosten porast ekonomičnos-«in produktivnosti. cen0 edij0 /ho-i. V ,o. . jtomatika je v prvem polletju rea-ij; ^ za eca tri miljarde celotnega i /jKa, kar predstavlja 134,6 % gle-^ enako obdobje v lanskem letu ttia 47eg% letne načrtovane toasti. Dohodek, ustvaijen v višini 111« j. dvesto miljonov dinaijev tavija 37 % realiziranega celotne-^odka in dokaj ugodno indeksno v nrimerjavi s preteklim obdob-g,“-,0,4 %). V strukturi delitve od-A:®® obveznosti iz dohodka 36 %, ,elsti dohodek pa 64%. Največje Ujesti predstavljajo obresti na j S fe. čemur bo potrebno v bodoče f11 ti maksimalno pozornost. ^'' 10. la XI. v - obi|e inem e^odnja je v ^82-lel r porastu za 16,6 % gle H6i, icio. Njen dinamični pollet je realiziran z 98,1 % (v vred Qveh miljard šeststo miljonov di UoV , raje in jče- inj6 ige’ iro- ryC' itiin di5 biti idj6 ib 9' i.9. ive- itn6 Izo- Št.: plan: t68a se je izredno 113 tujem trgu za povečala oro-77,5 %). Tudi naijev). Glede razporejanja sredstev za osebne dohodke delovna organizacija ni kršila določil Dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in osebnih dohodkov - povprečni neto osebni dohodek na delavca je bil 17.702 din. Stopnja pokritja konvertibilnega uvoza z izvozom pa znaša 201,8 % in presega plansko pokritje za 24,6 %. Analiza poslovanja je torej pokazala, da bo potrebno, če bomo do konca leta hoteli doseči planirane rezultate, z vso odgovornostjo vsakega posameznika, še bolj pa opredeljenih nosilcev posameznih nalog v okviru sprejetih stabilizacijskih ukrepov, pristopiti k uresničevanju zastavljenih ciljev. Ti pa so v prvi vrsti doseganje planskih nalog izvoza, notranja ureditev nabavne funkcije, učinkovitejši nadzor in usklajen potek proizvodnje ter vse tiste, ki so ali jih še bodo zapisali v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti kot program ukrepov za izboljšanje poslovanja. Ustavljamo tržno področje dvr ii skra v Aziji Pred dobrima dvema letoma smo v Iskri organizirali zunanje-trge-»insko dejavnost po regionalno razdeljenih tržnih področjih. Na razvitem zahodu 'ntamo tri področja, prav toliko v deželah razvoju, kot sedmo pa je tržno področje SEV. V tej, novi organizacijski obliki smo dali velik poudarek prav deželam v razvoju, eno od teh področij, katerega bomo nekoliko podrobneje Predstavili danes, pa je tako imenovano tržno področje DVR H. Obsega de-rele od Turčije, preko Azije do Japonske in se zaključuje z Avstralijo in Novo Zelandijo. To tržno področje vodi direktor Blaž Kavčič, ki nam je tudi predstavil dosedanja Iskrina prizadevanja in načrte za večji prodor v ta del sveta, *jer smo imeli veliko »belih lis« do predkratkhn. kakšni pomembnejši menjavi, L vsem pa o Iskrinem izvozu v dežele : Avsiralije in Nove Zelandije L lelom 1980 ne bi mogli govoriti, tlj fSe je nekoliko okrepil pred tremi i(jLko smo tja izvozili za 3,7 milijonov >:)(Jjev. Leta 1981 se je izvoz že skoraj ev ,0j’l in dosegel 5,3 milijona dolar-V ani je bila rast nekoliko skromnej- ;red leti zastavljene dolgoročne ak-)eh° nato *ctos obrodile prve večje j.ne: v prvem polletju smo izvozili že aiiljjonov dolarjev, torej več kot v lanskem letu. Ob ugodnem raz-Ze začetih poslov, naj bi letos do-| Realizacijo na ravni 16 milijonov I )ev. to pa bi bilo za 5 milijonov do-v nad planom. . deželah v razvoju je za nas ^ poročno zanimiv in tudi l °Zen samo sistemski pristop s ^Pteksnimi ponudbami — avami sistemov za telekomu-'Oci/e, za energetiko, za pro-ef, r prenosom tehnologije, itd. 3,tem pa vidimo, v Iskri, da še »I no nimamo inženiringa kot 3a’ bi zagotavljal kompleti-le in oplemenitenje Iskrine na svetovnih ciljnih tr-. Cln,« poudarja direktor sek-ria DVR II Blaž Kavčič. Blaž Kavčič — direktor področja DVR II. TURČIJA »Tržno področje DVR II je razdeljeno v tri sektorje. Prvi obdeluje tržišče Turčije, torej področje, za katerega lahko trdimo, da je že tradicionalno Iskrino, predvsem zato, ker je bila to prva dežela, kamor smo začeli izvažati! Po uspehih pred leti, se je naš izvoz v sedemdesetih letih nekoliko ; zmanjšal, vendar pa v zadnjem času spet prihaja do veljave. V Turčiji ima Iskra dve pomembni točki: prva je Iskrino predstavništvo v Istanbulu, ki ga po tragični smrti našega (Nadaljevanje na 7. strani) Alenka Pukl - vodja področja za plan in analize. PROSLAVA IX. KORPUSA Iskraši — Nova Gorica t : i;: ' Letošnja osrednja proslava ob praznovanju 40-letnice ustanovitve IX. korpusa NOVJ bo jutri, v nedeljo, 11.septembra v našem mladem mestu v Novi Gorid. Vse priprave so že zaključene, za proslavo, ki se bo pričela ob 11. uri na zelenid pred skupščino občine je vse nared. Slavnostni govornik bo Mitja Ribičič, član predsedstva CK ZKJ. Letošnje leto je leto pomembnih jubilejev, zlasti za Primorce. Od zgodovinskih dogodkov, ki so odločilno preobrnili zgodovino Primorske poteka štiri desetletja. Pred 40 leti je bila strta najhujša oblika narodnostnega in socialnega zatiranja — fašizem, ki so ga zlasti Primorci, pa prebivalci Istre in dalmatinskih otokov še kako ostro čutili. In od zgodovinske odločitve AVNOJ A v Jajcu, da bo to ozemlje prišlo v sklop nove Jugoslavije poteka letos 40 let. Ista oblbtnica nas spominja tudi na slavno goriško fronto, v kateri je bila združena vsa odločnost neuklonljivih Primorcev, da o sebi odloča samo skupaj s svojimi sobrati v združeni republiki narodov in narodnosti. In nenazadnje je letos tudi 40 let, kar se je po ukazu NOV in POJ osnovala partizanska enota, ki ima levji delež pri operacijah na vojaškem polju na Primorskem — IX. korpus NOVJ.Tako se bomo udeleženci proslave in drugi prav v nedeljo spomnili vseh teh dogodkov, vseh teh pomembnih obletnic, posebna pozornost pa bo dana prav IX. korpusu. V okvir vseh naštetih obletnic se bo v novogoriški občini odvil še en pomemben dogodek. Sem spada odkritje spomenika vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941—1945 v občini Nova Gorica na Trnovem nad Novo Gorico. Odkritje spomenika in prenovljene grobnice bo v soboto, 10. septembra. Potem, ko bosta spregovorila predsednik občinskega odbora ZZB NOB Nova Gorica ter podpredsednik republiške skupščine Jože Šušmelj, bo sledil kulturni program in simbolično odkritje spomenika. Partizanska mati, ki je v grozotah vojne izgubila tri svoje najdražje, bo prižgala spominski ogenj, ki bo od sobote naprej plapolal njim v spomin in večni opomin pred grozota- S sestanka v DO Kibernetika. ISKRA KIBERNETIKA, KRANJ (Samo)kritična beseda komunistov o delovanju mladih V priprave na sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki bo obravnavala aktualna idejnopolitična vprašanja pri uveljavljanju družbene vloge mladih v našem sistemu samoupravljanja, so se vključili tudi komunisti v DO Iskra Kibernetika. O objavljenih tezah so se mladi po-govaijaii na sestankih nekaterih osnovnih organizacij Zveze komunistov, obravnavalo jih je tudi vodstvo mladinske organizacije. Priprave na sejo CK ZKS so spremljale tudi delovne skupine. Iskro Kibernetiko in njene komuniste sta 31. avgusta 1983 obiskala Stane Pirnat, sekretar OK ZKS in Rajko Bakovnik, podpredsednik OK ZSMS Kranj. Sestanek je bil sicer slabo obiskan, večina mladincev je triurno sejo pred koncem zapustila, le malo komunistov se je aktivno vključilo v razpravo o (ne)aktivnosti mladih delavcev, ki jih je v tej delovni organizaciji dobra polovica. Zato je Stane Pirnat po razpravi dejal, da ni prav, da se pogovaijamo le o neaktivnosti mladih in njihovi neustrezni organiziranosti, ne pa tudi o možnostih in izhodih iz tega položaja. Narobe je, da pristajamo na forumsko delovanje družbenopolitičnih organizacij in si ne prizadevamo, da bi te pojave izkoreninili. ,Mladi se danes zelo zanimajo za to, kako bodo reševati nakopičene gospodarske težave in življenjska vprašanja*1 je nadaljeval, „če mladi niso aktivni, je za to odgovorna predvsem Zveza komunistov.** Konkretnih predlogov za izboljšanje položaja navzoči niso imeli — razen posameznih misli o nujnosti delovanja mladih komunistov v OO ZSM, o možnosti za aktiviranje mladine preko krožkov za izboljšanje gospodarjenja in raznih dejavnosti, s katerimi se mladi premalo ukvaijajo v prostem času. Zbrani sekretarji OO ZK in preostali mladinci so sklenili, da so vprašanja položaja, družbenopoliti lega organiziranja in delovanja mladih v Kibernetiki ena od tem, ki naj bi jih obravnavala stalna akcijska konferenca OO ZK v Kibernetiki (ustanovljena naj bi bila 8. t.m.). Obravnavano gradivo in zaključki seje CK ZKS morajo biti v stalno oporo-tako mladim kot komunistom pri nadaljnjem načrtovanju dela mladih, organiziranih v Zvezi socialistične mladine. Obravnavati jih morajo tudi vse osnovne organizacije ZSM. Alojz Boc TOZD TGA, RETEČE Nemočni pri »sporazumevanju« med panogami Komunisti v osnovni organizaciji tovarne, kakršna je, npr., Iskrina Tovarna gospodinjskih aparatov v Retečah, pogosto izgubljajo voljo do dela, saj s svojimi stališči ne uspejo vplivati na uspešnejše sodelovanje med panogami. Vsak dan ugotavljajo, da nimajo možnosti preprečevati neskladij med cenami reprodukcijskih materialov, ki se dražijo popolnoma svobodno, in med cenami njihovih končnih izdelkov, ki so pod administrativno kontrolo. To so poudarili tudi na nedavnem sestanku osnovne organizacije v Retečah 1. septembra, ki je bil vsebinsko navezan na 8. sejo CK ZKS, udeležil pa se ga je tudi član CK ZKS Boris Bavdek. O velikih težavah pri gospodarjenju, ko zaradi visokega odstotka vrednosti vgrajenih materialov v ceni končnih izdelkov sami le stežka odločilneje posegajo v poslovanje, smo pred nedavnim že poročali. Škarje cen so se v vseh mesecih letošnjega leta razpirale in iz meseca v mesec krčile možnosti subjektivnih dejavnikov v temeljni organizaciji, da bi z boljšim in produktivnejšim delom spremenili razmere. Popoln »zastoj« pri dogovarjanju med panogami je seveda terjal davek — v polletju ga je bilo za 23 milijonov dinarjev, tolikšna je bila namreč izguba ob polletnem obračunu. Komunisti so bili tudi takrat prisiljeni ugotoviti, da več niso mogli storiti, saj niso imeli vpliva na tržni položaj svoje TOZD. Sicer pa se komunisti v Retečah ubadajo še z drugačnimi težavami. Zelo neredno pritekajo izplačila za izvozne premije, Alžirija jim zaradi neporavnanih jugoslovanskih obveznosti zadržuje več kot 50 milijonov dinarjev, oskrba z reprodukcijskimi materiali je neredna — vse to pa seveda predstavlja neposredno poseganje po dohodku, ki ga z notranjimi rezervami ni več mogoče pokrivati. Izguba ob polletju seveda ni kritična in usodna, saj je kolektiv prepričan v svoje sposobnosti. Ni dvoma, da bo slab rezultat v nekaj mesecih poravnan, delno tudi na račun za petino višjih cen izdelkov od konca julija naprej. Rezultat seveda ne bo enak načrtovanemu, saj so morali vse predolgo vztrajati v položaju, kjer so bili v primerjavi z dobavitelji repromateria-lov v popolnoma podrejeni vlogi. Sicer pa koinunisti podpirajo določila sanacijskega programa, v katerem je začrtana proizvodnja izdelkov z večjim deležem vgrajenega znanja, skrčenje asortimana na akumulativnejše proizvode, pa tudi izvoz nameravajo kljub številnim oviram še vedno spodbujati in povečevati. Predvsem pa komunisti zaupajo v delavca in pripravljenost svojega kolektiva, da dela kadarkoli in kolikor je potrebno — če sta le na voljo naročilo in material. Prav slednjega namreč največkrat ni in so zaradi tega prisiljeni menjavati programe, prekinjati serije in si rezati vse tanjši kos kruha. or. mni vojn. Imena padlih, teh je 2445 so vklesana na 83 ploščah, v grobnici pa počiva 170 borcev in 86 neznanih junakov. Kot smo že v uvodu omenili, je za« osredni republiški dogodek, ki se ga bo udeležil tudi prenekateri član naše SOZD Iskre v Novi Gorici vse pripravljeno. Organizatorji pričakujejo, da bo jutri v mestu cvetja in mladosti okrog 60 tisoč ljudi, med njimi 10.500 nekdanjih pripadnikov IX. koipusa in njegovih enot. Organizatorji vedo povedati, da pridejo preživeli borci iz Kopra, Postojne, Ilirske Bistrice, Ajdovščine, Ljutomera, Jesenic, Ljubljane, Mosta na Soči in drugih krajev. Na novogoriško železniško postajo bo pripeljalo 10 posebnih vlakov, okrog 400 avtobusov in več tisoč osebnih avtomobilov. Parkirnega prostora bo dovolj, dobro bo poskrbljeno tudi za oskrbo, saj bodo odprte vse trgovine z živili, vse bencinske čr- (Nadaljevanje na 2. strani) TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Novosti v proizvodnem programu Na prodajnih pultih trgovin se bodo vrsti električnih aparatov, namenjenih za široko rabo, pridružili trije novi izdelki iz Iskrinega programa mednarodnih kooperacij — vsestransko uporaben gospodinjski aparat »BRAUN MULTIPRACT1C PLUS«, mikser za pripravljanje sladoleda in popolnoma nova izvedba masažnega aparata. »BRAUN MULTIPRACTIC PLUS« je resnično vsestransko uporaben kuhinjski pripomoček, ki bo sodobni gospodinji (in seveda gospodinjcu) pomagal pri dobršnem delu najmanj prijetnih, pa vendar neizogibnih, ku- stopnjo obdelave s trenutnim vklopom (trenutna stopnja na stikalu). Sicer pa je zaradi preprostosti aparata v vsakem trenutku pripravljen za uporabo in ga je zatorej najpametneje namestiti kar na kuhinjski pult. Aparat za masažo 412. Tehnični podatki: napajanja 220 V/50 Hz moč 400 W tristopenjsko stikalo — trenutni vklop L — počasno delovanje I — hitro delovanje II dvojno zavarovanje — aparat deluje šele, ko „ je pravilno zaprt — med delovanjem aparata ni mogoče odpreti pribor — delovna posoda 1,4 kg — univerzalni nož — nosilec rezalnih plošč — rezalna plošča za rezanje in ribanje — rezalna plošča za strganje — rezalna plošča za pommes frit-tes — lopatica material — ohišje iz odpornega termoplasta — noži in rezalne plošče iz nerjaveče pločevine ledno sezono«, ki se prične in neha v borih nekaj mesecih letno. Naj mimogrede spomnimo, da v naših sosednjih državah in celo srhljivo hladni zimski Sovjetski zvezi z veseljem jedo sladoled tudi decembra in januarja... Iskrin mešalnik za sladoled (plod kooperacijskega sodelovanja z italijanskim podjetjem Girmi) omogoča, da v 20 do 40 minutah, odvisno od vrste recepta, oz., sladoleda, kar doma pripravimo sladoled po našem okusu. Z lahkoto se pripravi krem sladoled iz mleka, hinjskih opravil. Aparat, ki je po uporabnosti in zasnovi naslednik dobro znanega aparata »MULTIQUICK« pa »starejšega brata« v marsičem tudi prekaša. Multipractic je pripomoček za mehansko obdelovanje živil, kar pomeni, da z njim lahko gnetemo različne vrste testa, meljemo meso, sekljamo zelenjavo, jedrca, meljemo kruh v drobtine, zmešamo najrazličnejše napitke, kreme, majoneze in paštete. Aparat pa zna še mnogo več — stepe smetano, beljake, reže sadje in zelenjavo za solate; strga in riba sir, hren, sadje in zelenjavo, povrhu celo nareže krompir za pripravo pommes—fritesa. Kljub izredno dolgemu spisku opravil, ki jih lahko prihrani sodobnim družinskim »kuhinjskim delavcem« pa gre v osnovi za zelo preprost strojček. Vse delovne operacije potekajo v eni sami zaprti, prostorni delovni posodi. Za večino opravil zadošča univerzalni nož, le za rezanje in ribanje je treba namestiti drug vložek. To prihrani mnogo sitnosti s sestavljanjem strojčka, največkrat tudi noža ni potrebno menjati, brez vmesnega čiščenja delovne posode pa lahko opravite več postopkov (tatarski biftek, solate itd.) Tudi po opravljenem delu je sitnosti s čiščenjem zelo malo, saj se umaže samo ena posoda. Tudi upravljanje in nadziranje je nadvse preprosto. S tristopenjskim stikalom se izbere različna hitrost; delovna posoda je prozorna, zato je možno neposredno spremljati potek obdelave živil. Pri uporabi univerzalnega noža je živilo tem bolj drobno obdelano, čim dlje je aparat vključen. Posebej učinkovito pa je možno dozirati Iskraši — Nova Gorica vas pričakuje! (Nadaljevanje s 1. strani) palke, lekarna itd. Za lačne in žejne bo na voljo še 21 prodajnih mest, kjer bo * za 200 din možno kupiti poseben paket s hrano in pijačo. Razne kulturne, zabavne in športne prireditve bodo v mestu potekale ves dan. Na osrednjem prireditvenem prostoru bo po končanem slavnostnem delu nastop umetniškega ansambla JLA iz našega glavnega mesta, prav tako iz Beograda pa se nam bo predstavila tudi folkoma skupina Branko Kr-smanovič. Torej bo v nedeljo, 11. septembra v Novi Gorici živo kot že dolgo ne. In prav je tako, saj se za tako pomembne obletnice, ki jih praznujemo letos tako tudi spodobi. Zato dragi Iskraši, če ne veste jutri kam, pridite med nas v Novo Gorico na proslavo ob praznovanju 40-letnice ustanovitve IX. korpusa ter ogled našega mladega mesta. Marko Rakušček Braun multipractic plus. MEŠALNIK ZA PRIPRAVLJANJE SLADOLEDA Sladoled je živilo, ki ga pri nas kljub iz leta v leto večji porabi še vse premalo poznamo in cenimo zlasti v mesecih, ki »vsebujejo« črko »r«. Zato ne bo odveč nekaj osnovnih informacij o novem izdelku. Gre za pripravo, ki omogoča izdelovanje najrazličnejših vrst sladoleda kar v domači kuhinji. S pomočjo tega aparata torej ni potrebno čakati na (glede na naše navade) »visoko slado- Mešalnik za sladoled. sladke smetane, jajc in sladkorja, vsemu temu pa dodamo še nekoliko sadja (pomaranče, mandarine, limone, jagode, borovnice, maline....) To je seveda le eden od predlogov, receptov pa je seveda vsaj toliko, kolikor je slaščičarjev — hišnih sladoledarjev! Priprava sladoleda je preprosta. Najprej je treba pripraviti približno 1,6 kg ledu v kockah (za hlajenje pripravljene mase), potrebujemo pa še 0,4 kg kuhinjske soli in 0,4 I hladne vode. To zadošča, da se pripravljena masa v 20—40 minutah spremeni v sladoled (ki ga prepoznamo takrat, ko se med mešanjem masa nabere okrog lopatice). APARAT ZA MASAŽO 412 Tudi aparat za masažo je »mlajši brat« aparata, ki so ga v Železnikih izdelovali pred časom. Gre za vsestransko uporaben pripomoček, Id deluje na principu vibracij. Jakost vibracij je možno uravnavati, zato je aparat primeren tako za površinsko kot za globinsko masažo. Aparat ima štiri priključke, ki jih je možno zelo preprosto menjati: z masažno ščetko masiramo celo telo, masažna plošča je namenjena za kozmetično nego obraza in vratu, masažna plošča z izboklinami deluje površinsko in globinsko, zato se dobro obnese pri spodbujanju ohlapnih mišičnih tkiv. Koničasti nastavek pa je namenjen masaži bolečih delov telesa. SF V soboto, 10. septembra bo v zeleni, idilični dolini Trente v vasi Soča ob ^ v leni vihravi reki Soči prisrčna, nadvse pomembna slovesnost. Tu se bo zbral i^or tovarne vžigalnik tuljav Bovec, temeljne organizacije novogoriške Iskre Av ^ trike in prisostvoval odprtju novih delovnih prostorov, odprtju novega obro svoj membni pridobitvi za prebivalce tega dela trentarske doline. Po slavnosti, otv° ^ ^ev; podelitvi priznanj jubilantom dela bo sledilo tovariško srečanje, o vsem tem pa obširneje poročali v naslednji številki našega glasila. Potrebe po sodelavcih vZa 0< i’ Pro Na tem meitu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v oK SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samouprav^ p sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v J | oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za v”v||e, in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potr ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. .ijf- Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Uu na. E-11, telefon 324-061, int. 21-25. ISKRA COMMERCE — DSSS 1. Organizator nagrajevanja Pogoj: dipl. psiholog, 3 leta delovnih izkušenj -rtev Delo jeza nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazil: pošlji ^ 8 dneh (rok obvestila 15 dni po izteku objave) na naslov Iskra Commerce, Kadrov> sektor, Topniška 58, Ljubljana — Delavski svet ISKRA AVTOELEKTRIKA-TOZD Tovarna žarnic Ljubljana, Stegne 15 c razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Na razpis vabimo per spektivne sposobne strokovnjake 1. Vodja tehničnega sektorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo tehnične smeri ter 5 let delovnih izkušenj — da imajo organizacijsko-vodstvene sposobnosti — aktivno znanje enega svetovnih jezikov 2. Vodja komercialnega sektorja pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri ter 5 let delovnih izkušenj — zunanje trgovinska registracija — aktivno znanje enega svetovnih jezikov 3. Vodja službe za ekonomiko Fo;a pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri ter štiri le Iv jn . k delovnih izkušenj — organizacijsko-vodstvene sposobnosti 4. Vodja splošno- kadrovske službe pogoji: — višješolska izobrazba pravne ali organizacijske smeri — organizacijsko-vodstvene sposobnosti 5. Vodja službe preverjanja kakovosti pogoji: višješolska izobrazba tehnične ali organizacijske proizvodne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — organizacijsko-vodstvene sposobnosti 6. Vodja proizvodnje pogoji: — višješolska izobrazba tehnične smeri — 4 leta delovnih izkušenj — organizacijsko-vodstvene sposobnosti in smisel za delo z ljudmi 7. Vodja razvoja pogoji: — visoka ali višja izobrazba tehnične smeri — znanje projektnega vodenja in vodenje teamov — aktivno znanje enega svetovnih jezikov Za vse vodje se zahteva, da imajo pravilen odnos do socialistične samoupravne urf ditve, pridobitev revolucije in, da so uspešni in ugledni delavci v svojem delovnem > življenjskem okolju. Mandat vodij je 4 leta. . Kandidati naj vloge z dokazili in kratkim življenjepisom pošljejo v 15 dneh p° pišu, razpisni komisiji ISKRA - AVTOELEKTRIK A, TOZD Tovarna žarnic Ljubljana, Stegne 15 c. i Ni« et Si liti Sk 1°£D. i0| 1=, Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja prosta dela in naloge 1. Razvoj novih programov pogoji: — dipl. ing. tehnične fizike — 3 leta delovnih izkušenj 2. Tajnica direktorja TOZD pogoj: — štiriletna administrativna šola ali gimnazija — znanje strojepisja in stenografije 3. Administrativno-tehnični referent pogoj: — administrativna šola :— izkušnje v komercialni službi 4. Urejevalec strojev pogoj: — KV strojni mehanik — 1 leto delovnih izkušenj 5. Snažilka pogoj: — higienski minimum ter smisel za red in čistočo Za objavljene naloge je dvo oziroma trimesečno poskusno delo. Pismene prijave sprejema splošno-kadrovska služba ISKRA— AVTOELB* TRIKA, TOZD Tovarna žarnic Ljubljana, Stegne 15 c, 10 dni po objavi. Hn tet 'Upe, K Vic ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov n.sol.o. Škofja Loka, Titov trg 3 a Izvršilni odbor DS Delovne skupnosti skupnih služb OBJAVLJA prosta dela in naloge na sedežu DO v Škofji Loki, Titov trg 3 a in vabi k sodelovanj11 POMOČNIKA DIREKTORJA FINANČNO RAČUNOVODSKEGA F0-DROČJA V delokrogu dela bodo naslednje naloge: — vodenje finančno računovodskega področja — vodenje posebne finančne službe — finančno planiranje — devizno financiranje , Pogoji: Visoka strokovna izobrazba, diplomirani ekonomist. Zahteva se 5 le*6 lovnih izkušenj pri vodenju organizacijskih enot s področja računovodstva in fi,ia ter aktivno znanje tujega jezika. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave 15 dni, rok obv stila o izbiri 15 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra, Široka potrošnja, DSSŠ, Kadrovska služba Titov trg 3a, Škofja Loka. 2. STRAN 10. september 1983 1)0 KONDENZATORJI SEMIČ IZD Energetski kondenzatorji: kljub ižavam uspešno poslovanje Dvainštiridesetlelni Janez Škrinjar je direktor TOZD Tovarne Energetskih kondenzatorjev že od leta 1977, v semiški Iskri pa se je kot mlad eiek-frotetmik zaposlil že 1962. leta, kjer dela nepretrgoma vse do danes. Zanimivo je tudi to, da je bil tudi prvi štipendist semiške Iskre, zdaj pa ob delu študira še na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. J. smo ga zaprosili, naj nam na " Predstavi svojo temeljno orga- /',1° združenega dela. nam je Janez >< >Povedal: Tovarna energetskih kon-toe$ !%.ftoriev je bila ustanovljena in je lin/, r del°vati kot TOZD 1977. leta. r/(v,ji,|j|jS.Vo j etn-proizvodne m programu je ,/J^vala proizvodnjo kondenzator-[i,:a odpravo radio frekvenčnih mo-Proizvodnjo motorskih in fluores-j0 mh kondenzatorjev ter proizvod-j kondenzatorjev za kompenzacijo V f energije. et'h 1977. do 1980 je bilo v naši Naša celoletna proizvodnja kondenzatorjev za kompenzacijo jalove energije prihrani jugoslovanskemu gospodarstvu toliko električne energije, kot jo proizvedejo v istem obdobju srednje velike hidroelektrarne, kot npr. Plave ali Doblar na Soči. Zato poskušamo zainteresirati našo širšo skupnost, da bi nam pomagala pridobiti del potrebnih deviz za uvoz reprodukcijskega materiala, kajti za našo proizvodnjo potrebujemo približno 50% uvoznega materiala, ker zanj v Jugoslaviji sploh ni proizvajalcev. Vendar pa naj pri vsem tem le leta ' k Proizvodnje. zaposlenih kakih 490 delavcev. L '980 je prišlo do odcepitve proi-^ nie kondenzatorjev za odpravo c frekvenčnih motenj, ki je postala tie|0Stolna TOZD. Lansko leto je naša TOZD 200 zaposlenih. Plan L®a celotnega prihodka znaša 50 milijard, medtem ko je naš plan fo?5 1,980.000 konvertibilnih dolar-l^n 30.000 klirinških dolarjev.« Janez Škrinjar. dinarja in povečanje dinarskih dajatev, potem lahko ugotovimo, da so se nam nekateri materiali podražili do 160%, česar pa naše cene ne vzdržijo več in temu primeren je tudi rezultat našega dela. Ob koncu bi še omenil, da imamo precej težav pri pridobivan ju naročil za izvoz, kar je razvidno tudi iz polletne realizacije našega izvoza. Zato je na tem področju potrebno, da tako naša prodaja v Semiču, predvsem pa v IC vložita bistveno več naporov, da bi dosegli zastavljeni plan izvoza, kajti z dosedanjo realizacijo izvoza bodo motene tudi ostale funkcije, uspešnost, proizvodnja. in ne navsezadnje tudi uresničitev in izpolnitev našega plana proizvodnje v letošnjem letu.« D.Ž. ure- :min 01 je bj/^atorjcv za kompenzacijo jalove 8 Ze*° pomembna zlasti v sedanji bJjšfski stiski, saj po nekaterih izra-Prihrani vaša celoletna proizvod-: eh kondenzatorjev toliko elek-U . energije, kot jo proizvaja letno ,hie velika elektrarna. i6, da je del proizvodnje naše 6|tl '9, in sicer kondenzatorjev za et) Pei|zacijo jalove energije pomem-. udi za celotno jugoslovansko go-jj).a arstvo, in sicer z energetskega vi-Sto,; ^aj to povem preprosto, ker bi °vna razlaga zahtevala daljšo Možitev. jc znano, je vaša proizvodnja omenim, da smo v letih 1981—82 ISKRA—AVTOMA TIK A zmanjšali delež uvoznega materiala za kakih 15-20%,še večjega zmanjšanja pa zaenkrat ne zmoremo, kajti na trgu ni možnosti za to.« In kako ste poslovali v prvem polletju letošnjega leta? V prvem polletju smo glede na znane težave tako pri uvozu kot pri izvozu in vseh problemih na domačem trgu poslovali še kar ugodno. Tako smo celotni prihodek uresničili v višini 25 starih milijard ali 51%-no, dohodek je znašal 6,8 starih milijard ali 45%, čisti dohodek 3,25 stare milijarde ali 42%, izvoz pa je znašal 444.000 dolarjev ali 22%. Do nenormalnega razkoraka pri realizaciji celotnega prihodka in dohodka je prišlo zaradi nenormalne rasti cen, predvsem na domačem trgu. prav tako pa tudi pri uvozu nekaterih reprodukcijskih materialov. Za primer naj navedem dejstvo, da se je podražila poli propilen folija, ki je naš temeljni material, v devizni ceni za 40%. Ce pa pri tem upoštevamo še padanje vrednosti Sprejem stabilizacijskih ukrepov V preteklem tednu je bila na zasedanju delavskega sveta in seji konference OOZS DO AVTOMATIKE na dnevnem redu tudi izredno pomembna točka — obravnava predlogov oz. sprejem stabilizacijskih ukrepov. O pripravi ukrepov, na osnovi katerih moramo izboljšati poslovanje delovne organizacije do konca letošnjega leta in si zagotoviti boljšo osnovo za delo v prihodnje, smo v Avtomatiki — predvsem v okviru poslovodnega kolegija in družbenopolitičnih organizacij razpravljali že pred poletnimi dopusti. 1 -'-Ml Dušan Žeffezr.ov »Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!« vanj11 t de- natic ,bve- ,sporoča vam: vaša stara domovina pravico, da ste ponosni nanjo pred ■" .stom in vam daje besedo, da t» še 'J^daljevala z neuklonljivo, še bolj vj-s k° za bratstvo in svobodo. Sporo-da zaupa v vašo vse večjo pomoč v ^ in i ? de'aniut da računa na vašo enot-(la btatsko podporo. Vaša stara domo-titstj 9ame, da ji boste ostati neomajno < A da boste zaprli izdajalska usta vsem, leiitn-i0 zoper njo, vsem tamkajšnjim )y ,0rn fašizma in podli izdajalski kliki, ki ,, oinovini predstavlja Draža Mihailovič. 'hiU? fašizmu - svobodo narodu! (Bur-t?*anje.) b»a>Vnemu ^fabu NOV in POJ tj stavniki vseh 'narodov Jugoslavije, to,, 2^seh krajev naše domovine na zase-°tifašističnega sveta narodne S DoltVe- fusoslavijc pošiljajo svoje bor-^^drave junaški narodnoosvobodilni < dnjr1 nienemu vrhovnemu štabu. (Burno tiv eottajno ploskanje.) Po zaslugi napo-%,■, ^ ■'sen naših narodov, junaštev in naše slavne vojske, daljno-l%'» to poguma vodje naših narodov to-I 80 nastali pogoji za graditev no-ivi,- dne demokratične federativne Ju-v®. Kosti najboljših sinov in hčera Ju- goslavije so vzidane v temelje te nove bratske in enakopravne skupnosti, v kateri bodo vsi narodi Jugoslavije uživali sadove svoje zmage. Trdno smo prepričani, da borcem naše junaške vojske ne tx> žal ne krvi in ne žrtev za obrambo te velike pridobitve vseh narodov Jugoslavije. Vrhovnemu štabu zagotavljamo, da bo Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije storil vse, da se bodo v vrste narodnoosvobodilne vojske zlivati tisoči novih obrazov, da se bo mobiliziralo vse naše ljudstvo za pomoč naši vojski, za pospešitev končne zmage nad vsemi našimi sovražniki. Živela narodnoosvobodilna vojska, ponos in vera narodov Jugoslavije! (burno in dolgotrajno ploskanje.) Živel vrhovni štab NOV in POJ (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Živel tovariš Tito, voditelj naših narodov in vrhovni komandant NOV in POJ! (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Ujetnikom fašističnih temnic in taborišč! Borcem z neosvobojenega ozemlja! Borcem za svobodo naše domovine, ki so padli v temnice in koncentracijska taborišča nemških zločincev in njihovih ustaš-kih in četniških pomagačev, borcem za svobodo z neosvobojenega ozemlja pošiljajo svoje borbene pozdrave in zahteve člani Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije s svoje druge zgodovinske skupščine, na kateri so se zbrali, da bi v premoru med dvema bojema pregledali svoje dosedanje boje in sprejeli pomembne sklepe za prihodnje dni. Tovariši ujetniki, borci! Sporočamo vam: niste sami, niste zapuščeni in ne pozabljeni! Naše ljudstvo ne pozablja borcev, ki so padli v ujetništvo in v trpljenje, ko so se borili za bratstvo, svobodo in svetlejšo prihodnost naših narodov! Junaška osvobodilna vojska našega naroda se bliža ali pa je že pred vašimi temnicami. Tovariši borci z neosvobojenega ozemlja! Naša junaška narodnoosvobodilna vojska se vam vsak dan približa za eno mesto ali vrsto vasi, položajev, gora in rek. Bije slavne boje za osvoboditev svobodoljubne in izmučene Srbije, osvobodila je že skoraj vso Bosno, večje dele Hrvatske, Slovenije in Cme gore. Njene zastave plapolajo v slavnih bojih po Vojvodini in Makedoniji. Podira zadnje temnice v vseh naših pokrajinah. Pohitite ji naproti s svojim delom, povečanimi napori, povečanim bojem, povečanim prizadevanjem za poenotenje ljudskih sil v boju proti nemškim zločincem in njihovim četniškim in ustaškim podanikom, v boju za končno svobodo naših narodov, za njihovo bratstvo in srečo v svobodi, demokratični in federativni državi Južnih Slovanov! Smrt fašizmu-svobodo narodu! (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Predsedujoči dr. Vojislav Kecmanovič: Do tega trenutka smo prejeli iz inozemstva in iz mnogih naših krajev pozdravne brzojavke in sporočila o razplamtevanju naše ljudske vstaje in o uspehih narodnoosvobodilne vojske o ljudskem slavju, ki ga imajo v mnogih vaseh na osvobojenem ozemlju v čast tega zgodovinskega zasedanja. V teh brzojavkah se ljudstvo na današnjih proslavah obvezuje in je zbralo pomembno količino hrane za našo junaško vojsko ter dokazuje tako svojo veliko predanost narodnoosvobodilni vojski in partizanskim odredom, borcem, ki se junaško borijo pod modtim vodstvom našega vrhovnega komandanta tovariša Tita! (Ploskanje.) Prosim zapisnikarja Osmana Karabego viča, da bi prebral pozdravne brzojavke, ki Takrat so bile pripravljene smernice za izdelavo programa stabilizacijskih ukrepov v TOZD in delovni skupnosti. Ocena poslovanja za I. polletje pa je kljub temu, da je delovna organizacija kot celota dosegla relativno ugoden poslovni rezultat pokazala, da je uresničevanje v letošnjem letu zastavljenih poslovnih ciljev resno ogroženo. Pokazala je, da imamo neusklajene materialne tokove, da pada akumulativnost in se s tem povečuje nelikvidnost. Od tod tudi odločitev, da je poslovodni odbor pripravil še dodatne predloge — ukrepe, ki predstavljajo osnovo za izdelavo konkretnih programov v TOZD in delovni skupnosti z opredeljeno odgovornostjo posameznih nosilcev nalog. Stabilizacijski ukrepi, ki so bili sprejeti na omenjenem, 3. rednem zasedanju delavskega sveta, zajemajo v glo-balu dejavnosti vezane na vse subjekte v Avtomatiki in so iz tega razloga tudi primerni kot izhodišče za stabilizacijske ukrepe TOZD in delovne skupnosti. Ti so: — prioritetna usmeritev vseh napo-r.ov v izvoz, v celotnem proizvodnem procesu, zlasti v proizvodnji in s tem vezana zagotovitev manjkajočih naročil na plan izvoza — eden izmed razlogov za nedoseganje planiranih poslovnih rezultatov temeljnih organizacij in s tem celotne delovne organizacije je v slabo organizirani nabavni in planski funkciji. Zato je optimalna organiziranost nabavne funkcije in njeno sprotno in usklajeno delovanje naloga, ki jo je potrebno izvesti do konca meseca novembra — iz proizvodnega programa: izdelati analizo stanja s predlogom dinamike in prioritet razvijanja obstoječih in osvajanja novih proizvodov s področja elementov, naprav in sistemov kot predpogoj za usklajen nadaljnji razvoj dohodkovno uspešnih proizvodnih programov — investiranje—selektivno vlaganje v opremo in prostore, upoštevaje ekonomično izkoriščenost le-teh, ki mora temeljiti na osnovi tehnološko zaokrožene proizvodnje — okrepitev inovacijske verige: razvoj—proizvodnja—trženje, ker le-ta zaradi neusklajenih planskih, izvedbenih in organizacijskih aktivnostih v posameznih subjektih ni učinkovit — povečati učinkovitost razvojnega dela in njegove povezanosti z neposredno proizvodnjo. Zato pa bo potrebno zagotoviti smotrnejšo organiziranost razvojnega procesa, opremljenost z razvojno-raziskovalno opremo in koncentracijo rezursov na posameznih nalogah in projektih — z notranjimi rezervami — z boljšim delom v proizvodnji in ustrezno organiziranostjo vgrajevanja in nadzira- nja kvalitete zagotoviti ustrezno kvaliteto proizvodov in s tem zmanjšati odstotek izmeta in reklamacij — da bi se izognili občasnemu višku proizvodnih kapacitet v eni TOZD, medtem, ko v drugi posamezni, dohodkovno uspešni programi niso v zadostni meri izkoriščeni, je potrebno na ravni delovne organizacije organizirati nadzor in usklajevanje poteka proizvodnje — ta ukrep dopolnjuje prejšnjega, saj bo potrebno, da dosežemo večjo fleksibilnost kadra v delovni organizaciji v okviru zakonskih možnosti kar najbolj poenostaviti postopek razporejanja oz. prehajanja delavcev iz ene TOZD v drugo — da bi kljub težkim pogojem zagotovili tudi večjo solidarnost, naj se izdelajo osnove in merila za združevanje in uporabo sredstev rezervnih skladov in po možnosti podajo tudi drugi predlogi za zagotavljanje solidarnosti in socialne varnosti — omejitev službenih potovanj v tujino — zmanjšanje števila delovnih ur v podaljšanem času. Kot je razvidno iz opredelitve odgovornosti, ki je določena kot osebna odgovornost, jo je poslovodni odbor skoraj v celoti neposredno prevzel nase. Delavski svet bo po preteku roka, ki je določen za izvajanje posameznih nalog, presojal ali so naloge opravljene v skladu s sprejetimi sklepi oz., če so izpeljane malomarno ali ostale nerešene in pri tem ustrezno ukrepal, Kot naslednja delovna obveznost ostane sklep delavskega sveta Avtomatike, da delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti najkasneje do 10. septembra izdelajo in sprejmejo na osnovi podanih ukrepov in smernic svoje akcijske programe, ki bodo še podrobneje opredeljevali prioritetne naloge kot osnovo za izvajanje politike stabilizacije. To pa pomeni, da se v celoten program ne vključujejo samo odgovorni delavci na ravni delovne in temeljnih organizacij temveč vsi, ki opravljamo delo v proizvodnji ali v režiji. . S.D. Delovno skupnost Skupnih služb v IEZE sta te dni zapustila Mirko Cokan in Bojan Breznik. Prvi je bil vodja splošnega kadrovskega področja, drugi pa vodja projektnega tehničnega področja. Mirko Cokan bo še naprej ostal v Elementih, saj je že prevzel dolžnost direktorja TOZD Magneti, Bojan Breznik pa se je zaposlil zunaj Iskre. Tale posnetek smo naredili na poslovilnem pikniku ob Savi nad Črnuškim mostom in kot kaže sta si imela še takrat, ob koncu skupne službene poti, dovolj povedati pa ne slabega, da ne bo pomote. smo jih dobiti iz inozemstva in iz domovine. Zapisnikar Osman Karabegovič (bere): Plenumu Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, tovariši delegati slavnih in junaških narodov Jugoslavije! Centralni komite Komunistične partije Bolgarije v imenu vseh bolgarskih domoljubov pošilja vam in prek vas vsem bratskim narodom Jugoslavije goreče borbene pozdrave in vam želi mnogo uspeha v vašem velikem poslanstvu za izgradnjo nove, resnično svobodne in demokratične Jugoslavije. Bolgarsko ljudstvo ve, kako velikanske težave so premagali in premagujejo vaši narodi, koliko neštetih in dragocenih žrtev so dali in dajejo v krvavem boju z zločinskim in podlim sovražnikom - nemškim fašizmom in njegovimi sateliti in agenti. Bolgarsko ljudstvo ve, kakšno sramotno in izdajalsko vlogo je do bratskih jugoslovanskih narodov igrala in igra nemška agentura v Bolgariji, ki ji načeljuje nemška dinastija. Zverinstva bolgarskih fašistov niti malo ne zaostajajo za zverinstvi nemških fašistov, za zverinstvi Paveličevih ustašev in četnikov Draže Mihailoviča. Bolgarski fašistični banditi ne počenjajo zverinstev samo v Srbiji in Makedoniji, posebno podivjano besnijo v Bolgariji in sistematično iztrebljajo najbolj zavedne sinove bolgarskega naroda. Pobiti so in še pobijajo stotine in tisoče bolgarskih borcev za svobodo. Zverinsko so ubiti vodjo sofijskih delavcev, sekretarja Komunistične partije Bolgarije Antona Ivanova. Toda krvavo nasilje Hitlerjevih podanikov in izdajalcev bolgarskega naroda ne bo zastrašilo bolgarskih rodoljubov in jih ne bo omajalo v trdni odločnosti, da uničijo nemško agenturo na Bolgarskem, da naredijo novo, svobodno, resnično demokratično Bolgarijo, da v celoti premagajo vse ovire na poti združitve vseh slovanskih narodov Balkana za svobodno federacijo, v kateri ne bo ne tlačenih in ne tlačiteljev. Bolgarsko ljudstvo je že začelo oborožen boj proti okupatorjem in njegovim domačim pomagačem. Potekajo hudi boji v notranjosti Bolgarije, v Plovdivskem, Staro-zagorskem in Jambolskem rajomi.Nemci so začeti razoroževati bolgarske vojake, ker se nočejo boriti proti narodnoosvobodilni voj- ska Jugoslavije. Bolgarske vojaške enote že prehajajo na stran narodnoosvobodilne armade. Centralni komite Komunistične partjje Bolgarije vam zagotavlja, predstavniki in voditelji bratskih jugoslovanskih narodov, da bo Komunistična partija Bolgarije mobilizirala vse svoje sile, da bi strnila vse bolgarske rodoljube v vrste domovinske fronte, da bo vsestransko pospeševala delo za čim hitrejši in dokončni konec zločinske bratomorne vojne proti sosednjim narodom, ki so jo organizirali Nemci in ki jo vodijo njihovi agenti v Bolgariji: Kiril, Filov in Boži-lov. Neustrašno bo popeljala bolgarsko ljudstvo v vsesplošen oborožen boj za izgon Nemcev iz Bolgarije, za strmoglavljenje Hitlerjeve agenture z oblasti, da bo lahko bolgarsko ljudstvo skupaj s sosednjimi narodi svobodno reklo svojo besedo o ureditvi nove, svobodne demokratične Bolgarije, o ureditvi svobodne zveze balkanskih narodov. Poroštvo uspehov našega skupnega boja in naših skupnih idealov so bleščeče zmage Rdeče armade, ki udarja pc podivjanih fašističnih tolpah in jih nenehno žene proti zahodu. Poroštvo so močni letalski udari zavezniškega letalstva po življenjskih centrih Nemčije in njenih satelitov, poroštvo je — vse trdnejše zavezništvo med ZSSR, Anglijo in Ameriko. Poroštvo uspeha naših skupnih bojev in naših skupnih idealov je herojska in nepremagljiva narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije, je oborožen osvobodilni boj bolgarskega naroda, ki do biva vse večji razmah. Živeti bratski jugoslovanski narodi, avantgarda zasužnjenih slovanskih narodov! Živela njihova slavna Narodnoosvobo dilna vojska Jugoslavije! Živel Protifašistični svet narodne osvo boditve Jugoslavije! Živela bratska Komunistična partija Jugoslavije, inspirator in voditelj velikega osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov! Živel heroj južnih Slovanov in vodja narodov Jugoslavije tovariš Tito! Živela enotnost južnih Slovanov! Živel voditelj bolgarskega naroda, heroj in inspirator mednarodnega boja proti fašizmu, tovariš Georgi Dimitrov! 10. september 1983 STRAN 3 RAZGOVOR Z MARIJO PIRC V TOZD STANDARDIZACIJA, DO ZORIN Tudi barve in njihove nianse so pomembne za izdelek Znano je, da je barva ena izmed tiste vrste sestavin industrijskih izdelkov, ki poleg funkcije izdelka v uporabi pomembno vpliva na to, kako bo kupec in uporabnik izdelek »sprejel«. Prav ustrezne barve izdelka morejo odločilno prispevati k temu, da bo izdelek na uporabnika učinkoval prijetno in ne odbijaj oče.Velika podjetja v svetu so že zgodaj skušala svoje izdelke barvno opremiti tako, da kupec ali uporabnik tudi lažje razlikuje istovrstne izdelke , različnih firm. Tako se je tudi Iskra že pred leti začela prizadevati, da bi se tudi njeni izdelki razlikovali tudi po barvi od istovrstnih izdelkov, s katerimi se kupec srečuje, na primer v izložbi. O tem smo se pogovarjali z Marijo Pirc, diplomiranim kemijskim tehnologom, Id v TOZD Standardizacija, DO ZORIN, skrbi za usklajevanje vseh aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem barvne opremljenosti v celotni Iskri. Kako gledate vi na barvno opremljanje Iskrinih izdelkov: Zavedamo se, dg se bodo kupci pač laže in hitreje odločali za nakup prav naših izdelkov le v toliko, v kolikor jih bodo v izložbi pač opazili in razlikovali od izdelkov drugih firm. Izdelki, čeprav različno obarvani, morajo biti barvno skladni. V ta namen skrbimo, da imajo vsi Iskrini izdelki izbrano nianso barv. Pravite, da skrbite za to. Ali nam lahko poveste, kako to uresničujete? »Tehnično to zagotovimo s pomočjo posebnih barvnih plošč in s posebnimi barvnimi karticami.« Ali nam jih lahko opišete podrobneje? »V našem oddelku hranimo nekakšen register barv, ki jih uporabljamo za Iskrine izdelke. Za vsako nianso barve imamo posebno kartico velikosti 90 x 145, ki ji kratko pravimo IBK. Na eni polovici je nanesena barvna niansa, na drugi polovici pa je njena natančna oznaka, kjer opredelimo oziroma šifriramo barvno nianso, lesk, izoblikovanost, na primer, ali je barva gladka, ali pa ima efekt pomarančne kože, ustreznost, če je enaka z drugimi barvnimi kartami (na primer vojaško ali RAL — nemško barvno lestvico, ki jo uporabljajo skoraj v vsej Evropi kot standard). RAL barvne karte so za nas predrage, zato smo izdelali svoje kartice. Zaenkrat imamo v Iskri 120 barvnih kartic, ki jih uporabljajo tudi proizvajalci zunaj Iskre, predvsem naši kooperanti. V Sloveniji ima svoje kartice le še TAM.« Kakšne so prednosti teh kartic? Z barvnimi etaloni je primerjava barvnih nians na izdelkih mnogo lažja, hkrati pa pomeni to prednost tudi za proizvajalca, saj na ta način lahko naročila izvede z večjo gotovostjo, da je v proizvodnji »zadel« pravo barvno nianso. Prav zaradi teh tehničnih in izvedbenih ugodnosti daje proizvajalec barv, konkretno COLOR Medvode, do-kajšne komercialne popuste. S tem torej hkrati dosegamo kot Iskra tudi nekatere ekonomsko boljše učinke.« Kakšen pa je po vašem mnenju osnovni namen teh barvnih kartic? »Tako pri barvnih ploščicah kot pri barvnih karticah je pomembna zamenljivost in ožji izbor. Seveda o teh dveh parametrih odloča ekonomika. Vsekakor pa naj bi kartice in ploščice služile temu, da bi bili Iskrini izdelki med seboj usklajeni. Za to, da bi dosegli ta cilj, se vsako leto odločamo za nekatere nianse, ki naj se potem pojavljajo na vseh Iskrinih izdelkih«. Barvna karta. Ploščica. Kako pridete do teh dogovorjenih barvnih nians? »S službo za oblikovanje dosežemo izbrane nianse barv, za premazna sredstva in umetne mase. Tako se pred vsako odločitvijo o uvedbi nove barvne nianse TOZD konsultira s službo za oblikovanje in drugimi v delovnih organizacijah. Seveda pa se nemalokrat zgodi tudi, da naročnik zahteva izdelek v barvni niansi, ki je različna od naših standardiziranih nians, zaradi barvne skladnosti z njegovimi proizvodi.« Kje barvne karte največkrat uporabljate? »Pri odločanju za barve premaznih sredstev, kot so emajlni laki in laki za barvanje izdelkov. Pri naročanju mora imeti premazno sredstvo številko nianse, saj naročamo po teh barvnih kartah, kot že rečeno hitreje in Ceneje. Pa še eno prednost imajo — če trenutno barve ni na razpolago pri proizvajalcu, jo je lažje najti znotraj celotne Iskre pri drugih DO, ker so zamenljive. Vodimo namreč posebno evidenco o tem, katera TOZD barvo uporablja in imamo zato vedno pregled nad tem, kdo barvo ima in za kaj jo uporablja. V tem smislu so te kartice in ploščice pravzaprav sestavni del informacijskega sistema znotraj Iskre.« To pomeni da ima standardizacija tudi informacijski značaj? »Vsekakor, saj barv po opisu naročati ni mogoče. Zato je treba imeti dokumentacijo, s katero barvno nianso nedvoumno pravilno označimo v naročilu. To pa po drugi strani lahko služi tudi za kontrolo. Kot mora namreč standard vsebovati vse zahtevane lastnosti dimenzije izdelka in metode za kontrolo, tako mora standard barve omogočati kontrolo pri prevzemu — gre namreč za kontrolo nabavljene nianse. Kako pa izglodajo ploščice? »Velike so 4 krat 6 cm, kratko IBP. Na njih je označena vrsta in kvaliteta mase in barvna niansa. Pri umetni masi je niansa pogojena s kvaliteto mase, zaradi česar mora oznaka vsebovati tudi oznako materiala.« Živela slavna Rdeča armada, rešiteljica človeštva izpod Hitlerjeve tiranije in suženjstva*. Živel voditelj vsega naprednega človeštva in genialni vojskovodja Rdeče armade tovariš Stalin! Naj živi in se krepi protihitlerjevska zveza svobodoljubnih narodov! (Ploskanje). Centralni komite Komunistične partije Bolgarije (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Pozdrav vseslovanskega komiteja protifašističnemu svetu narodne osvoboditve Jugoslavije. Vseslovanski komite na dan slavne obletnice ustanovitve Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije pozdravlja jugoslovanske narode, ki so se združili v neusmiljenem boju zoper najhujšega sovražnika človeštva — hitlerizmu. Minulo leto je bilo leto nadaljnjega združevanja vseh ljudskih sil Jugoslavije ob demokratičnem programu Protifašističnega sveta, leto vztrajnih bojev in bleščečih vojaških uspehov narodnoosvobodilne vojske. V plamenu nenehnih bojev so narodi Jugoslavije pod vodstvom sveta, položili čvrst temelj bratskemu prijateljstvu in enotnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Protifašistični svet narodne osvoboditve z dr. Ribarjem na čelu je v nadvse težkih okoliščinah sprožil vso ljudsko energijo, da bi opravila častno nalogo: izgnala iz dežele nemške osvajalce in izbojevala svobodo in nacionalno neodvisnost. Fašistični razbojniki čutijo svoj neizbežni konec, zato še bolj divjajo, toda nikamor se ne bomo mogli skriti pred pravično ljudsko sodbo. Neusmiljeno bodo kaznovani tudi izdajalci naroda in njihovi pomagači. S svojim požrtvovalnim bojem so narodi Jugoslavije ovenčali svoje zastave z nesmrtno slavo, s svojo krvjo pa so pridobili spoštovanje in ljubezen vsega človeštva. Vsi slovanski narodi so ponosni na vaš boj, na vaše zmage. Živela junaška Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije! Živel Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije! Smrt nemškim osvajalcem! Moskva, 25. novembra 1943. Vseslovanski komite (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Predsedstvu Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije. Delegati Bosne in Hercegovine, zbrani na konferenci za volitve Pokrajinskega protifašističnega sveta narodne osvoboditve Bosne in Hercegovine, pošiljajo svoje pozdrave Protifašističnemu svetu narodne osvoboditve Jugoslavije. V njem vidimo utelešenje borbenega bratstva naših narodov in njihovo zakonito politično predstavništvo tako v domovini kakor tudi pred inozemstvom in zagotavljamo, da bomo vsestransko pomagali AVNOJ v reševanju velikih nalog, ki se bodo postavile predenj v boju za graditev bratske enakopravne, federativne Jugoslavi- Živelo borbeno bratstvo vseh narodov Jugoslavije v boju proti fašističnim okupatorjem in njihovim pomagačem! (Ploskanje.) Živela enakopravna in demokratična federativna Jugoslavija! (Ploskanje.) Žive! Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije! (Ploskanje.) Predsedstvo prve konference delegatov Pokrajinskega protifašističnega sveta narodne osvoboditve Bosne in Hercegovine Protifašističnemu svetu narodne osvoboditve Jugoslavije. S prve seje inciativnega odbora za volitve Pokrajinskega protifašističnega sveta narodne osvoboditve za Sandžak, ki je bila v Prijepolju — vam pošiljamo naš pozdrav, prepričani, da bo pod modrim vodstvom našega vrhovnega štaba in vašim, naša junaška narodnoosvobodilna vojska izbojevala dokončno svobodo naše domovine in tako omogočila vzpostavitev prave ljudske oblasti in polne demokracije. Prvič v svoji zgodovini ima ljudstvo Sand-žaka danes možnost, da enotno kot celota s svojim pokrajinskim svetom stopi ob bok drugih narodov Jugoslavije v tem svetem narodnoosvobodilnem boju. Mi, prebivalci Sandzaka, obljubljamo in prisegamo, da bomo združili vse sile našega Sandžaka in da se bomo borili do popolne osvoboditve vse naše domovine, borili se bomo do dokončne zmage nad okupatorjem in nad drugimi ljudskimi sovražniki in izdajalci. Smrt fašizmu — svobodo naraodu: Iniciativni odbor: Sreten Vukosavljevič, univerzitetni profesor, bivši ljudski poslanec in državni podsekretar prota Jevstatije Karamatijevič, verski referent proletarske divizije NOV Murat Efendija Šečeragič, s.r. vrhovni šcri-jatski sodnik in komisar islamske verske skupnosti za Makedonijo, Sandžak in Črno goro Mile Peruničič, s.r., bivši ljudski poslanec demokratske stranke Dušan Ivovič, s.r., član izvršnega odbora kmečke stranke Miloje Dobrašinovič, s.r., bivši direktor gimnazije Voja Lekovič, s.r., delavec Prvemu ljudskemu parlamentu AVNOJ, Iz osvobojene Čazme, ki danes, 29. 11. proslavlja obletnico svoje osvoboditve in obletnico ustanovitve AVNOJ, vam pošiljamo iskrene pozdrave in želje, da tudi v prihodnosti vodite jugoslovanske narode v srečnejše življenje. Prebivalci mesta Čazme Pozdrav Protifašističnemu svetu narodne osvoboditve Jugoslavije, S proslave drugega zasedanja AVNOJ v vasi Gutci, dne 29. 11. t.l. pozdravljamo junaško vodstvo trpečega ljudstva naše domovine, vodstvo, kateremu se imamo zahvaliti, da lahko zdaj proslavljamo drugo zasedanje AVNOJ v našem osvobojenem kraju. V zahvalo NOB smo zbrali vse, kar smo mogli, tudi zadnje zrno žita. Tako smo predali NOV in POJ v zadnji kampanji 3.225 kg hrane. Nismo in ne bomo prenehali z bojem, dokler ne bomo do konca zatrli krvavega in zlobnega fašizma in zato smo dali v našo voj- In kakšen je namen teh ploščic? Pomagajo nam o odločanju pri izboru, hkrati pa konstruktor ob neposrednem stiku z maso že dobi prvi vtis o mehanskih lastnostih, ker je debelina ploščice stopnjevana... Obenem pa ugotovi prožnost, prozornost, površinski videz, lesk, ki je odvisen od vrste materiala. Iz ploščice se lahko izdela tudi mali standardizirani preskušanec, kjer zainteresirane DO narede mehanske in električne preskuse.« Torej služijo ploščice tudi za kontrolo? »Tudi. Za kontrolo pri prevzemu, za kontrolo pravilne predelave umetne mase. Če so predelovalni parametri nepravilno izbrani temperatura mase, temperatura orodja, tlaka pri brizganju, ipd. lahko dobimo nepravilno po- vršino, kar ugotovimo s primerj3ni ploščico.« Ali te ploščice uporabljajo v Iskri? »Za zdaj še ne v vseh TOZD-se celo, da pri sprejemanju na(0fč3|iit nudniki ne uporabljajo naših barv, potem pa: se moramo naki^ dogovarjati za nove nianse, kar sev podraži zadevo. $ Prav pri umetnih masah pa je.za.% Ijivost nekoliko težja zato, ker je %. v tem primeru vgrajena že v safa ^^ lavni material kot njen neločljiv „( Zato čedalje bolj kupujemo neb3*. 1( mtacA n otrv r\r\ Inertni .i la mase, nato pa po lastni recept3;^, » p, mase obarvamo. To pa seveda ^je večjo skrbnost pri predelavi, je k0^,. naš razgovor o barvah ing. Marij3^gli Akcija za obstanek na belgijskem trgu Gospodarska kriza zahteva od izvoznikov hitro prilagajanje ra^nm tujih tržiščih in zahtevam kupcev, sicer jih kaj kmalu prehitijo k°. ^ lj> pi ične firme. Iskra že vrsto let izvaža števce električne energije tu k6° na renčne firme belgijski trg, osvojila je že okrog 15 odstotkov tržišča. Letos so #*), veljati nova predpisi, la ahtevajo prevzemne preizkuse števcev v P0^ ščenem laboratoriju v Belgiji. Firma Sorema je v sodelovanju z Kibernetiko v Kranju v kratkem času opremila merilni laboratorijv lju. Stekle so tudi številne aktivnosti, ki bodo zagotovile obstanek * ta d, 8e V( la ! vendar pa je obetavne podatke .delal* i^moma skazil slab finančni rezul-iapri( 1° milijonov dinarjev izgube). O poglavitnih razlogih za tako stanje je skoraj odveč ponavljati ugotovitve, ki so bile že ničkolikokrat javno napovedane: popolno neskladje med vztrajno naraščajočimi cenami reprodukcijskih materialov na eni in zamrznjenimi cenami končnih izdelkov na dragi strani; povečane obresti. Kako resnični sta ti dve dejstvi govori podatek, da je delež vrednosti reprodukcijskih materialov v celotnem prihodku predstavljal v prvem kvartalu letos 58,4%, v drugem tromesečju pa se je povzpel že na 60,8 %. Delež obresti v dohodku pa se je od 21,8 % v prvih treh mesecih povzpel na grozljivih 32,4 % v drugem tromesečju. In še, zaskrbljujoč podatek o terjatvah do inozemskih kupcev. Stanje konec junija prikazuje nič manj kot 6,35 milijona dolarjev neizterjanega (pa realiziranega) konvertibilnega izvoza. Pri tem ima največji delež pržan-ska temeljna organizacija (2,8 milijona dolarjev). Inflacija, kije Široko potrošnjo dodobra pretresla v celoti, ie najostreje prizadela Tovarno gospodinjskih aparatov iz Reteč, kjer so v polletju zabeležili 23 milijonov dinarjev izgube. Zobje inflacije pa so zagrizli tudi v osebne dohodke delavcev Široke potrošnje. V primerjavi z letom 1982 so se v šestih mesecih letos povečali le za 17 % kar pomeni da so se kuverte realno stanjšale za 6 % in bile hkrati kar za 7,5 % nižje od poprečja gospodarstva SRS. Vendar pa so tudi tako nizki osebni dohodki še vedno v neskladju z resolucijo, kar je pač posledica nizke rasti čistega dohodka. SF Tonetu Firederju v slovo ^ ^Ka—avtomatika ‘žtanektor H—15 iz TOZD !"JELa iški* "s" Tak' M ki/ . F konektorjev že v 80 letih na trsni) h:,0/' ^operacijske pogodbe s švicar-> rrotd«’ ‘.da> v v n« Danes lahko trdimo, da proizvodnijprogram vtičnih panelov in konektor-jev za novomeško temeljno organizacijo Elektrospojna vezja iz Avtomatike, ne predstavljajo več novi temveč iz dneva v dan bolj pomemben program, ki je bil že pred leti kot programsko izhodišče vsklajen z dolgoročnimi cilji vseh asodadj združenega dela v SOZD Iskra. Pri tem naj bi sistem vtičnih panelov predstavljal osnovo za lažjo gradnjo profesionalnih elektronskih naprav •n sistemov, drugi del — konektorji pa njegov integralni del. Po proizvodno tehnološki strani so namreč sorodni že dolgoletnemu programu elektrospoj-nih elementov in predstavljajo v bistvu njegovo poglobitev. Hj^OZD ELA so pričeli s proizvod- ^■“riT“ •• v-,mrntmems 2* koč Čeprtn’ smo vedeli za tvojo težko bolezen, se je žalostna vest neizprosno in dokončno zarezala v naša srca. Tvoji sodelavci in delovni tovariši smo iskreno upali in želeli, da se bo vse srečno končalo, vendar je usoda odločila drugače. Dolga leta smo bili sodelavci v kranjski Iskri. Pričel si delati z mladino, ki si ji pomagal pri njenih prvih korakih in izobraževanju. Posredoval si ji svoje, pogosto grenke in težke, mladostne izkušnje. Za tem si se usmeril v strokovno delo v gal-vaniid. Kmalu si se vključil V razvojno - laboratorijsko dejavnost, kjer si svoje znanje in izkušnje dolgoletnega dela uporabljal za nove koristne tehnološke rešitve. Neumorno in iznajdljivo si se zagrizel v reševanje vsakega strokovnega problema, pri tem si vedno našel čas in razumevanje za sodelovanje in pomoč širokemu krogu sodelavcev. Bil si svetovalec tudi drugim galvanskim delavnicam v Sloveniji. Neprecenljive so bile tvoje delovne izkušnje in iznajdljivost pri reševanju novih problemov. Poleg strokovnega dela si imel vedno čas tudi za družbenopolitično udejstvovanje in delo v športu. Za vse aktivnosti si bil večkrat pohvaljen in odlikovan. Bil si načelen in trden pri uresničevanju skupaj dogovorjenih ciljev. V vsakdanjem 'n proizvod ni prinašal dovolj Težave so imeli tudi z nabavo e.nega repromateriala, ter z re-lijj nirni deli na strojni opremi. Ob pri-jev Plovnega srečanja obeh partner-la \ bila z naše strani izrečena pobu-W-a k' kot dopolnilo programskega ,\Vt lrilana v okviru DIN 41—612 v jj;‘0lT,atiki razvili in prenesli tehnolo-ig 'j Proizvodni program TOZD ELA (.Jikonektor H—15. Proizvodnja a je tehnološko in tehnično po-li)tjna obstoječi proizvodnji F konek-.. L v> kakor tudi nožastim kontaktom letvam proizvodnje spojnih h,„ entov. Konektor H-15, ki pomeni rosi"1' jrosi"1 ič, s-1' •ol, s-1' !eD I)0v° ponudbo za Erni ja. Rezultat io • bude je bil podpis te,pogodbe, ki (J® Predstavniki švicarske firme in Zatike za TOZD ELA podpisati 5. ^arja 1982. st9jb ar,alizi o raziskavah tržišča po-i;r,!, Program konektorjev tržno Stri P Zan>rniv, saj ga v Evropi tre-iiib/ ‘zdelujeta le Souriean v Franciji L rting v Nemčiji. Zato so v TOZD Io,. 0jjti inštitut začeli z izdelavo ela-fei i 'n s‘cer v skladu z novimi pred-ln standardi DIN. h^a °snovi tehničnih rešitev je Emi ti let sv°je kupne potrebe za dobo k ', kako naj bi že do konca letošnjega ;lj, *r' 30.000 kom., kar pa je za- ',l6 'asi?'tev Pri dodelavi potrebnih L, li neizvedljivo. Računajo pa, da jih 0 Dn ---—: s-.a je ^ lijf bil2*: i. šistič"1 b 11* i) n.P° realni oceni lahko izdelati od ^7° do 20.000. V letu 1984 naj bi jih Sk T1 50-000, leta 1985 70.000, do raŠl 'leta pa kar 100.000 kosov. ir, Kača,* e Ni-*11' Muh3: IflOg' tif/ ‘Zdelanem elaboratu je bila teh-0rfta nnkumentaciia pr, 2 .na v TOZD lalaQia’ ti naj bi do oktob a i 98 ' zde-Potrebna orodja. Zaradi izredno in dok06.®3 dela, težav pri konstrukciji bavi repromateriala, je bil rok za- E/«Sr: i Konektor H — 15 iz TOZD ELA. mujen. V maju letošnjega leta je bilo 6 različnih orodij za plastilo narejenih. Tako je 13. junija ELA še v starih proizvodnih prostorih izdelala nulto serijo 3.000 kom. konektorjev, ki so bili funkcijsko neoporečni in jih je Erni tudi takoj prodal. Predhodno so v Novem mestu opraviti montažne in druge priprave za redno proizvodnjo. Tako imenovana pilotska serija pa je pokazala, da je potrebno opraviti še manjše korekture na orodjih, ki bodo kakor zagotavljajo v TOZD Orodja opravljene do 15. septembra. Takrat bo tudi stekla redna proi-, zvodnja v novih Elinih prostorih na Ci-kavi. Pri tem je potrebno poudariti, da je bil ravno na tem proizvodu dosežen izredno kratek čas od prenosa ideje v izdelavo orodij, saj se ti izdelki ne morejo narediti v prototipu. V dobrem letu in pol pa je ravno zaradi uspešnega sodelovanja med vsemi tremi temeljnimi organizacijami prenesena Ideja dobila končno obliko v izdelku redne proizvodnje. Konektor H-15 uvrščamo med jako-točne konektorje (15 A), ki so namenjeni za napajalno tehniko. Z modifikacijo pa so v razvoju dobili mešano izvedbo šibkotočnega in jakotočnega konektor ja (4 A-15 A), ki se lahko uporablja tako za napajalno kot za signalno tehniko. Proizvodni program je v prvi vrsti namenjen izvozu, saj so potrebe tujega trga tako velike, da opravičujejo vpeljavo proizvodnje. Istočasno pa bodo v ELI pokrivali tudi domače potrebe po tem proizvodu, ki pa zaenkrat še niso tako velike. Š.D. Iz proizvodnega programa TOZD Radijske zveze Tržno zanimiv program radijskih zvez daje zadnje dve leti dobre poslovne rezultate in kot vse kaže bo v naslednjih letih lahko dajal še boljše. Reorganizacija DO Elektrozveze je sicer prinesla razcepitev TOZD RZ na ljubljansko in horjulsko lokacijo, vendar ostaja proizvodni progcam prej kot slej isti. Kako je z njegovo sedanjo in prihodnjo tržno zanimivostjo pa je tema tega prispevka v katerem je naš sogovornik Vladimir Murko. Najprej nekaj besed o dosedanjem delu. Kakšne rezultate ste dosegali s proizvodnim programom radijskih zvez? Obseg proizvodnje iz programa spre-jemno-oddajnih radijskih naprav smo fizično povečali predvsem v zadnjem letu in pol. Tako smo ob precej visokih izvoznih rezultatih v lanskem letu, preskočiti zastavljeni letni plan kar za 38%. Letošnje leto je program radijskih zvez zateklo v prehodnem obdobju. Z reorganizacijo DO Elektrozvez je prvotni program razdeljen v dve novi lokacijsko zaokroženi TOZD, vendar je povezava programa kljub temu ostala Pri tem ni samo prisotna preprosta razširitev našega osnovnega programa radijskih zvez, temveč tudi uvajanje v proizvodnjo mnogo bolj zahtevne na- ^ prave, ki ima ob že sklenjenih pogodbah za domači trg še možnosti v izvozu. Omeniti še velja, da kljub temu, da so naši najboljši strokovnjaki zelo zaposleni v prenosu nove namenske naprave iz razvoja v proizvodnjo, moramo obnoviti programe za polcivilni in civilni trg radijskih zvez. Z 1. 1. 1984 nastopajo namreč predpisi, ki so pri nas ostrejši kot v državah Zahodne Evrope. Zato smo zastaviti osvajanje nove družine prenosnih in ročnih postaj, ki Iz proizvodnje v Tozd Radijske zveze. predvsem v nabavi, prodaji in tehnologiji ter v pomoči razvijalcev v proizvodnji. Obseg naročil je dovolj velik, da še omogoča preseganje letošnjega plana za približno 15%, čeprav je le-ta že vseboval 80% povečanje glede na lanskoletnega. Vendar lokacijska razdrobljenost precej ovira proizvodni program, saj imamo po lokacijski razdelitvi v enem delu za 3-krat več naročil od razpoložljivih kapacitet, medtem, ko je v dragem delu in torej v drugi TOZD, kjer je sedaj približno polovica delavcev bivše TOZD RZ, že čutiti pomanjkanje naročil. Stabilizacijski ukrepi so namreč močno načeti občinske sklade ter s tem sredstva za nakup nekaterih naših naprav. Kako ocenjujete tržno zanimivost radijskega programa? Za program radijskih zvez je v tem trenutku zelo pomembno kompletira-nje tega programa. Sicer pa smo z uspešno zaključitvijo razvojne naloge za namenskega kupca tudi sklenili pogodbo za večletno proizvodnjo prenosnih radio relejnih naprav, kar bo povleklo za seboj 3-kratno povečanje proizvodnih kapacitet prejšnjega TOZD RZ. delujejo v radijskih sistemih s selektivnim pozivanjem in identifikacijo. Svoj delež v naših napravah za sistem protitočne obrambe pa bo prispeval še IRET, saj bomo te naprave proizvajali po njihovi dokumentaciji in z njihovim repromaterialom pri nas. Glede našega proizvodnega programa radijskih naprav lahko rečemo, da je dokaj pester. Vsebuje še CB in radioamaterske 2m naprave, naprave za navtiko, mikroprocesorske naprave, 5 vrst centralnih dispečerskih pultov in več sistemov za železnico, ceste ter pošto. Večkrat pa nastopamo tudi kot dobavitelji radijske opreme za Olim-piado v Sarajevu. Omenim naj še, da je v zadnjem obdobju oživelo tudi tesnejše sodelovanje z IRET, kar je za nas zelo koristno in si želimo še več pobud z njihove strani. Doslej nismo imeti večjih težav _ deviznimi sredstvi. Kupci redno avansirajo nakupe, z zastavljenim poenotenjem repromateriala v večini naših novih naprav pa bomo dosegli tudi hitrejše obračanje zalog repromateriala. Skratka, doslej je bil radijski program v DO Elektrozveze tako denarno kot devizno pozitiven in je redno pomagal ostalim TOZD v DO, v bodoče pa bo tržno še bolj zanimiv.« B.Č. Akcija za obstanek na belgijskem trgu (Nadaljevanje s 4. strani) V okvira omenjene akcije je finna Sorema konec avgusta organizirala obisk strokovnjakov belgijskega elektrogospodarstva v kranjski Iskri. Gostje so se seznanili s celotnim proizvodnim procesom v Tovarni števcev, predvsem pa s kontrolnimi operacijami in z novimi proizvodnimi ter razvojnimi programi. S tem želimo prepričanje kupcev v naše sposobnosti m kvaliteto števcev še utrditi. Anton Brinšek iz DO Iskra Commerce, s katerim smo se pogovarjali o omenjeni akciji Iskre in So-reme, je posebej poudaril pomen takih akcij v današnjem gospodarskem položaju. Uspešne bodo, je dejal, že če bomo z njimi preprečili upadanje Iskrinega tržnega deleža. Firma Sorema iz Bruslja je tudi ekskluzivni zastopnik Iskre in njenega programa števcev na Nizozemskem. V treh letih, odkar je prisotna na tem trgu, prodane količine iz leta v leto rastejo, vendar je naš delež v odstotkih na nizozemskem trgu znatno manjši kot v Belgiji, predvsem zaradi specifičnosti nizozemskega trga in izredno močnih konkurenčnih pritiskov. Anton Brinšek — Alojz Boc DO AVTOMATIKA Novi člani arbitražnega sveta SOZD Iskra in skupne komisije Na zadnjem, 3. zasedanju delavskega sveta delovne organizacije Avtomatika so delegati na predlog KOOS izvolili v arbitražni svet SOZD Iskra naslednje arbitre delovne organizacije: 1. Juvan Stanko — delovna skupnost za skupne zadeve 2. Geijol Viljem — TOZD Trženje 3. Demšar Cveto — TOZD Avtomatske in varilne naprave Hkrati je bila za člana, oz. predstavnika DO Avtomatike imenovana v skupno komisijo udeležencev za izvajanje samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in dehtvi sredstev za osebno in skupno porabo delavcev kovinske in elektro industrije SR Slovenije Darinka Cvetko iz delovne skupnosti za skupne zadeve. učen niRii ¥ prihodnje bor o vsako leto gesisll m tržišžs nov domač Izdelek ŽUŽEMBERK, 7. —Žaieicbenka Iskra k *osiika razvoja Suhe krajine. Nekdanji •Orat je dolgo delal v neustreznih prostorih hi tudi gospodarske je bil had bolnik, ko k praktično čez noč ostal brez možnosti za prodajo izdelkov na domačem trgu. Ker k ■kgov proizvodni program pričela pokrivati Elektronska industrija iz Niša, so Žužem-berčasi videli svojo prihodnost v prodaji proizvodov na tuji trg. Tako k iz kroničnega hohiika pričela rasti tovarna z lepo perspektivo. Komunisti v tem kolektivu žal še do danes niso tista sila, ki bi bila sposobna spreminjati stvari, čeprav ugled ZK in slehernega člana ZK nenehno raste. To so včeraj ugotovili na seji osnovne organizacije ZK TOZD Keramični kondenzatorji v žužemberški Iskri, ki sta se je udeležila tudi člana predsedstva CK ZKS lože Smrde in Frane Šali. Predvsem so govorili o uresničevanju stabilizacije. .Žužemberčani so leta 1977 pričeli intenzivno sanirati tovarno in tako so do danes povečali proizvodnjo za 5,5-krat, dohodek skoraj za 10-krat. izvoz pa danes predstavlja 20 odstotkov celotnega prihodka. Ob tem so Žužemberčani indirektno vključili celo 80 odstotkov proizvodnje v izvoz, predvsem na konvertibilna tržišča. Letos bodo izvozili za 1,3 milijona dolarjev izdelkov. V zadnjem času so navezali tudi tesne poslovne stike s Kitajsko, kamor bodo prodali svojo tehnologijo. Že ob sprejemanju srednjeročnega plana so zelo realno načrtovali srednjeročni razvoj in predvideli negativna gibanja. V tem trenutku zaostajajo v izvozu, vendar predvsem zaradi zapoznele dobave domače opreme. Načrtujejo, da bodo zaostanek nadoknadili v treh naslednjih letih. V Iskri so opredelili svoj razvojni program tako, da bodo v prihodnje vsako leto uvedli v proizvodnjo tržno zanimiv izdelek, ki bo rezultat domačega znanja. Svojo prihodnost vidijo v prodaji izdelkov na tujem tržišču. saj lahko danes preskrbi io celotni jugoslovanski trg s svojimi izdelki v 50 proizvodnih dneh. Eno od pomembnih vprašanj, ki jih tare v tem trenutku, je slaba kadrovska zasede-, nost, saj kar 90.odstotkov delovnih mest ne" zasedajo ustrezni kadri. Zato se tudi vedno bolj povezujejo z raziskovalnimi inštituti. Razprava- pa je tudi pokazala, da bo potrebno v tozdih Iskre nekatera vprašanja jasneje opredeliti ih prenehati s slabostmi, ki so cokla razvoja nekaterih delovnih organizacij in tozda v tem velikem sistemu. Čeprav je žužemberški tozd dokaj številen, je v osnovni organizaciji ZK le 21 članov. Osnovna organizacija pa še vedno ni tista, ki bi bila zmožna spreminjati stvari in odnose v kolektivu in okolju. Čeprav so komunisti včeraj na seji odkrito govorili o težavah in ob tem podali kopico dobrih predlogov, je Jože Smole v razpravi predvsem poudaril, da je premalo čutiti vpliv baze in da se morajo komunisti na vseh ravneh mnogo odločneje oglašati kot doslej. IVAN KRAŠKO Franc SaU. DO IN VEST SERVIS URESNIČEVANJE STANOVANJSKE POLITIKE IN NALOGE SINDIKATA Stanovanje je ena temeljnih dobrin trajne vrednosti, (ne)rešeno stanovanjsko vprašanje pa pomembno,vpliva na socialni položaj človeka, motivacijo pri delu in siceršnjo družbeno angažiranost. Zato je zastoj pri gradnji stanovanj tudi za sindikat pomembno socialno in poli-tično-ekonomsko vprašanje. V organizacijah združenega dela bi morali stanovanjsko problematiko obravnavati v sklopu zagotavljanja delovnih in življenjskih razmer delavcev. To pa pomeni, da bodo morale sindikalne organizacije oziroma izvršni odbori v tozdih in delovnih organizacijah ob planiranju razširitve materialne podlage dela bolj kot doslej zahtevati, da se v plane vključijo tudi plani reševanja stanovanjskih vprašanj. Da je stanje na področju izgradnje stanovanj, gospodarjenja z družbenim stanovanjskim fondom in samoupravne organiziranosti stanovalcev precej resno, govori tudi dejstvo, da bo to problematiko jeseni obravnavala slovenska skupščina, še prej pa republiški svet zveze sindikatov. Razprave v osnovnih organizacijah zveze sindikatov pa naj prispevajo k bolj učinkovitemu reševanju stanovanjske problematike v delovnih organizacijah in občinah ter pripomorejo k bolj utemeljenim razpravam ter boljšim sklepom tako na seji republiškega sveta kot na zasedanju skupščinskih zborov. Osnovna ugotovitev — da je ob vse večjih vlaganjih v stanovanjsko izgradnjo vse manj stanovanj, da stanovanja Jože Smole. vse manj ustrezajo potrebam delavcev in da so ob tako visokih cenah za kvadratni meter stanovanjske površine stanovanja delavcev vse teže dosegljiva — zahteva podrobnejšo razčlembo'in odločnejšo akcijo tudi sindikata. Dosedanje izkušnje kažejo, da ni treba iskati novih stališč in bistveno spreminjati politike stanovanjske izgradnje, ampak ugotoviti, zakaj prihaja do zastojev in težav ter se dogovoriti, za kaj se bomo s tem v zvezi v sindikatih zavzemali. Čeprav je jasno, da stanovanjske problematike ni mogoče reševati samo v organizacijah združenega dela, pa velja, da v tozdih še vse premalo združujejo sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Enako velja za manjše delovne organizacije. Bolj zapleten pa je položaj na občinski ravni. Enotni piani stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter stavbno-zemljiške politike so prej izjema kot pravilo. Stanovanjske skupnosti, kjer naj bi prihajalo do usklajevanja teh interesov, pa te vloge ne opravljajo dovolj uspešno. Gradnja za trg in družbeno usmerjanje stanovanjska gradnja se ne izključujeta, čeprav v zadnjem času ponovno oživljajo razmišljanja o pretežni gradnji za trg. Uveljavitev tega pa bi najbrž še bolj omogočala stroškovno zidanje cen stanovanj. Gotovo je, da pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji potrebujemo strokovne podlage za dograditev sistema oblikovanja cen, oziroma se moramo dogovoriti za obseg, kakovost in ceno stanovanj ter jasno razmejiti investitorsko in izvajalsko funkcijo. Kar zadeva iastno udeležbo in solidarnostna stanovanja pa se je pokazalo, da je oboje potrebno. Vendarle bo treba razčleniti, ali je dogovorjena stopnja lastne udeležbe ustrezna, saj v številnih organizacijah opozarjajo, da delavci z ZANIMIVO IZ SIL Kaj pravi zakon o varstvu izumov Sestavni del tehničnega napredka niso le vrhunski izumi, temveč tudi takoimenovane tehnične izboljšave. Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja iz leta 1981 jih, kot vidimo posebej izrecno omenja celo v samem nazivu zakona. Torej zakon ponuja pravno varstvo interesov tudi avtorjev tehničnih izboljšav in le-te prav na ta način skuša na čim bolj primeren način spodbujati. Zdi pa se, da je zakon v primeru tehničnih izboljšav usmerjen predvsem na zagotavljanje primernega plačila, torej materialne stimulacije njihovih avtorjev. Glede na ta vidik, je videti pogled zakona iz leta 1981, vkolikor se nanaša na varstvo pravic in interesov, ki izvirajo iz izumov v svojih temeljnih izhodiščih vendarle nekoliko širši, saj v primeru izumov poleg materialne stimulacije očitno predvideva,- da izvori interesov avtorjev izumov kljub le nekoliko širši in da imajo v svojem bistvu še druge pobude in vzgone, katerih korenine sežejo vendarle nekoliko, če že ne kar precej globlje v ustvarjalne lastnosti izumiteljev in da je torej logično, da se interesi po družbenem priznanju izumiteljev neredkokdaj sploh ne morejo v celoti izčrpati zgolj z materialno nagrado aii s plačilom določenih zneskov, do katerih so avtorji izumov nesporno upravičeni in jih jim družba preko zakonskih določb tudi priznava. Zdi se, da obstajajo globlje kvalitativne razlike med kategorijo »patentaviinih izumov« in tehničnimi izboljšavami. Na to tezo kaže tudi sedaj veljavni zakon, ki ga tukaj postopno razlagamo, komentiramo in seveda priporočamo za natančnejšo preučitev vsem zainteresiranim in v interesu pospeševanja tehničnega napredka, ki ga naša družba tako močno potrebuje prav v sedanjem težkem gospodarskem položaju. Pomembno je, kaj zakon razume pod pojmom »tehnična izboljšava«. Za tehnično izboljšavo se šteje po tem zakonu racionalizacija dela, ki nastane z uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov v vseh fazah delovnega procesa, s katero se dosega povečanje dohodka OZD, produktivnost dela, izboljšanje varstva pri delu in podobno. Pojem »tehnične izboljšave«, je kot je videti iz tega, po sedaj veljavnem zakonu, dokaj širok in se nanaša v bistvu na vsakršno vrsto izboljšave v sistemskem načinu opravljanja katerihkoli del oziroma nalog ali opravil v kateremkoli delu ali fazi proizvodnega in poslovnega procesa v OZD. Zdi se, da je pogoj pri »tehnični izboljšavi« predv-sem to, da se s sistemsko vidnejšo spremembo načina dela dosežejo določeni bodisi neposredno ekonomsko merljivi rezultati ali pa da se z izboljšavami dosegajo ugodnejši učinki tudi na področju varstva ljudi pri delu, kar pa spet posredno omogoča pričakovane tako ekonomske kot tudi druge ugodnejše rezultate v dogledni prihodnosti, pač preko materialno in psihično zaželenejših razmer delavcev pri delu. Ker je torej pojem tehnične izboljšave v tem zakonu zelo širok, rekli bi, raztegnjen do skoraj skrajno možnih meja, pa je zakon moral tudi izrecno povedati, kaj pa se kot »tehnična izboljšava« ne more več šteti in kar torej ne more biti več predmet posebnega zakonskega varstva po tem zakonu. Zato zakon določa, da se za tehnično izboljšavo ne šteje »ratinska uporaba« znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov v delovnem procesu. Zakon torej pri tehnični izboljšavi zahteva vpeljavo neke novosti, ki poprej v delovnem procesu še ni biia znana. To je seveda logično in povsem naravno, saj v nasprot- nem primeru ne bi bilo sploh smiselno govoriti o »izboljšavi« ne tehnične in tudi ne kakršnekoli druge vrste. To temeljno dejstvo pač morajo sprejeti vsi, ki se z izboljševanjem načina dela kakorkoli skušajo ukvarjati. Drugače vendarle ni mogoče. Podobno, kot je v primeru patentabilnega' izuma, zakon začetek varstvenega postopka ureja tudi na področju tehničnih izboljšav. Tudi tu je avtor dolžan OZD v kateri dela pismeno obvestiti o tehnični izboljšavi, ki jo je dosegel oziroma se do nje s svojo ustvarjalnostjo dokopal. Svoje pismene obvestilo mora opremiti z opisom tehnične izboljšave, ki naj vsebuje vse tiste podatke in risbe, ki so potrebne za nujno razumevanje tega, za kaj v bistvu gre v danem primeru. Na dejstvo, oz. odločilnost tega, da avtor tehnične izboljšave mora vložiti pismeno obvestilo v svoji OZD, je potrebno posebej opozoriti, kajti prav lahko se v praksi zgodi, da avtorji na to utegnejo bodisi pozabiti ali pa to ne storiti o pravem času in ne na pravi način. Njihova nezadostna informiranost ali pazljivost jim more le škoditi, pa se kaj lahko zgodi, da kasneje dobe občutek, da jih je kdorkoli mogoče namerno ali pa nenamerno izigral in s tem prispeval k temu, da so bili bodisi materialno aii tudi moralno prikrajšani za tisto, kar ustvarjalcem v vsakem primeru gre in kar jim zagotavlja tudi veljavni zakon sam. Želimo le, da naši tehnični ustvarjalci (verjetno tudi organizatorji dela, tehnologi in drugi) ne bi na takšne načine škodili v bistvu že kar sami sebi. Nihče namreč, še najmanj pa zakonodajalec, nima interesa na čem takšnem. Resnica in družbene intencije zavarovanja interesov so povsem jasno na strani resničnih tehničnih ustvarjalcev. Veljavni zakon to jasno potrjuje. OZD, ki od svojega delavca prejme obvestilo o tehnični izboljšavi, je po zakonu dolžna avtorju nemudoma potrditi prejem takšnega obvestila. Seveda tako izpostavljena tehnična izboljšava takoj zapade ustreznim postopkom strokovnega preverjanja in preizkušanja. OZD je dolžna zagotoviti, da se tazgodi v roku treh mesecev in tedaj je OZD dolžna avtorja pismeno obvestiti o tem ali predlog njegove tehnične izboljšave sprejme ali ne. Sindikalni delavci o poslovanju DO AVTOELEKTRIK^ »Če bi pogledal v naše polletno poročilo o poslovanju nepoznavalec ^ zmer v našem poslovnem procesu, bi ugotovil, da smo v danih razmerah, * nas pestijo razne težave, predvsem večkratno pomanjkanje raznih vrst r proroaterialov, sorazmerno ugodno poslovali«, je uvodoma dejal glavni rektor Iskre Avtoelektrike Peter Mivšek na seji predsedstvi konference v sindikata te DO. To je biia prva seja po kolektivnem dopustu z udeležbo članov predsedstva, predsednikov IO OOS iz TOZD in DSSS, sekretarjev OO zveze komunistov, predstavnikov DPO in pomočnikov glavnega direktorja. Sejo je vodil predsednik konference Boris Gregorič. Poglavitna točka dnevnega reda je bilo poslovanje v prvem polletju ter ocena poslovanja do koaca leta. Rezultati so sorazmerno ugodni, čeprav v nekaterih postavkah nekoliko odstopajo od planskih ciljev. Tako je vrednostni obseg proizvodnje za 4 odstotke pod načrtovanim v izvozu pa zaostajajo za 9 odstotkov. Vzrok za ta nedosedanja je še vedno isti in sicer oskrba z reprodukcijskimi materiali. Zahtevki dobaviteljev za devizno participacijo so iz dneva v dan večji in pogostejši, tako da tem zahtevkom zaradi pomanjkanja deviz Iskra Avtoelektrika ne more povsem' zadovoljiti. Rezultati prodaje na domačem trgu so ra-zveseljivejši, saj so. prodali več. kot so načrtovali, na tuje trge P. so izvozili nekaj manj kot 6 mi1’ jonov dolarjev, to pa je 9 odsto ^ kov manj od načrta. Na konvef' tibilni trg je odšlo za 3,8 milij0^ dolarjev izdelkov, s posre izvozom na klirinško podroc) potom jugoslovanske avtomobi' ske industrije pa so iztržili nekal več kot 2 milijona dolarjev. In kako bo do konca leta? gledi niso slabi, le vse akcije L cilji morajo biti usmerjeni v čin] večji izvoz, da bi se planu prib11 žali, oziroma ga izpolnili, Na seji so obravnavali tudi s1! Me, jlvo K bj >v 1 S 3 . ^ p S £ •skra E 6|ičaii moupravni sporazum o nagru in priznanjih Iskre ter ga podpr1-Dogovorili so se tudi o izvedbi ^ stemskih zdravstvenih pregib delavcev v obratni ambulan Iskre, ter obravnavali proge8, nadaljnjega uvajanja integra* nega sistema delitve po delu-Ob koncu seje je predseduj podal informacijo o poteku Pf1 prav na tradicionalno tovariš* srečanje delavcev Iskre Avt°e lektrike, ki bo naslednjo sobot0’ 17. septembra v Opatjem selu r-Krasu. adah D Blaj Vod h S: M "F "I 3-I 'val, najnižjimi OD zaradi visoke lastne udeležbe ne morejo priti do družbenih stanovanj. Podobno velja tudi za solidarnostna stanovanja — preveriti bo treba vsa merila in kriterije za dodeljevanje teh stanovanj. S srednjeročnim načrtom je predvideno, da bomo 60 % stanovanjskih sredstev namenjali za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, to pa trenutno ne drži. Če želimo to doseči, potem bodo tej usmeritvi morali slediti tudi politka pridobivanja zemljišč, sredstva za komunalno opremljanje zemljišč, predvsem pa cena kvadratnega metra stanovanjske površine. To pa seveda pomeni, da ni treba stimulirati zadružne gradnje in poenostaviti postopkov za pridobivanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj pri individualni gradnji. Sedanje stanarine zagotavljajo zgolj enostavno reprodukcijo, dolgoročno pa bi morale ekonomske stanarine omogočiti tudi razširjeno reprodukcijo. Res pa je, da bo začrtan prehod na ekonomske stanarine treba časovno nekoliko spremeniti in se ob tem dogovoriti za trdna merila pri subvencioniranju stanarin. V kolikor OZD sporoči, da predlagane tehnične izboljšave iz kakršegakoii razloga ne bo sprejela in uresničila (uporabila) ima avtor pravico isti predlog posredovati drugi OZD, saj gre za zamisel tehnične izboljšave, ki je nastala v okviru samoupravno »združenega dela«. Tudi ta, druga OZD je zato dolžna obravnavati posredovani predlog za tehnično izboljšavo na enak način kot že poprej avtorjeva »matična« OZD! Vkolikor ta OZD predlog tehnične izboljšave sprejme, sklene z avtorjem ustrezno pogodbo. Za varstvo pravic, oz. interesov avtorja je pomembno opozoriti na zakonsko določilo, ki pravi, -da izplačilo, ki ga je pripravljena priznati avtorju ta, druga OZD, ne sme biti za avtorja manj ugodna, kot bi bila tista, kakršna izhaja iz določil v samoupravnih aktih avtorjeve »matične« OZD. Diskriminacija avtorjeve tehnične izboljšave s strani druge OZD, kot posledice dejstva, da je »matična« OZD ni biia sprejela, je torej zakonsko izključena. Tega avtorji tehničnih izboljšav pač ne bi smeli prezreti, če želijo doseči uresničenje svoje izboljšave v praksi in hkrati dobiti tudi ustrezno plačilo za vloženi ustvarjalni trud. Zakon torej trdno stoji na strani avtentičnih interesov avtorjev tehničnih izboljšav. Po drugi strani pa zakon varuje tudi interese »združenega dela« oplojevanja družbene lastnine. V ta namen zakon ustrezno zavezuje OZD. Če »matična« OZD sprejme predlog tehnične izboljšave, pa je v roku enega leta ne začne uporabljati (izkoriščati) in zato ni od nje nobenega haska, ki bi bil sicer seveda mogoč, mora takoj po preteku enega leta OZD pismeno obvestiti regionalno gospodarsko zbornico, v katero je OZD združena. Ta zbornica imenovano tehnično izboljšavo evidentira kot še neizkoriščeno, s tem pa pridobe pravico do : njenega izkoriščanja (uporabe) vse OZD v državi. Seveda mora tista OZD, ki se za uporabo takšne tehnične izboljšave odloči, z avtorjem skleniti ustrezno pogodbo, v kateri mora biti določeno plačiio avtorju. Videti je, da zakon dopušča, da je takšnih OZD lahko več hkrati. Vse tiste OZD, ki dano tehnično Oživitev stanovanjske gradnje I11 ^ tovanega srednjeročnega števila n° stanovanj ne dosegamo) bi bila stransko koristna tudi za samo S]^0 ništvo in spremljajoče dejavnosti’ Res je, da bi morali v prihodnj8 ^ stvarno načrtovati stanovanjske P° be; zdaj namreč števila pričako’ val6 stanovanj ne poznamo. Seveda P8 ^ na razpoložljiva družbena sredstva z‘ ,3« namene, nižja cena kvadratnega stanovanja pomeni tudi več stan0 To pa zahteva tudi razčlembo 0°°^ v gradbeništvu in komunalni rieiaV% produktivnosti in povezanosti, kar morale razščistiti te dejavnosti sa Letovanje na Krvavcu Tudi letos se lahko odločit® za letovanje v naši počitniš*1 hišici »Mladost« na Krvavcu, ki bo možno od 2. septembra do 3. oktobra 1983. Pismene prijave zbira referent za re^ kreacijo Rajko Kožar, D” ATS — v času od 26.8. d° 2. 9. 1983 (tel. 29-52). $0? Bob ,a2pi Pose Po n S. Pc l|stnE Vse Pr ‘koč jPeci 11 m SPah kkri POČ 2; Pasle "je " ii h izboljšavo dejansko izkoriščajo, P8,^ dolžne o tem obvestiti regionalno 80SPT,ij-sko zbornico, pri kateri je tehnična if ^ šava evidentirana. Te morajo skleni11,-, moupravni sporazum, v katerem način in pogoje, osnove in merila za do tev višine, načina in pogojev za izplačil0 P, čila za uporabo tehnične izboljšave 001 j zato, ker je »matična« OZD pravzap1 ,, ločila jj »svojimi« sredstvi materialno omogw,"',()|l torju, da je do tehnične izboljšave mogel priti. To pa pomeni, da ima »f03 1 j0i , OZD interes, da njeni delavci »proizvaJ8 ^ tehnične izboljšave v čim večjem 8teVll8njii kvaliteti neglede na to ali jih je sama v s ^ sprejeti in neposredno realizirati ali P8^. Koristi iz naslova v njej »proizvedenih* ničnih izboljšav ji torej po zakonu ne ui na noben način. Iz vsega tega sledi, da so z zakonom z j, rovani avtentični interesi, iz naslova tdTj, nih izboljšav tako njihovih avtorjev, »j11** nih« OZD ter tudi celotnega zdruz68 ( dela, saj so ustvarjene — in seveda pr8 .. "je K; hiria °Pra Te °Pra dIz| Parsi 0R( kSk Kam Preč: Bdel ‘kjsk 1 ” 'Zli1 v »matični« OZD prijavljene V ekor ktn; .V ceva htev izboljšave dosegljive tudi vsem drugim‘dpi vdržavi, seveda vkolikor se »matična OZ , odpove uporabi tehnične izboljšave v sv^l. okviru. Biti »matična« OZD, pa NO- Ei kt, primeru tehničnih izboljšav pomeni i“ nrednnst nri unnrahi tehničnih IZvOIJ _;l prednost pri uporabi tehničnih Torej je pospeševanje ustvarjanja tehu^j VO] Mag izboljšav v svoji OZD eden izmed n®5?0^ gospodarskih in poslovnih interesov herne OZD. STr -k.] Zdi se, da so to takšna zakonska dd0^ ki jih morajo dobro poznati vsi zainte6 ^ rani strokovnjaki, vse ustrezne stro* .. službe, ter tu tudi poslovodni in saj8 pravni organi, da bi na področju posp®1. nja in uporabe tehničnih izboljšav nevc ^ povzročali nepotrebnih zapletov in n® r jemali škodljivih odločitev. Spomniti 88, j teresne momente, ki so povsem jasno z in smiselno urejene v zakonu o varstvu Ba: s Tk/ 198. mov. tehničnih izboVjf av in znakov n razlil; vanje ' V, , pa je razlog, rega smo se v uredništvu našega glasu8 jr čili podrobneje pisati o tem za Iskro p018 bnem zakonu. M. Ovs®1" h naj 1$K Pi datc jezil P Star -ra- |,k" ire- jdi* 00 ep3 nili' itot' vef' jona Inim ocje )bil' ekaj > iz-ie il :iff' ibli' i sa-idah Iprli' si' ;dov lanO rrain grai- dnik pri- iško 'toC' ,oto, luna M.Ri »kra v Aziji (Nadaljevanje s 1. strani) ^"•ctnega sodelavca Branka Aleksič ^v°di Asim Perniz. Druga takšna vCtnbna točka je proizvodna firma fc v kateri ima Iskra lastniški delež v ^ 31.25%. >(«," Pred zaključkom redakcije smo e*i. da je Iskri uspelo pridobiti ten-ij 2va signalizacijo turških železnic. J ^kajo na sedežu DVRII le še na Potrdilo, kar bo pomenilo, da je Pred podpisom doslej svoje naj-iv,ePogodbe v višini 43 milijonov do- pa je medtem že podpisala polico pose! s turškim elektrogospo-L^Ori Vrednost posla bo 6 milionov yJav, skoraj v celoti pa naj bi posel k.Cali prihodnje leto. Gre za izredno sistemski posel, ki vključuje 0 Znanja in sodobne opreme. ie 1^! a igrali ,sti. Inj® :e Pt P® f itv®ll p A odnf i san16. :ite ški cu, Dra -n® re- DS do pa^' s£l- iS4 oči1”! aPraL 'č‘lafh e spl« iaiič" vaja)" evilu' vstani ipat ^dei« uien« Prat S a< /SV< tore) m bolM hni^ 50V Sl '"'5 nte(=. rokoVf sam«”' ;pe^ ■vede”! nesP'1 ri"a5 10 2-;tVU$v razliil i-,:; :'.3> rod61 Dvse( TRŽNO PODROČJE DVR II j. direktor tržnega področja: Jaz Kavčič °dje sektorjev: Turčija: Stojan Rakar ■ Srednji vzhod: Peter Čemažar -Iran — Pakistan — Bangladež 7~ Afganistan ■ Daljni vzhod: Samo Sonnen-Md " Indija — Kitajska — Malezija — Avstralija — Nova Zelandija — Japonska Indonezija Tajska Burma Singapur Hong Kong Izreden uspeh je tudi pogodba, na osnovi katere bomo preko TTE dobavili turški pošti telefonske centrale sistema Iskra 500 A. Ob tem velja poudariti, da je to Iskrin prvi konvertibilni posel na področju javne telefonije .Pogodba predvideva, da naj bi Iskra v prihodnjih štirih, petih letih izvozila za približno pet milijonov dolarjev central na leto. Ze letos pa bomo dobavili čez milijon dolarjev. Srednji Vzhod Med srednjevzhodnimi azijskimi državami je Iskra trenutno najuspešnejša v Iranu in Pakistanu. V prizadevanju za večji tržni prodor v Iran so trenutno v ospredju projekti za prenos tehnologije za avtoelektrične izdelke. Dosegli smo tudi že več dobrih prodajnih rezultatov in bo samo letos izvoz avtoelektričnih izdelkov presegel 3 milijone dolarjev. Nekaj uspehov je Iskra dosegla tudi v poslih z iransko pošto na področju prenosne opreme delovne organizacije-ISEZ in je pri prenosu tehnologije za proizvodnjo, čmo-belih televizorjev. Tako naj bi letos prodali za več kot 2 milijona dolarjev sestavnih delov za televizije, za prihodnje leto pa predvidevamo že trikratno povečanje. Obenem potekajo tudi razgovori za sodelovanje pri proizvodnji barvnih televizorjev. Nekaj poslov je tudi na področju proizvodnje elektronskih in elektromehanskih komponent. Pomemben delež v Iskrinih izvoznih prizadevanjih na iransko tržišče ima Iskrino predstavništvo v Teheranu, ki ga vodi Ivan Lisjak. Več vidnih rezultatov je Iskra dosegla tudi na pakistanskem tržišču. Tjakaj izvozimo največ motorskih kondenzatorjev. DALJNI VZHOD Sektor Daljni vzhod v okviru tržnega področja DVR II je zemljepisno najobsežnejši. V sodelovanju z Indijo je Iskra že podpisala pogodbo s firmo EICHER za prenos tehnologije za proizvodnjo alternator-jev, startarjev in regulatorjev. V Indiji nimamo lastnega predstavništva, pač pa iskra 0«raževalni center / Opisuje p0?no pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe Programu; zunanjetrgovinska šola v Iskri 1 č»su od L 2. — 26. 4. 1984 PosPešen° strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra n,erja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre. VsEBINA: dr J-ogram je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo po-°cje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova jj| cifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre In ?le^narodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na ak-Ij, ?3 vprašanja družbeno-ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom na problematiki mednarodnega poslovanja. f’0GOJI ZA VPIS: n. 1 vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje slednje pogoje: ,e zaposlen v Iskri vsaj 2 leti, — itna dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjemoma tudi druge smeri, obvlada aktivno enega od svetovnih jezikov, )e star (praviloma) do 35 let, ^andidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri o anjetrgovinskih poslih, morajo ta izpit, ki je eden od pogojev za ŽT registracijo, "Javiti do pričetka »5. Zunanjetrgovinske šole v Iskri«. On emelini scminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov za Pravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorožu. , lzpitni roki v letu 1983 bodo v oktobru in decembru pri izpitni komisiji na Gospodki zbornici Slovenije. 0KGANIZACIJA: l^kupne oblice andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Jdi dale opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpov-jetto obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. ^ ueleženci bodo 3 mesece pred pričetkom šolanja prejeli posebej pripravljeno štu- gradivo, ki ga bodo morali do pričetka izvajanja programa šole preučiti. e,T okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih °nomskih temah za slušatelje s tehnično predizobrazbo in izbranih elektrotehniških ?ah za slušatelje z netehniško predizobrazbo. .Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spri-Ij. a!° o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na za-Vnejša in odgovornejša dela in naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre. PROGRAMA: tp 0nomska fakulteta »Borisa Kidriča«, Ljubljana, SOZD Iskra, Izobraževalni cen-r> Ljubljana JDDJA PROGRAMA: a8- Mitja Tavčar, dipl. inž. ^Rokovni koordinator programa: r- Ferdinand Trošt ^AS IN KRAJ: 3 programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 1. 2. 1984 ob 8. v hoti 19*ANSTURIST, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 26. •‘RlJAVE: Izpolnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj lj,jl TOZD oziroma DSSS pošljejo najkasneje do 15. 9. 1983 na naslov: SOZD p°A, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. j ^0sebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s pripravami kandi-: .°v za šolanje že v mesecu septembru 1983 (ZT registracija, dopolnilni tečaji tujih •kov, temeljna predavanja pred pričetkom ZT šole). °drobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini pro-6rania lahko dobite na tel. št.: 061/222-212. hotelu 4. uspešno sodelujemo s predstavništvom ljubljanskega Intertrada. V Maleziji smo uspeli s števci električne energije in PLC sistemi, to je opremo za-prenos podatkov po energetskih vodih. V Ljudski republiki Kitajski — napori za_večje sodelovanje s tem tržiščem so se začeli šele pred leti — nam je letos uspelo operacionalizirati določene dolgoročne posle in sicer pri programskih in varilnih napravah, pri večslojnih kondenzatorjih in še pri nekaterih drugih programih. Obdelovanje japonskega, avstralskega in novozelandskega tržišča je na skromnejši ravni. Zaradi strahotne konkurence japonske elektroindustrije nismo imeli tamkaj doslej skoraj nobenih rezultatov. Promet z Avstralijo je precej spremenljiv. Največ poslov imamo v zadnjem času pri programu števcev električne energije. Najhujši problem pri trženju z Avstralijo je ta, da Iskra še vedno ni uspela prebroditi nekaterih težav s področja zanesljivosti nekaterih izdelkov stikalne tehnike,še vedno pa je vprašljiva tudi dobavna disciplina. Zanimivo je, da tudi n a tržišč ih kot sta Hong Kong in Japonskaprodamodolo-čene količine Iskrinih izdelkov, vHong Kong že nekaj let uspešno izvažamo kondenzatorje za odpravo radio-frek-venčnih motenj in izmetne diode, na Japonsko pa smo letos prodali prve količine telefonskih aparatov. Seveda je to ie bežen pregled tržnih prizadevanj Iskrinih delovnih organizacij in Iskre Commerce, v okviru katere deluje področje DVR II. Ob tem je treba takoj poudariti, da je to področje gotovo najmlajše (po stažu in po letih) v Iskri Commerce: pred dvema letoma se je v njem zbrala ekipa inženirjev in ekonomistov iz domala vse Iskre, skupina mladih strokovnjakov, ki so svoje znanje izpopolnjevali na Iskrinih zunanje—trgovinskih šolah, največ med njimi jih je bilo na tisti v Preddvoru. Z gotovostjo lahko trdimo, da je tudi ta šola postala eden izmed izredno pomembnih elementov za Iskrino celovitost, eden od povezovalnih členov, ki bo tudi v prihodnje odigral določeno vlogo pri povezovanju Iskre, pri odpravljanju določenih nepotrebnih nezaupanj v celotni reprodukcijski verigi — od proizvodnje prek komercial delovnih organizacij in Iskrine zunanje—trgovinske organizacije v Iskri Commerce do Iskrine zunanje—trgovinske mreže in v tej verigi mora vladati skupen jezik. Lado Drobež Pesnika Iskre v Križevcih Književni Klub »Antun Nem-čič« iz Križevcev in knjižni klub »25. Oktobar« iz Karlovca sta julija priredila 4. srečanje književnih in dramskih ustvarjalcev Jugoslavije z geslom »Kalnik s Titom u nama«, ki re ga je udeležilo 46 pesnikov iz vse države, med njimi tudi dva, ki sta člana Iskrine literarne skupine. Po. prihodu in toplem sprejemu prireditelja sta dala intervju za Radio Križevci in Radio Zagreb. Sodelujoči pesniki so imeli v treh dneh tri nastope. Prvi večer je bil nastop v MZ Cirkvena, ki je 20 km oddaljena od Križevcev. Ženski pevski zbor in folklorna skupina KUD »Stari graničar« iz Cirkvene sta dopolnila program, bogate poezije. Sprejem v MZ Cirkvena je bil topel, bratski — po starem slovanskem običaju — s kruhom in soljo. Drugi dan je pesnike sprejela predsednica mestne skupščine občine Križevci. Sprejemu so prisostvovali visoki in ugledni predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Križevcev in Karlovca. Predsednica se je to plo zahvalila pesnikom na 4. srečanju za sodelovanje in izrazila željo, da bi take manifestacije prerasle meje mesta Križevci in ponesle bratstvo v vse kraje naše lepe svobodne domovine. Ztiečer je bila otvoritev 4. srečanja književnih in dramskih ustavarjalcev SFRJ z geslom »Kalnik s Titom u nama«, na katerem so pesniki brali svoja dela, ki jih je izbrala žirija obeh klubov in predstavnikov ZB. Zadnji dan je bil miting revolucionarne poezije v velikem vrtu Doma JNA za vojake garnizona Križevci, ki so pozdravljali recitacije pesniških del in glasbenih točk, ki so popestrile program. 4. srečanje je bilo končano s skupnim kosilom. Tako-manife-stacijo je treba videti, jo doživeti in na njef sodelovati! PRIL Minuli mesec je preteklo točno 20 let od dneva, ko je v novogoriško Iskro Avtoelek-triko tiho in plaho stopila prijazna in vestna delavka Alojzija Mikuž. Pred dnevi se je’ njena dolga delovna doba na liniji rotatorja v tovarni velikih zaganjalnikov iztekla. • Prišel je čas upokojitve, čas slovesa od sodelavk in sodelavcev. Slovo je bilo težko, a prisrčno, saj je 20 let dolga doba, prepojena s prijaznostjo, nikoli odrečeno pomočjo, vestnostjo in požrtvovalnostjo sodelavke Alojzije. V spomin na njeno bogato delo, na zapuščeno dediščino so ji poklonili cvetje in spominsko darilo, Alojzija pa je obljubi-, la, da bo ob vsaki ponujeni priliki še prišla na obisk. SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: METRO LOGU A IN PREIZKUŠANJE v času od 12. 10. do 14. 10. 1983 Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno tehnologom kontrole kakovosti, delavcem v RR dejavnosti in drugim delavcem, ki se ukvarjajo s planiranjem kakovosti in tehnologije kontrole. Program seminarja sodi v sistematično izobraževanje delavcev na področju TEHNOLOGIJE KONTROLE KAKOVOSTI in je nagrajevanje programa »Osnove kakovosti in statistične metode« (I. del). Seminarja sc lahko udeležijo tudi posamezniki, ki se ukvarjajo z metrologijo in preizkušanjem in se I. delg tehnologije kontrole kakovosti niso udeležili. VSEBINA: • Udeleženci seminarja se bodo seznanili predvsem z novimi zakonskimi določili na področju preverjanja meril in preizkušanja izdelkov, kot tudi s specifičnimi zahtevami JLA NA PODROČJU PREVERJANJA MERIL. Glede na vedno večjo uporabo sodobne tehnike mikroprocesorjev in mikroračunalnikov v kontroli kakovosti, bo dan poseben poudarek uporabi procesnih računalnikov za sistem meritev v laboratoriju in proizvodnji. Zaradi vedno večjega poudarka na izvozu v dežele v razvoju je del vsebine seminarja namenjen tudi vplivom okolja: IZOBRAŽEVALNI PROGRAM 1. Metrologija v sistemu zagotavljanja kakovosti in zanesljivosti 2. Uporaba mikroprocesorjev in mikroračunalnikov v kontroli kakovosti 3. Preizkušanje izdelkov 4. Preizkušanje na vplive okolja ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 12. 10. 1983 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja bo 14.10.1983 ob NOSILEC PROGRAMA: Iskra 1KM ( Vodja programa: prof. France Mlakar, dipl. ing. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 5.800 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS. PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 30. 9. 1983 na naslov: SOZD Iskra, Izor braževalni center, Trg revolucije 3/XI. Ljubljana, Sonji Vrhovec (tel. št.: (061 222-212). Podrobnejše informacije o vsebini seminarja lahko dobite pri prof. Francu Mlakarju (tel. št.: 061/214-212). SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: BAZE PODATKOV v času od 7.11. - 11. 11. 1983 (5 dni) Strokovno izpopolruevarue je namenjeno programerjem in projektantom, ki še ne obvladajo tehnologije baz podatkov, oziroma tistim, ki bi si radi izpopolnili znanje s konkretnimi izkušnjami z upravljalnim sistemom baze podatkov TOTAL na računalnikih ISKRA-DELTA (PDP-11, VAX-11), ter na sistemu CDC-cyber 72. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Predavanja bodo vsebovala le osnovno teorijo o bazah podatkov. Poudarek bo predvsem na reševanju konkretnih primerov, vajah ter testih. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: Po seminarju bodo slušatelji obvladali: - osnovno teorijo o bazah podatkov - logično oblikovanje baz podatkov (TOTAL) - fizično oblikovanje baz podatkov (TOTAL) - delo z bazo podatkov v aplikacijskih programih (TOTAL) - delo s pomožnimi premami (utility programi) - administracija baz podatkov - tehnike varovanja podatkov (recovery) (TOTAL) - osnovno znanje o podatkovnih slovarjih Potrebno predznanje: - poznavanje vsaj enega od programskih jezikov (COBOL, FORTRAN, PASCAL ...), CAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo začeli v ponedeljek,?. 11.1983 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka in zaključili v petek,11.11.1983 ob 13. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA ZORIN, TOZD CAOP, Jurij BOŽIČ, dipl. ing. mat. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 7.200 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci sami v svojih TOZD. PRIJAVE: Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo izpolnjene prijavnice na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Podrobne informacije o organizaciji izpopolnjevanja dobite na tel. št. 061 /222-212. Informacije o vsebini izpopolnjevanja pa dobite na tel. št. 061/213-213, int. 13-47 pri Juriju Božiču. ČAŠO iSNE NOVICE Ud pmh 17 zaposlenih, k: so si pred devetimi leti naši delo v edinem obratu Iskri v Cajnarjih, se je mlad kolektiv razširil na 49 članov. V stari zgradbi zadružnega doma združujejo delo predvsem ženske. Potrpežljivo se sklanjajo nad ploščicami telefonskih vezij. V krajevni skupnosti Cajnarje-Žilce živi 540 krajanov, od tega jih je 140 zaposle- 1 nih. Čiste kmete bi lahko prešteli pa roke. Imajo dve trgovini in nov zadružni dom. i Želja krajanov je, da bi se Iskra razširila, morda osamosvojila v TOZD z lastnim programom. Na stari lokaciji razširitev ni mogoča, zato so že našli novo, na kateri bi se po dosedanjih načrtih zaposlite nad 100 ljudi - Cerkniški žaromet — Dnevnik. Za okroglo mizo ljubljanskega Dela so sodelovali nekateri prominentni gostje iz proizvodnje. Tema pogovora je bila: ..Letošnji izvoz** 1. Naš predsednik dipl. inž. Boris Lasič je povedal tudi tole: „Letos Iskra za zdaj še zaostaja za izvoznim načrtom, toda manj kot v prejšnjih letih. Huje je, da se nam zaradi slabe preskrbe z domačimi reprodukcijskimi materiali zatika v proizvodnji. V večini primerov ne moremo več nadoknaditi takih zastojev. Če pozneje že dobimo nov posel, kupec j zamudo vračuna v ceno. Najhuje je z bakrom, aluminijem pa tudi z železom.“ V nadaljevanju pogovora o težavah v zunanjetrgovinski dejavnosti je predsednik povedal tudi tole: ..Nenehno, npr. propagiramo samoupravljanje pa imamo zlasti v : zunanji trgovini vse manj pravic. Katastrofalno je, kako malo lahko razpolagamo s svojim deviznim dohodkom. Marsikdo bi se odpovedal tudi reprodukcijskemu materialu in proizvodnji, če bi smel kupiti stroj, ki bo čez mesec ali dva - ne čez dve ali tri leta - dal večji devizni učinek.1 Beograjski Privredni pregled je objavil članek o trgovinski menjavi in sodelovanju z afriško Kenijo. V obširnem članku, podkrepljenem s številčnimi podatki o nazadovanju jugoslovanskega izvoza, je tudi novica, da bo kranjska IsKra uresničila pogodbo za telekomunikacijske naprave, kjer je vključena prodaja, montaža in tudi organizacija proizvodnje v Keniji. Iskrina tovarna Avtomatika je v sodelovanju z Železniškim gospodarstvom Ljubljana in Prometnim inštitutom razvila nov, sodoben terminal za prodajo vozovnic, ki ga nameravajo preizkusiti te dni; v decembru, januarju in februarju pa bo prestajal ognjeni krst na ljubljanski železniški postaji Terminal naj bi nadomestil že iztrošene uvožene aparature, s katerimi imajo železničarji težave tudi zato, ker je nabava rezervnih delov vedno težja in dražja. V novi Iskrini napravi je več kot SO % domačega materiala, vloženo lastno znanje pa je 100%. Novost je tudi izvozno I zanimiva, saj je povsem dorasla podobnim tujim izdelkom - Delo. Zbral in uredil Marjan Kralj SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: SISTEMSKA ANALIZA v času od 17.10.1983 do 21. 10. 1983 Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vsem, ki bi si radi razširili obzorje na področju sistemske analize, tako sistemskih analitikom kot uporabnikSm uslug. VSEBINA: Za zvezo med uporabnikom in projektantom ter programeriem skrbi sistemski \ analitik. Ta spoznava problem, ki tare uporabnika, poišče rešitev in priskrbi vse podatke, ki jih bosta petem projektant in programer računalniško obdehla. Na tem področju dete je v zadnjem času prišlo do večjih sprememb in novih metod. Na seminarju si bodo slušatelji podrobneje ogledali konkretne primere in se v njih preiskusili IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. Osnovni pojmi 2. Prvine projekta 3. Naloge sistemskega analitika 4. Strukturiranje 5. Analiza podatkov 6. Analiza funkcij 7. Sinteza struktur podatkov in funkcij 8. Delovna dokumentacija 9. Zaključek ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v ponedeljek dne 17. 10. 1983 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka.'Zaključek je predviden dne 21. 10.1983 ob 14. NOSILEC PROGRAMA: Iskra ZORIN, TOZD CAOP, Miro Lozej, dipi. mat. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 8.500 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS. PRIJAVE: Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo informativno prijavnico na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI, najkasneje do 10. 10.1983. Podrobnejše informacije o vsebini strokovnega izpopolnjevanja dobite pri Miru Lozeju na tei. št. 061/213-213, int. 14-76, o organizaciji jeminaija pa na tel. št.: 061/222-212. SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: STRUKTURNO PROGRAMIRANJE v času od 24.10.1983 - 27.10.1983 (4 dni) Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vsem programeriem in projektantom,ki že obvladajo vsaj enega od programskih jezikov COBOL, PASČAL, FORTRAN in bi se radi seznanili z moderno tehniko strukturnega programiranja. Predavanje bo predstavilo konkretne tehnike v jeziku COBOL in nakazalo reševanja v PASCAL-u oziroma FORTRAN-u. VSEBINA: Že 10 let govorimo o strukturnem programiranju na bolj ali manj abstrakten način. Zdaj je ta tehnika programiranja že prodrla v vsakdanjo rabo in čas je, dajo osvojimo na vseh področjih programiranja. Predavanja naj bi dalo konkretne napotke za preglednejše, enostavnejše pisanje programov, obvezno programsko dokumentacijo, strukturen pristop k reševanju problemov kot tudi boljše razumevanje prevajalnikov in procesiranje teksta. Za razliko od ostalih je ta seminar orientiran precej delovno v smislu izmenjave mnenj, izkušenj posameznih centrov oziroma delovnih organizacij, ki naj bi pokazale stanje - nivo programiranja v okviru Iskre in usklajevanje, če je mogoče. Zaradi tega pričakujemo od vseh udeležencev seminarja, da bodo s seboj prinesli izkušnje in ideje svoje delovne skupine (podkrepljene z eventuelnimi primeri - listingi). IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. princip prevajalnika kot procesorja teksta 2. pregled podatkovnih struktur 3. razčlenitev problema (TOP DOWN APPROACH) 4. principi strukturnega programiranja (COBOL) 4.1. vsebinski standardi 4.2. oblikovni standardi 4.3. dokumentacijski standardi 4.4. učinkovitost 5. zaključek ČAS IN KRAJ; S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli dne 24.10. 1983 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka in zaključili dne 27. 10.1983 ob 17. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA ZORIN, TOZD CAOP, Marko MURN, dipl. ing. mat. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 7.200,- din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na tmdlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci sami v svojih TOZD oziroma DSSS. PRIJAVE: Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo izpolnjeno prijavnico najkasneje do 17. 10. 1983 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacije o organizaciji izpopolnjevanja dobite na tel. št. 061/222-212. Informacije o vsebini izpopolnjevanja pa dobite na tel. št. 061/213-213 int., 31-63 pri Marku Murnu. Mazi najboljši v Iskri Sindikalna konferenca Iskre Industrije kondenzatorjev Semič in Šahovsko društvo Iskra sta v Semiču organizirala že 33,hitro-potezno prvenstvo Iskre. V zelo močni konkurenci je ponovno zmagal Leon Mazi iz Kranja. Nadaljnji vrstni red najboljših je bil: 2. Jože Pucelj, 3. Anton Jerina, 4. Janez Krek, 5.-6. Dane Čeme in Marjan Butala, 7. Albin Obleščak, 8.-9. Bogdan Brezigar in Marjan Štempihar, 10. Rihard Piskal, 11. Juriča Zadravec, 12. Jože Fortuna, 13. Jute Muhič, 14. Ciril Kosmina, 15.-16. Anton Stare in Sandi Černač itd. Za pokal 100 točk je po dveh tekmovanjih trenutni vrstni red: 1. Leon Mazi 30 točk, 2. Marjan Butala 23, 3. Dane Čeme 19,5, 4, Anton Jerina 16, 5.-6. Jože Pucelj in Brane Deželak 14, 7. Bogdan Brezigar 13, 8. Janez Kumše 12,5, 9. Janez Krek 12 itd. Točke je osvoji lo že 24 šahistpv. Med šahistkami je bila najboljša Olga Štempihar, Drugo mesto je osvojila Majda Mazi in tretje Bojana Mrak. Po več ko dveh letih smo Olgi Štempihar oddali tudi pokal zmagovalk za tri osvojene zmage. Poleg Olge so bile še zmagovalke: v tem ciklusu: Olga Tičar, Milka Lampe, Joži Hribar, Jadranka Rijavec, Majda Mazi in Jelena Markovič. Med „Gosti“ so bili najboljši: 1. Stanislav Mrak, 2. Ivan Kobler, 3. Anton Škerlj, 4. Matjaž Brezovar, 5. Velimir Vujič. Naslednji hitropotezni turnir bo konec leta v Kranju. Šahovsko društvo Iskra bo v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami do konca leta organizirala še vrsto zanimivih tekmovanj. Razpisali smo turnir brezka-tegornikov in četrtokategomikov ter drugo-kategornikov. Prijavite se lahko v šahovskem domu. Turnirje bomo pričeli takoj, ko se bo prijavilo najmanj deset šahistov. Igralni dnevi bodo enkrat tedensko, verjetno v torkih. V oktobru bo zopet tradicionalno srečanje starejši:mlajši. Sekcija v Kranju organizira v nedeljo, 20. 11. 1983 tradicionalni moštveni mednarodni turnir. V decembru pa se bomo ponovno srečali s šahisti JLA. Udeležili se bomo tudi sindikalnega posamičnega prvenstva Slovenije v Rogaški Slatini. Vsak ponedeljek je v šahovskem domu redni hitropotezni turnir, konec vsakega meseca pa vikend nagradni turnir. Vabimo šahiste, da sodelujejo na naših tekmovanjih. Šahisti v Kranju pa imajo v menzi vsak četrtek redne treninge in tekmovanja. Bogdan Brezigar ISKRA-AVTOMATIKA Rekreacija Z bližajočo jesenjo se ponovno obnovijo sportno-rekreativne dejavnosti, ja jih v času poletnih dopustov opustimo, saj nam moije, planine in izleti v naravo nudijo dovolj gibanja na svežem zraku in prijetnega razpoloženja. V službi za družbeni standard delovne organizacije Avtomatika pa so že poskrbeli, da s poletjem pridobljena ‘energija in kondicija ne bo upadla in da se bomo lahko tudi v prostih urah tedenskega delovnika posvetili rekreaciji. Zato vabijo v: Športno-rekrestivni center Ježica: kjer se bo v torek, 20. septembra pričela košarka. Treningi bodo od 16. do 17.30. V tem času lahko obiščete tudi savno. TRIM kabinet v prostorih Družbenega doma KS Savsko naselje: kjer se bo 14. septembra pričel trening v namiznem tenisu. Treningi bodo vsako sredo in petek od 16. do 21. ure. Na razpolago bo tudi oprema v TRIM kabinetu. V kolikor se bodo v posameznih temeljnih organizacijah pojavili interesenti-skupine, bodo prostore TRIM kabineta lahko uporabljali tudi v dopoldnevih ob nedeljah ali ob drugih dnevih v tednu. Vendar bodo morale zato TOZD plačati dodatne stroške. Kegljišče Maksa Perca: kjer se bo v ponedeljek, 19. septembra ponovno odprlo štiristezno kegljišče za naše delavce. Tečaj za tenis: Istočasno obveščamo delavce delovne skupnosti, da bo v okvim službe za družbeni standard organiziran tečaj za tenis, ki se bo predvidoma pričel 19. septembra. Vse nadaljnje informacije Mrko dobite v omenjeni službi na Kotnikovi 6, tel.: 312-322, oziroma bodo pravočasno objavljene na oglasnih deskah. Služba za družbeni standard ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi moža, očeta in starega očeta ANTONA FIREDERJA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in nekdanjim sodelavcem za obiske in tolaž.bo med njegovo težko boleznijo. Hvala za darovano cvetje, denarno pomoč in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prof. Tomažu Planini prisrčna hvala za lep poslovilni govor žalujoči: žena Marija, sinovi z družinami. Pohod na Grintavec Jesenski del planinske sezone je pred nami. Pohodi v visokogorje so vse redkejši i" zadnji iz programa Planinske sekcije DO Iskra Kranj nad višino 2000 m bo v sobot0, 17. septembra na Grintavec. Zbrali se bomo ob 6. uri zjutraj pred hotelom Creina, od koder nas bo avtobus prC peljal čez Jezersko v Ravensko Kočno do spodnje postaje tovorne žičnice. Od tu5 bomo povzpeli mimo Češke koče čez severno ostenje Dolgega hrbta in Grintavca n Mlinarsko sedlo ter naprej na vrh 2558 m visokega Grintavca. Sestopili homopo juzn| strani na Kokrško sedlo in skozi Suhi dol v Kokro, kjer nas bo čakal avtobus. Skupa) bo hoje 7-8 ur. Za varno hojo bosta poskrbela planinska vodnika Metka Šparovec tn France Ješe. Prijave in vplačila (50 din) sprejema Volga Pajk iz tajništva DC ERO, tel.: 2822 00 srede. 14. septembra. SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazb6 7 8 9 10 * * * * * * 17 po programu II. razvojno-raziskoval ne šole v Iskri v času od 7. 11. — 25. 11. 1983 in od 5. 12. — 9. 12. 1983 Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vodjem razvojno raziskova1-VSEBINV ^S*