Leto XXIV., št. 183 Fotatei plačam j Postgebnhr btt brrahh LJubljana, petek 18. avgusta 1944 Jpmvmirvo. LjuDifama, faccmijcva ulic« J. Telefon ta. 11-22. 31-23, 31-24 Inscratoi jddciek < UuDljaoa. Paccuuieva ulica 5 - Telefon ta. 31-25. 31-26 Podružnis Novo mesto s Ljubljanski cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase a Italii« in inozemstvo: UPI S. A-, MiLANO Rakuni i a Liubijaoskc pokrajine pn poštno-čekovnem zavoda ta. 17.749, a ustal« kra>t Italije: Serviao Conti. Con. Post. No 11-3US Idie Btircftbruchsversuche im Dives-Abscfanitt vereitelt Nordamerikaner im Raum von Argentan zuriickgeworfen — Heftige Kampfe um Chartres und Orleans — Zitadelle von St. Malo Ielstet heroisehen Widerstand — Feindliche Verstiirkungen im siidfran zosisehen Kiistengebiet in die Stadt Cannes eingedrungen — Deutsche Seestreit kršifte versenkten z\vei Zerstorer — Die Sowjets im Karpathenvorland im Gegen angrilf zuriickgeworfen — Durchbruchs- versuehe beiderseits Wirballen Oao rasen ponenetjfra Mesečna naročnina 25 Ur. Oredatitvct Ljubljana — Puccimjeva ulica St. 6, Telefon St 31-22 31-23. 31-24. Aus dem Fuhrerhauptquartier, 17. Aug. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In der Normandie setzte die 1. Ka-nadisehe Armee ihre starken Angriffe im Dives-Abschniit und beiderseits Falaise den ganzen Ta? hindurch fort. Unsere Di-visionen vereiteiten in vveebselvoiien und beiderseits verlustreichen Kampfen den vem Feind erstrebten Durchbruch. Das er-bitterte Ringen dauert an. Gegen die aus dem Raume von Argentan vveiter angreifenden Nordamerikaner traten unsere Panzerverbiintle zum Gegenangriff an ur.d warfen sie nach Osten und Siidostcn zuriick. Motorlsierte Krafte des Gegners stossen vveiter nach Osten gegen die mittlere Sei-ne und nach Siidosten gegen die Loire vor. Die Stadt I>renx ging nach hartem Kampf verloren. In Chartres und Orleans sind heftige Kampfe entbrannt. In der Bretagne vvurden mehrere feindliche Angriffe im Knmpfraum von Brest durch zusammengefasstes Abvvehr-feuer zerschlagen. In der Zitadelle von St. Malo lejstet die Besatzung vveiterhin heroisehen Widerstand. Die Batterie Cezembre zersehlug mit ihrem Feuer trotz starksten feindlichen Beschusses mehrere feindliche Angriffe gegen die Zitadelle. Im sudsranzosisehen Kiistengebiet dau-ern die heftigen Kampfe gegen den Feind an der sieh aus der Luft und durch An-landungen von See her zunehmend ver-starkt. Es gelang ihm nach schwerem Ringen in die Stadt Cannes einzudringen. Leichte deutsche Seestreitkrafte und Sicherungsfahrzeuge versenkten vor der franzosisehen Atlantikkiiste in den Mor-genstunden des 15. August im Verlaufe mehrerer Gefechte mit einem iiberlegenen r rnisehen Flottenverband 2 Zerstorer und beschadigten einen Kreuzer. Ein eigenes Fahrzeug ist gesunken, ein weiteres wurde besehadigt. Im Kampf gegen die feindliche Landungsflotte beschadigte die Luftwaffe im Seegebiet vor St. Tropez zvvei feindliche Transporter mit 18.000 BKT so schvver, dass mit ihrem Veri ust zu reehnen ist. Ein Schlachtschiff erhielt einen Bombentreffer schweren Kalibers. Im franzosis,chen Einierland vvurden 163 Terroristen im Kampf niedergemacht. Das V 1 - Vergeltungsfeuer auf London dauert an. Von der italienisehen Front vverden keine grosseren Kampfhandlungen gemeldet. Im oberitalienisehen Raum vvurden in der Zeit vom 11. bis 15. August 884 Ter-roristen vernichtet. Im Karpathenvorland vvurden die nord-\vestlich Kresne angreifenden Sowjets nach .voriibergehendem Einbruch im Gegenangriff zuriickgeworfcn. In den erbit-terten An griff- und Abvvehrkampfen im grossen VVeichselbcgen vvurden gestern 67 feindliche Panzer abgeschossen. Im Abschnitt beiderseits \Virballen setz-ten die Sovv.iets ihre Durchbruchsversuche, von starken Panzer- und Schlacbtflieger-verbanden unterstiitzt, vvahrend des ganzen Tages fort. Die heftigen Kampfe hal-ten an. An der letžischen Front behaupteten unsere Grenadiere ihre Stelhmgen nordlich Birsen gegen erneuie starke Angriffe der Bolschewisten. 49 feindliche Panzer wur-den abgeschossen. In Estland stehen unsere Truppen vvestlieh des Pleskauer Sees vveiter in hartem Ringen mit vordringenden sovvjetischen Kraften. Schlacbtfliegerverbande unterstiitzten die Kampfe des Heeres in diesem Raum und griffen den feindlichen Ubersetzver-kehr zvvischen dem Peipus- und Pleskauer See mit guter VVirkung an. Elf vollbela-dene Fahrboote vvurden versenkt. In Luftkampfen und dmeh Flakartillerie verloren die Sowjets 56 Flugzeuge. In den schvveren Kampfen im Mittel-absehnitt der Ostfront vernichteten Flie-gerverbande und Flakartillerie einer Luft-flotte in den letzten sechs VVochen S89 feindliche Panzer und 1217 Flugzeuge. Feindliche Boraberverbande griffen Orte 6. junija. Posamezna izkrcevališča so razkropljena na širokem področju ter nimajo med seboj nikake veze. Sovražnikovo iz-krcevalno in oskrbovalno ladjevje se je razdelilo v tri glavne skupine, ki nastopajo pri Hyereskih otokih, pri St. Raphaelu in pri Cap dAntibesu. V torek zvečer so jih nemška bojna in torpedna letala silovito napadla. Najvažnejši izkrcevalni točki sta zaenkrat polotok pri St Tropezu ter izliv Argensa pri S t. Raphaelu. Ostale sile so se utrdile vzhodno od Bormesa ob rtu Negryju. Več drugih obalnih odsekov je še vedno pod težkim ognjem, a sovražnik se doslsej ni tam poskušal izkrcati. V obrambnih bojih so Nemci razstrelili pristaniške naprave v Niči, Cannesu in St Tropezu. Na višinah tik za izkrcevališči je doživel sovražnik spričo protisunkov in topniškega ognja znatne izgube. Padalci so poizkušali zavzeti nova pristajališča in tako zlasti na področju St. Raphaela iz zaledja napasti nemške obrambne črte. Nemški zaščitni oddelki . o tudi te sile takoj energično napadli. Boji za izkrcevališča so v polnem teku. Berlin, DNB. Nemške čete so ves torek silovito napadale majhna angloameriška predmostja zapadno od St Raphaela, pri St. Maximu ter zapadno od Tropeškega polotoka pri Cavalairu in Lavandeauju. Boji so na teh mestih še v teku. Nadaljnji poizkusi Angloameričanov so se izjalovili vzhodno od Hyeresa. na področju St. Tro-peza, pri St. Raphaelu in na nekaterih točkah obale med Canncsom in Nico. Sovražniku je uspelo, da je zasedel oba vzhodna otoka Hyerskega otočja, čeprav so se tamkajšnje slabe nemške varovalne čete zagrizeno upirale. Berlin, 16. avg. Na francoski obali so nemške čete z vso energijo nadaljevale boj proti sovražnikovim lilam, ki so se izkrcale med Nico in Toilonom Posebno težki boji so se razvili zapadno od St. Raphaela, pri St Maximu, vzdolž reke Angers proti tamkaj odskočivšim sovražnikovim padalcem ter zapadno od polotoka St. Tropez. Sovražnik z ladijskim topništvom še nadalje obstreljuje nadaljnje predele obale, ne da bi se izkrcal na novih krajih. Nemške čete so izvršile mnogo protisunkov. Uničile so glavnino sovražnikovih padalcev ter privedle ujetnike. Berlin, 18. avg. Mednarodni poročevalski urad javlja: Po zadnjih vesteh so poskušali Angloameričani tudi ponoči razširfti svoja še zelo majhna predmostja ter jih Rokopisi se ae vračajo Sovražnikovi prebijalni poizkusi v odseku pri Divesu izjalovljeni Američani odbiti na področja pri Argentanu — Siloviti boji za Chartres in Orleans — Trdnjava v St. Maloja se juna ško npira — Sovražnikova ojačenja so na južni francoski obali vdrla v mesto Cannes — Nemške pomorske edinice potopile 2 rušilca — Sovjetske čete odbite v Karpatskem predgorja — Poizkusi pro boja ob obeh straneh Virbalna in Mittel- und Siiddeutschland an Beson- . Qjačiti Nemžka bojna m torpedna letala ders in Magdeburg und Dessau entstanden i — „ —™ ,, Schaden. In der Nacht fiihrten britisehe Bomber Terrorangriffe gegen Stettin und Kiel. In der Altstadt von Stettin entstanden grossere Schaden. Die Bevolkerung natte Verluste. Einzelne feindliche Flugzeuge vvarfen ausserdem Bomben auf Berlin und in Westdeutschland. Durch Luft verteidigungskrafte wi 49 feindliche Flugzeuge vernichtet. Polslal m južni obali Frandje ss bistveno ni spremenil Berljn, 17. avg. Mednarodni poročevalski urad poroča o izkrcevalnih operacijah na južni francoski obali: sovražnikovih vojnih ladij je bilo v torek popoldne ob 3. južnozapadno od Cannesa, v in pred Theoulskim zalivom, kjer so y.m iri±iicoi>i-Li oučiu- • v m pieu j. neuiubiiiin zkliivviil, i^jui w Položaj se ni bistveno spremenil Po j opazili eno bojno ladjo, dve križarki in 6 svojem obsegu je bilo izkrcanje v nasprot ju z angioameriško propagando mnogo manjšega obsega, kot pa je bila invazija na severni francoski obali. Prve tri izkrcevalne poizkuse, pri katerih je Britancem uspelo, da so s slabšimi silami na treh mestih prišli na obaio, so izvršili večinoma s pehotnimi oddelki. Le v zalivu St. Tropeza je Angloameričanom uspelo, da so spravili na kopno tudi težko orožje. Leta ske pehote in padalcev je bilo spočetka le dva bataljona, vendar so včeraj spu-stili napadalci s tovornih jadralnih letal nadaljnje padalske sile na področje treh oporišč, kjer je uspelo Angloameričanom uredi'.: manjša predmostja, za katera se tedaj bi jej o srditi boji. Tridnevno bombardiranje obrambnih naprav na južnofrancoski obali, ki je napovedovalo izkrcevalne operacije, kljub mr.ogim tisočem bomb težkega kalibra, ni v ničemer škodovalo dobro prikritim obalnim utrdbam. Večina bombnih preprog je ps .Ja izven hermetično zaprtih obrambnih pasov ter je izravnavala z zemljo v bližini ležeče ribiške vasi in kmečka naselja, kjer ni bilo nemških čet Tudi zapore, rimska polja in ovire v obrambnih pasovih niso utrpele skoraj nikakih poškodb. To so marali napadalci, kolikor so se sploh lahko izkrcali, kmalu sami ugotoviti. Tako se sovražnim oddelkom, v kolikor so sploh prišli na obalo, ni posrečilo ustvariti nameravanih težišč na področju St. Raphaela in v Hyereskem zalivu, čeprav se jim je posrečilo, da so prišli na Hye-reske otoke ,kjer so bile le čete opazovalcev. Prvi izkrcevalni poizkus pri St. Raphaelu se je prav tako popolnoma ponesrečil in šele pri nadaljnji akciji, ki so jo izvedli v zaščiti svojega težkega ladijskega topništva, se je posrečilo napadalcem, da so prišli tudi pri St. Raphaelu na kopno. Za branilce je bilo ugodno, da so bili o rušilcev. Ena križarka in en rušilee sta bila v Theoulski luki. Varovale so ju ostale ladje pred zalivom. Južnozapadno od S t. Tropeza ležeče Levantske in Portoroške otoke je nasprotnik zasedeL Južnozapadno od Marseilla so opazili na morju kakih 20 manjših ladij, ki verjetno odstranjujejo mine Pri Le Muyju so se spustile na tla močnejše padalske čete, ki so prispele večinoma s tovornimi jadralnimi letali. Ukrepi proti letalski pehoti so se že pričeli izvajati Na več mestih, zlasti zapadno od Toulona in pri St. Raphaelu so Nemci odbili sovražnikove izkrcevalne poskuse. Pri nekem nadaljnjem poskusu je napadalcem v torek zvečer uspelo, da so prišli v bližini St. Raphaela na obalo. Večino izkrcanih čet tvorijo Poljaki in Američani. Sovražnikovi letalski napadi na topniške postojanke rta južni obali Francije so se nadaljevali tudi v torek. Pri tem so Nemci sestrelili osem bombnikov. Srdit! boji za izkrcevališča iT. avg. Na južni obali Francije so se nadaljevali boji proti sovražnim silam, ki so se izkrcale na več mestih med Toulonom in Nico. Pokazalo se je, da do sedaj uporabljeni oddelki številčno ne dosegajo oddelkov, ki so izvršili invazijo dne so z vidnim uspehom napadla ladje v zalivu St. Tropeza ter potopila neki večji z oklopniki in topništvom natovorjeni izkrcevalni čoln, ki je bil določen za novo iz-krcevališče Angloameričanov pri St Ma-ximu. Več nadaljnjih ladij izkrcevalnega in spremljevalnega ladjevja je bilo zadetih. Več se jih je vžga'c Neposredno pjl, St. :aphaelu izkrcane čete letalske pehote so Nemci odrezali od njihovih zvez z zaledjem. Tudi na bojišču kakih 15 km globoko ob železnici v Toulon, ki se tu v velikem loku oddaljuje od obale, izkrcane letalske padalske čete so Nemci napadli z dveh strani in jim tako onemogočili, da bi se prebile do železnice. Včeraj dopoldne so vojne ladje obstreljevale obalo. Obalne baterije so na ogenj odgovorile in večkrat prisilile manjše edinice. da so se umaknile Angloameričani so poizkušali, da bi razširili zelo majhna predmostja pri Cavalairu in Lavandoju ter si tako zagotovili prost razmah. Na vseh teh točkah se trenutno ogorčeni boji z obalnimi zaščitnicami še nadaljujejo. Berlin, 16. avg. Silovitost sedanjih bojev v Normandiji in v Bretanji se kaže tudi v visokem številu uničenih sovražnikovih oklopnikov. V zadnjih 4 dneh eo uničile ali zaplenile nemške čete na invazijskem bofišču nad 300 britanskih in severno ameriških oklopniških izvidniikih vozov ter ssau je nastala škoda. Ponoči so izvedli britanski bombniki teroristična napada na Stettin in Kiel. V stettinskem starem mestn je nastala večja škoda. Prebivalstvo je imelo izgube. Posamezna sovražnikova letala so vrgla poleg tega bombe na Berlin in zapadno Nemčijo. Site protiletalske obrambe so uničile 49 sovražnikovih letal. »Y 1« poškoduje po 700 hiš na. mo Hali£ax prekinil angleško taktiko tnolčaafa Naročite se na romane Jokre knjige4 sji razvoj bojev v severni Frakciji Nove operacije sta jsosfročfu Chartresa — Junaški branilci St. Maloja vztrajalo dalje v trdnjavi Berlin, 17. avg. Mednarodni poročevalski urad javlja k bojem v-severni Franciji: V Normandiji so razširili Angloameričani svoje napade predvsem na področju vzhodno od Le Mansa. Težišče bojev je bilo nadalje med Caenom in Alengonom. Poizkusi Kanadcev, da bi si ponovno z vsemi proti zapadu kakor proti severu. Zapadno od Alengona je prišlo do vedno hujših bojev s šibkejšimi prednjimi sovražnimi silami, ki so prodrle do področja Chartresa in Dreuxa. S trdnjavskega področja v Bretanji pri St. Nazalru in Lorientu ne poročajo o večjih bojih. Na področju Bresta so se anglo-ameriški oddelki približali tesneje k trd- £eneva, 16. avg Britanski poslanik v Wa-shingtonu lord Halifav. ki se je pravkar vrnil iz Londona je opustil sistematsko angleško taktiko molčanja glede obstreljevanja Anglije z letečimi bombami. Izjavil je, c?x po&oduje nem -Tki povračilni ogen j na uro povprečno po 700 hiš. To potrjuje nedavna Churchillova izjava, da je nemško daljncstrelno orožje doslej poškodovalo okrog 800.000 hiš. Stockholmski dopisnik »Da lv Maila« Walter Farr izr.tža angleško bojazen, da bedo Neme: kmalu uporabili drugo maščevalno orožje, ki bo prizadejalo Angležem še večjo škodo. Angleško javnost svari, naj ne podcenjuje uspešnosti nadaljnjega nemškega OTOŽja. Ženeva. 16. avg. Londonski tisk poroča o naraščajočem ognju »V 1« na London 'n južno Anglijo. Sedaj prvič priznavajo, da so morali mnogo londonskih obratov m tudi več ministrstev evaku rati ali jih vsaj na to pripraviti. »Dailv Telegraph« pravi, da spravljajo na deželo več tisoč delavcev 'n nameščencev londonskih tovarn, tiadr.v 'n PRtalih podjetij. Tudi m nistrstva so prestavila tjakaj srvoje urade, čeprav imajo uradno še vedno svoj sedež v Londonu. Tako so bili n. pr. nekaj oddelkov min:strstva za letaVko proizvodnjo pred obstreljevanjem z »V 1« premestili iz Harrogata nazaj v London. Sedaj pa se nahajajo žc zopet v Harrcg. tu. Ženfra, 16. avg. »Nevvs Clhronicle« javlja k obstreljevanju z »V 1«, da je siamo v petek z londonskega kolodvora Paddington odšlo 20 vlakov z evjkuiranci. Vlaki so odpeljali tudi z dragih kolodvorov. V splošnem prevladuje prepričanje, da ravnajo z londonskimi evakui-ranci na severu »naravnost grozno«. Tudi o stalnem naraščanju tatvin poroča News Ohromele, ki pise. da so parlamentarci nezadovoljni, ker nastalih ^od ni mogoče kriti z zavarovalninami. Ob prihodnji prilik; nameravajo pritisniti na vlado, naj razširi zakonska določila o vojni škodi tudi na te primere. Stockholm, 16. avg. Tudi v torek je morali priznati londonska poročevalska služba, da So že v zgodnjih urah padale leteče bombe na južno Anglijo jn na pedročje velkega Londona. Maščevalni ogenj je trajal tudi vso noč. Povzročena so bi'le izgube med prebivalstvom in škoda. „V 1M v zaporednih valovih Stockholm. 17. avg. Kakor javlja agencija Reuter. so se pojavni v sredo zvečer nad južno Anglijo in Londonom močni valovi letečih bomb. Kakor poročajo iz zanesljivega vira, postaja zmešnjava pri evakuaciji Londona vedno večja. Ker se evakuacijski ukrepi izvajajo brez vsakega načrta, nastajajo velike težave v oskrbi evakuirancev ter hude motnje v železniškem prometu. Z ojačenhn delovanjem »V 1« so se pomnožila tucE poročila londonskega časopisja o učinkih letečih bomb. Poročila govore zopet o škodi, večurnih očiščevalnih delih m nadaljnji evakuaciji, predvsem pa potrjujejo, da odhaja iz Londona todr vedno več uredništva. Auf j eden fcocnmt es an! Unziihlige Frauen haben sieh schon fretwlllig ln den Dienst der Kriegsproduktlon gestellt. Zur Verstiirkung der Kriegsanstrengungen bedarf es aber noch mehr Arbeits-krafte. Alle Hande mnssen al so jetzt ans Werk! premikanjih izkrcevalnega brodovja, ki se i razpoložljivimi oklopniškimi silami osvojili • je v treh skupinah bližalo francoski oba- nadaljnje ozemlje v smeri proti Falaisu in li: stalno obveščeni, ker so ga nemška iz- Condu, so se izjalovili predvsem vsled od- —~ ^^^^š^^o^vo z vidmška letala neprestano nadzorovala, j pora nemških cet, ki so z največjo žila- n£rnipm obstrelinio niihov^ nrinrav- Brodovje je ščitilo kakih 30 vojnih ladij, ——to t*. mocmm ognjem obstreljuje njihove priprav- križark in rušilcev, spremljevalnih ladij ter ena oklopnica. Berlin, 17. avg. Kakor javlja mornariški sodelavec mednarodnega poročevalskega urada kapetan bojnega broda Hansen, so izvršili zavezniki svoje izkrcanje na jiužni francoski obali zapadno od cannesa s kakimi 400 ladjami. Doslej so se razvila sledeča težišča: Vzhodno od St. Raphaela, kjer so opazili v torek opoldne eno križarko, tri rušilee ter mnogo nadaljnjih ladij. Po nepotrjenih vesteh je bila križarka poškodovana. V zalivu St Maxima so istočasno opazili 6 križark, 22 rušilcev, 3 velike in 137 manjših izkrcevalnih ladij. Dalje proti zapadu je bilo v torek opoldne pri Cavalairu pred obalo 6 zaščitnih in nad 30 izkrcevalnih tadij^ cd, katerih jih je 8 gorelo. Težišče pora vostjo branile vsako ped zemlje ter so se s spretnim izmikanjem pred premočnim pritiskom in z odločnimi protisunki vedno povsod uveljavile. Posebno ogorčeni boji so bili na področju St. Pierre sur Dives, ki je padel prehodno v roke Kanadcev. ki pa so ga Nemci s protinapadi zopet zavzeli. Tudi južnovzhodno od tega področja je bilo krvavo odbitih več kanadskih oklopniških napadov. Tudi med Laiso in Orno so pridobili napadalci le nekaj kilometrov ozemlja. Medtem ko so se izvršili odmikalni pokreti z izbokline bojišča južno od Vire brez večjega sovražnega pritiska, se je posrečilo Američanom prebiti nemške zaščitnice vzhodno od Domfronta proti La Ferte Ma-ce. Tudi na področju Ecoucha so se odmaknile nemške čete od številčno daleko jačje-ga sovražinka, ki je močno pritiskal tako ljalne postojanke. Posebno ogorčeni boji so se odigravali zopet za St. Malo, kjer so Nemci branili dostop v neposredno območje trdnjave ter odbijali močne in z vsemi pomožnimi tehniškimi sredstvi izvedene ameriške napade. Ameriške izgube rastejo na tem odseku iz dneva v dan. Angioameriško letalstvo je predvčerajšnjim napadalo predvsem nemška letališča v zaledju. Pri teh napadih so nemški lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 39 sovražnih letal, med njimi 24 štirimotornih bombnikov. Nemška bojna letala so napadala važna prometna križišča ter oskrbovalne kolone invazijske vojske. Ponoči so napadla Caen ter zbirališča čet in oklopnikov na področju Sassyja in Ernesa. Pri tem .so bile opažene močne eksplozije in požari ( Atlantic-Siemens) Vsakdo mora prispevati! Neštete žene in dekleta so se ie prostovoljno postavile v službo vojne proizvodnje. Za okrepitev vojnih naporov p« Je potrebno Se več delovnih moči« zato morajo sedaj vse Na Grčarkah. so izkopali trupla 31 miičencev Danes dopoldne bo v Ljubljani pogreb od komunistov umorjenega begunjskega župnika Viktorja Turka Sovražnikovi obkoljevalni načrti v Normandiji so se Na hribovskem gozdnatem področju med Grčaricami in Jelendolom je okrog 300 grobov, v katerih počivajo Slovenci in Slovenke, žrtve komunističnega zločinstva. Po večini gre za može in fante, katere so komunisti v lanskem septembru s pomočjo izdajalskih badoljeveev in s pomočjo zahrbtne prevare spravili v svojo oblast pa potem cinično prelomili dano častno besedo, jih vlačili iz zapora v zapor ter jih postopno morili. Ko so morali komunisti v oktobru hitro zbežati iz Kočevja, so svoje ujetnike, kar jih je bilo še živih, odvlekli s seboj proti Grčaricarn ter jih potem pomorili tam, v Jelendolu ln v vmesnih krajih. Ribniški domobranci so si pod vodstvom svojega poveljnika nadporočnika Boha zastavili pietetno nalogo, da te žrtve postopno izkopljejo iz dosedanjih začasnih grobov ter jih pokopljejo na pokopališčih. Tako so konec preteklega tetina v Grčaricah in neposredni okolici izkopali prvih 31 trupel, med njimi trupla stotnika Milana Kranjca, stiškega redovnika p. Placida Grebenca in begunjskega župnika Viktorja Turka, Id so bili vsi od komunistov zverinsko umorjeni. Pri izkopu se je pokazalo, da so nekateri od njih umrli res mučeaiške smrti, ker so bila njihova trupla grozovito razmrevarjena. Izkopana trupla žrtev komunističnega slepega sovraštva so svečano pokopali v nedeljo na novem delu pokopališča v Ribnici. Ogromna množica ljudi iz vse ribniške okolice se je udeležila te pretresljive slovesnosti, ki je znova obudila živ spomin na grozote, s katerimi komunistični izgubljenci uničujejo naš narod. S hvaležno mislijo na najvišjo žrtev, ki so jo za svoj narod doprinesli mučeniki, in s trdno odločnostjo, do korenin zatreti komunistična zločinstva, so ljudje globoko presunjeni odhajali s pokopališča na svoje domove. Truplo g. Viktorja Turka, bivšega župnika v Begunjah pri Cerknici, so prepeljali v Ljubljano. Tukaj bo danes, v petek dopoldne ob 9. pogreb z žal na pokopali- Na praznik, 15. avgusta je bilo v St. Petru na Krasu ljudsko protikomunistično zborovanje, katerega se je udeležila velika množica prebivalstva iz bližnje in daljne okolice. Posebno lep je bil pogled na številne narodne noše. Zborovanje je otvoril tamkajšnji poveljnik Slovenskih varnostnih straž nadporočnik Belič ič, ki je uvodoma pozdravil zastopnika nemške vojske, zastopnika poveljnika Slovenskega varnostnega zbora, majorja Ferenčaka in druge goste. Po mimohodu oddelkov je orkester zaigral koračnico, najmlajši pripadniik tamkajšnje posadke Marjan Suligoj pa je recitiral pesem: Za mir v boj! Sledila je domobranska pesem. Po prisrčnih besedah govornikov, ki so prikazali pomen proti-komunistične borbe, je pevski zbor zapel več pesem, nekatere pa je z njim vred pela vsa množica zborovalcev. Major Ferenčak je poudaril v svojem govor, da se Slovenski narodni varnostni zbor na Primorskem bori za domačo zemljo proti mednarodnemu komunizmu in izdajalskim savojcem. Rekel je med drugim: »Ljubimo svojo zemljo in smo poroštvo njene bodočnosti.« Njegove besede so bile sprejete z navdušenjem. Tudi oba nadaljnja govornika, primorska rojaka, ki sta nastopila nato, sta močno razgibala zboro-valce, da se ploskanje in vzklikanje kar ni hotelo poleči. Za zaključek je še enkrat zapelo vse občinstvo, ki je nato ostalo še dolgo v živahnih razgovorih z udeleženci zborovanja iz drugih krajev. Domačinom se je kar na obrazih bralo, kako blagodejno in naravnost odrešilno je vplivala na nje ta resnično narodna manifestacija, ki jih Je osvobodila morečega pritiska komunističnega strahovanja, kateremu so bili tako dolgo izpostavljeni. S prireditvijo v Št. Petru je bil na ta način za protikomunistično Nepričakovan? velike Izgube Američanov na Guamu Tokio, 14. avg. Izredno krvavi boji na otoku Guamu so doslej nedvomno zahtevali od ameriških čet mnogo več žrtev, kot je to sedaj uradno priznal admiral Ni-mitz. Kljub temu je bil admiral prisiljen, da je objavil podatke, s katerimi Američani pred pričetkom operacij gotovo niso računali. Pri tem trajajo boji že dobre tri tedne in se še vedno nadaljujejo z največjo zagrizenostjo. Zadnja poročila z bojišča javljajo, da se morajo ameriške čete vedno znova posluževati podpore letalstva in še predvsem ladijskega topmštva, ker osvajajo ozemlje le meter za metrom in z največjimi žrtvami. Na mnogih odsekih prihaja vedno znova do silovitih bojev iz bližine. Tokio, 14. avg. Zadnja poročila z otoka Guama pravijo, da se na raznih krajih bije jo srditi obrambni boji. Jasne slike o poteku bojne črte zaenkrat ni, vendar kaže, da je težišče bojev na gričevnatem ozemlju na severnozapadnem delu otoka. Poročila pravijo, da so Japonci v zadnjih dveh dneh tam dvakrat prešli v protinapad. Japonska letala potopila dve podmornici Tokio, 14. avg. V bližini japonskega glavnega otoka so japonska letala v sredo potopila dve sovražnikovi podmornici. Ena izmed njih je bila zadeta pri Formozi, drugo pa so poslali na dno pri Ošimi. Podmornico, ki je bila potopljena pri Ošimi, je opazilo izvidniško letalo, ki jo je napadlo in uničilo s torpednim zadetkom. Bolfševiška nevarnost na Bližnjem vzhodu Madrid, 14- avg. »Arriba« javlja iz Kaira, da so tam prav malo navdušeni nad ponovnim vzpostavljenjem diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in I mM ! n— Osemdesetletnica Peterlinove mame. Vrla mati in gospodinja je Petelinova mati. Rodila se je 17. avgusta 1864. leta v Robu pri Velikih Laščah. Poročil s se je s trgi -vcem Franom Peterlinom, s katerim je odšla na novi dom v Škocijan pri Turjaku, kjer sta Skupno vodila trgovino in gostilno blizu 50 iet. Njuno delo je dalo temu kraju novo lice in novo življenje. Prej zapuščam in zarasli sveit sta kultivirala in zasadila s sadnim drevjem ter zgradila obširna poslopja. Solidno blago in dobra postrežba sta napravila dober glas, prav tako dobrosrčnost m radodarnost. Noben revež ni odšel praznih rok, sirote so dobile pri njej oblačila, bolniki krepko hrano. V javnost je posezala z dobrimi, upoštevanja vrednimi nasveti vse dotlej, dokler niso nesreče začele obiskovati hišo. Zadnja leta so ji otežila življenje mnoge bridkosti, tako zrahljane premoženj stke raz-mere in v kratkih presTedkih pet smrtnih primerov njenih najbližjih iz družine same. V žalosti za sinom edincem zadeva svoj osemdeseti križ na ramo. vendar prenaša vse z moško srčnostjo. Pri tem še hrabri svoje tri hčere naj vztrajajo, četudi v trpljenju, in opominja svoje vnuke, naj grsdo pogumno življenju naproti. Ob njeni osemdesetletnici se je spominjamo njeni prijatelji in znanci z željo, da bi iz dobre in trdo preizkušene žene še dolgo žarela moč, ki bi hrabrila in vedrila njeno okolico. u— Da nam zelenjava nudi različne okusne jedi, v« vsaka dobra gospodinja. Nekatere koristne nasvete čitamo v novi Številki »Kmetijskih Novic«. Enolončna zele-rJadna jed bo našim družinam gotovo teknila prav tako kakor boranija na madžarski način, a tudi pečena poro v a stebla so okusna in slastna. Kakor po navadi prinašajo »Kmetijske Novice« tudi tokrat aktualno branje. O tehnično-kulturni obnovi razpravlja na uvodnem mestu inž. Simon Kregar. Sledi razprava o vodovodih za kmečka posestva, nž. Anton Sivic nadaljuje svoje članke pod naslovom »Kako ocenjujemo vrednost posekanega in odvzetega lesa«. Sledi članek o oljni repici Kako zatiramo rerpo grizlico, nas poučuje inž. Fran Jenežič. »Napravimo našim otrokom naravno brezalkoholno pijačo 1« nam svetuje vinarski in sadjarski strokovnjak A. Flego. Izpod ženskega peresa Je zaLlJoEul članek »Dom — vir tihe sreče«, u— Ajda gre v cvetje, saj je prav zdaj njen pravi čas. Tri dni pred sv. Jernejem, pravi stari kmečki rek, in tri dni po sv. Jerneju je najboljša ajdova paša za čebele. Zgodaj posejana ajda se je pravkar razcvetela, velike ploskve ajdovih poljan izven mesta pa bodo v kratkem poživile pokrajino s svojo čudovito lepo barvo, znanilko jeseni. Čebelarji so te dni začeli voziti čebele na pašo, da z ajdo izpopolnijo satov je. Kmetje ob lepem vremenu hitijo spravljati otavo. u— Zaradi neracioniranega blaga smo pred kratkim v »Jutru« brali željo, naj bi na blokih puščali zlasti neracionirane vrtne pridelke v mesto, ker je ljubljanski trg še vedno razmeroma premalo založen s tem blagom. Mestno županstvo se je takoj zavzelo pri Prevodu za potrebe prebivalstva ter tudi doseglo, da sedaj vse sočivje nemoteno prihaja skozi bloke v mesto. u— Prošnja ravnateljstvu mestne elektrarne. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Gospodinje, ki kuhamo z električnim tokom, prosimo ravnateljstvo mestne elektrarne, da med 11. in pol 13. uro ne bi prekinilo toka. Mnogo gospodinj namreč nima drugega kuriva kakor elektriko. u— Gostilničar in gost se gledata včasih prijazno, včasih po strani, kakršna je pač postrežba ali zapitek. Gostilna ima svoja pravila, katerih pa ne poznajo vsi gostje, zato se je podjetni Jože Vidmar domislil in je sestavil lično brošurico z naslovom »Gostilničar in gosi«, ki bo dobrodošla prvemu kakor drugemu. Med drugim pravi avtor: Gostilna bodi kraj, kjer se lahko okrepčamo in razvedrimo, nikdar pa kraj resnih pogovorov. S tem si bomo prihranili marsikatero nevšečno posledico. To je gotovo prav koristen in sodoben nauk. Takih in podobnih je pa v knjižici še cela vrsta in so napisani živahno in prepričevalno. Brošurica izzveni z geslom: Gostilničarji in gostje! Bodimo obzirni, uvidevni, snažni, olikani in predvsem pošteni. Ohranimo in krepimo obojestransko prijateljsko gostoljubnost, ki je dika, ponos in čast našega slovenskega naroda! u— Javna produkcija učencev Milana Skrbinška se vrši v obliki celotne predstave Ibsenovih »Strahov«, drame v treh dejanjih, v nedeljo in v ponedeljek, dne 20. in 2L t. m. oib 18. uri v frančiškanski dvorani. Drama se vprizori dvakrat, ker so tri vloge dvojno zasedene. — Predprodaja vstopnic v frančiškanski pasaži vsak dan od 11. do pol 13. in od 17. do 18. ure. u— Iz pisarne odbora za »Socialno Pomoč« smo prejeli; Namesto cvetja na grob ge. Franje Kobi je darovala družina sodnika g. Tominca Milana, Vošnjakova ul. 4, Lir 100 za Socialno pomoč. — Za infor macije glede »Socialne pomoči« kličite: 32-92 in 39-01- Prostori »Socialne pomoči« so na Gosposvetski ul. 2/'L Denarne prispevke pošiljajte po čeikovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialne pomoč — ček. rač. 16.580«! n— Namesto venca na grob blagopokojne gospe Lucije Kalinger je daroval Rdečemu križu dentist-zobar S. Bevc Joško iz Ljubljane Lir 150. u— V počastitev spomina pok. ge. Ko-bileve iz Borovnice je daroval g. Žagar Franjo, lesni trgovec iz Ljubljane, 1000 lir za gluhonemo deco. u— Samo še do sobote je čas za prednaročilo knjige »Narodopisje Slovencev L del«. — Knjigarna Žužek, prehod nebotičnika, telefon 32-26 u— Nesreče. Z voza je padla ln si zlomila levo nogo 44 letna kmečka delavka Ana Mežanova z Dobrove. 36 letni sprevodnik Ivan Verbec iz Ljubljane je padel in se poškodoval po životu. S kolesa je padel in se potolkel po levem kolenu 18 letni ključavničar Rugolf Arko iz Ljubljane. 14-letni delavec Mihael Orehov se je pri kopanju poškodoval na glavi. Tudi 13 letna hčerka Pečarja Franja Petrasova iz Ljubljane se je poškodovala pri kopanju; zlomila si je desnico. Tretja žrtev nesreče pri kopanju je bila 18 letna dijakinja Albina Babičeva, ki se je močno porezala stopali obeh nog. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Med alarmom je prepozno pripravljati stvari, ki jih morate vzeti s seboj v zaklonišče, Prepričajte se vsak večer, če imate vse potrebno pripravljeno in pri rokah. Tudi obleko imejte v bližini, ker se sicer lahko zgodi, da boste prišli v zaklonišče le na pol oblečeni Obvestila Pozivi V glavni pisarni, Marijin trg 5, ae naj zglase: ga. Berce zaradi Injaca Branika, svojci Štefana Maieka ali Mačka, vojnih ujetnikov, ki so v Stalagu 317 (XVIII C): Rajmer Karel in Anton, Pen-gal Anton, Petrič Anton, dr. Tavčar Rado, dr. Novak Jože, Svante Saša, Benedik Pavel, Marinič Martin, Bradač Ivan. Zahvale. SRK so naklonili: Mladina z Brda pri Ljubljani 100 lir kot dobiček mladinske igre »Materin god«, družina Ve-dral-Kalin 150 lir namesto cvetja na grob blagopok. g. majorja Franca Robeka, gosp. Bevc Joško 150 lir namesto venca na grob blagopok. gospe Kalinger. — Vsem darovalcem prisrčna hvala! Iz Novega mesta Nesreča. Ponesrečil se je 6letni Šimenc Martin iz Crmošnjic, občina Smihel-Sto-piče. Sosedov sinček ga je po nesreči tako sfcinil z vilami v glavo, da so ga morali prepeljati v kandijsko moško bokvšnico. »Pošten« najditelj. France, ki je scer vesel človek, je bil v nedeljo žalosten, saj je izgubil listnico s 700 lirami, raznimi odrezki poštnih nakaznic, slikami, legitimacijo in drugo drobnarijo na poti od Murna do Rokodelskega doma. Pa je imel »srečo«. »Pošten« najditelj je namreč Ustnico pobral, vzel 700 lir, vse ostalo pa je z listnico vred vrgel skozi odprto okno stražnice na posteljo, kjer spijo policisti, kadar niso v službi. Res, svojevrsten »poštenjak«! Premeten rabutar. Sedaj, ko se sočno sadje zapeljivo smehlja poželjivim očem, se stegne marsikatera roka po slastnem sadu. Seveda gospodarji na razne načine zavarujejo drevje pred nepoklicanim gostom, a naša »zlata mladež« se krčevito drži nepisanega zakona in sii lasti pravico rabuta-nja. Pri tem poslu pride pa večkrat do tragičnih, a tudi smešnih prizorov. Tako sta nedavno Janez in Jože sklenila, da si bosta privoščila sosedova okusna jabolka, brez gospodarjevega pristanka seveda. Sredi najlepšega obiranja pa ju je za'oti] domači hlapec Lojze in začela se je dirka. Slučajno se je Lojze zapodil za slabim tekačem Jožetom, ki je bil že v hud:h škripcih. To je opazil Janez. Sila in strah za prijatelja sta rodiila dobro domislico. Začel jc šepajoč kričati; »Jože teci, teci, da te Lojze na dobi Ampak z mano bo hudo, ko me noga boli, da ne morem bežati. .T-oj, to me boj« Lojze je slišal tarnanje in s.i je mislil; »Ta mi pa ne bo ušel.« In res se je zalkadil za Janezom, ki je šepajoč bežal pred njim v primemo varni razdalji. Ko je bil pa Lojze že blizu Janeza in je ta videl, da je prijatelj Jože na varnem, jo je ucvrl, da je v hipu izginil izpred Lojzetovih oči. Dihur in podgana na delu. Skoro ne mine dan, da ne bi kdo potožil, da mu je ponoči izginilo nekaj piščet ali celo kokošk Nekateri so našli zjutra okrvavljene kokoši mrtve v kokošnjaku. ker iih dihur ali podgana nista mogla zvleči skozi preozke rež" v ograji Čudno pa je, da so našli veliike piščance z zavitim vratom mrtve v drvarnici. Človek bi mislil, da je kak dvonogi dihur na delu in da je bil na poslu pregnan od čuječih lastnikov'. Priporočamo vsem, da nastavijo primerne pasti za dihurja ali podgane. Z GorcA^**^ Žetev na Koroškem Je opravljena. Nemški listi poročajo, da so žetvena dela na Koroškem pri kraju. Minulo soboto se je vrnilo domov približno 1000 deklet iz mladinskih skupin, ki so pomagale pri pospravljanju žitne letine na poljih. Ob tej priliki je sklicala voditeljica ženske mladine Herta Vorovnigova sestanek na katerem se je poslovila od ljubeznivih pomočnic na koroških kmetijak. Koroški kmetje so bili s pomočjo ženske mladine izredno zadovoljni ter so ob slovesu izrazili željo, naj bi prišla dekleta prihodnje leto vnovič na koroške kmetije, da bodo pomagala pri pospravljanju žitne letine. Za konjerejce. žrebeta smelo na Koroškem obdržati samo tisti podjetniki, ki nameravajo prodati toliko konj, kc-likor imajo trenutno žrebet. Vsa druga žrebeta se morajo oddai v rejo posebni ustanovi za vzrejo konjskega naraščaja. Napredovanje v službi. Dr. Ing. Franz Korber, vodja veterinarskega oddelka v Spttahi ob Dravi, je Ml Imenovan m da. želnega kmetijskega svetnika. Smrtna kosa. Te dni sta umrla 88 letni Anton Richer, trgovec z mešanim blagom ter 51 letni invalid Gvido Titz. Dne 15. avgusta pa je umrl po težki bolezni 24-letni inž. Adalbert Serajnik, naddesetnik, odlikovanec z želenzim križcem H. razreda ter imetnik vzhodne kolajne. Ponesrečena kolesarka. Avtomobil je podrl s kolesa učiteljico telovadbe lizo Jerebovo iz Klagenfurta. Jerebova je s takšno silo treščila na tla, da si je pretresla možgane. Zdravi se v bolnišnici. Iz Gorice Slovenske šole. »Goriški list« poroča pod tem naslovom v št. 29: Ze tri dni so se v ljudski šoli v Mamelijevi ulici oglašali malčki, sami ali pa v spremstvu staršev. Po mestu je vladalo živo zanimanje za pripravljalne tečaje in glas o njih se je širil od ust do ust. 'Danes zjutraj (11. avgusta) še ni bila ura 8. ko so resnh obrazov in svečano prihajali otroci v šolo. Hitro so se posedli po klopeh in z vidnim zanimanjem poslušali gospodično voditeljico, ki jim je v materinem jeziku raz'ožila pomen teh tečajev in jih opozorila, naj delajo s svojim vedenjem čast svojemu narodu. Staršem so se širila srca, marsikatera mamica si je morala obrisati oko. Otroci pa so s smehljajočim obrazom poslušali in razumeli vsako besedo. Po pozdravu so ' -azdelili v skupine in odvedli v do-nzrede. Takoj se je ustvarila med t učiteljicami pri^čna zaupljivost, ki uo vsem olajašala delo. Ob sklepu so otroci veselo pozdravili in odhiteli d<;mov. Vsak dan bodo jasnih obrazov in žarečih oči pripovedovali svojim staršem, kaj so v Soli lepega slišali in se učil:. Z razumevanjem in tihim zadovoljstvom bodo skrbne mamice poslušale in sledile napredku svojih malčkov.« Oddaja krompirja, fižola in slame. Pokrajinski kmečki urad obvešča vse pridelovalce krompirja v ravninskih občinah, da natančno pregledajo povprečni pridelek krompirja. Vsak poljedelec bo moral oddati količino krompirja, ki presega njegovo domačo rabo. Kmetje, ki zaradi slabega uspevanja ali iz drugih vzrokov ne bodo dosegli povprečnega pridelka, se morajo brez odlašanja zglasiti pri pokrajinskem kmečkem uradu, ki bo pritožbe pregledal. Ce bo ugotovljeno, da je pridelek večji, kakor je naveden, bo moral kmet primanjkljaj dodati. Doslej ugotovljeni povprečni pridelek je: Fara ob Soči srednji pridelek 130 stotov na hektar, Kopriva (v dolini železnice) 130 stotov na hektar, Kopr iva nad železnico 140 stotov na hektar, Gorica (Šempeter) 140 stotov na hektar, Gorica (mesto in okolica) 130 stotov na hektar. Navedem urad naznanja, da se bo začela v prihodnjih dneh oddaja suhega fižola. Za vsakih 0.25 ha zemlje je treba oddati 4 kg fižola. Tudi poziva omenjeni urad kmete, ki v teku petih dni po mlatenju n'so oddali slame, da to nemudoma store. V primeru neodziva bo sledilo kazensko postopanje. Slamo je oddati v skladiščih Kmečke zadruge v Gorici, Krminu, Koprivi, Gradišču, Fari, Zagradu ter Ro-man.su-Marianu. Na Idriji ob Bač: so prejšnji teden, kakor poroča »Goriški list« št. 29, partizani počakali Breščaka Štefana, trgovca iz Kanala. Aretirali so ga in nato ubili. Nezgoda zaradi eksplozije ročne bombe. 15letni Albert Štrekar iz Vipolž v Brdih je našel na polju ročno, bombo, ki je eksplodirala in ga ranila po telesu. Nesrečnega ŠtrekarJa so preps'jaii v gorško bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Drzc-n ropar v trafiki. V času, ko ni bilo nobenega kupca v trafiki gospe Konstantine Medeot Pod turnom, se je pojavil mlajši moški, ki je potegnil samokres in z njim ustr ' oval lastnico trafike. Morala mu je izročiti 2 kg cigaret ;>Maeedonija« v skupni vrednosti 1.200 lir. Zadevo razčiščuje goriška policija. Gkradeni kopalec. 191eini delavec Jurij Korva iz Gorice se je šel kopat v Sočo. Ko se je šel oblačit, je opazil, da mu je izginila ura, ki jo je bil položil skupno z obleko za nekim grmičem. Tatvine ob Sod se množijo. Policija skuša izslediti krivce. Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti. Ako imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno Iz-tepati. Pitno vodo menjati vsak dan! Iz Trsta Iz tržaškega glasbenega življenja. Za soboto 19. avgusta Je napovedan 4 simfonični koncert v Verdijevem gledalidfu ▼ Trstu. Dirigiral bo E. De Vecchi Sodeluj« violinčelist Marcel Viezzoli Himen. Te dni so se poročili v Trstu trgovec Joahim Polojac in gospodinja Frančiška Kolar, brivec Jakob Rusjan in frizerka Bruna Vacka, uradnik Jordan Jure-tič ter učiteljica Adrijana Benedeti. Vsak dan nezgode. 421etni Jožef Zepper je padel s tramvaja in dobil številne poškodbe. Pri delu se Je ponesrečil 17letnd Ivan Amadio, ki ima ranjeno levo pod-lahtnico. lOletni Aldo Castagna je naš#l ročno bombo in se z njo igral. Sledila Je eksplozija. Nesrečni deček ima ranjeni obe nogi. 40letni delavec Franc Mizigoj iz Vrdelja-Skoljeta 251 je padel z drevesa in si poškodoval desno ramo. Mala Lucija Monaco iz ulice Soncini se je opekla z vrelo kavo. Ima hude opekline. Potolkla se je pri padcu z nekega zida 5l ?tna Laura Go-jič iz Videmske ulice 49. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnšnici. KOLFDAR: Petek, 18. avgusta: Helena. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kine Matica: enkrat študent. Kino S*oga: Krvne priče. Kino Union: Čarobne gosli Kino Moste: Akordi življenja. DEŽURNE LEKARNE: Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta, Bo-hinec ded.. Cesta 29. oktobra 3L ZATEIMNITEV je strogo obvezna od 21.30 do 5. ure. DRŽAVNO GLEDAI OPERA Petek, 18. avgusta zaprto. Sobota. 19 avgusta, ob 17: Aida. Red A. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Giuseppe Verdi: »Aid««. Opera v štirih, dejanjih (sedmih slikah). Napisal A. Ghis-lanzoni, prevel A. Funtek. Osebe: egiptovski kralj — Lupša, Amneris, njegova hči — Hogejeva, Aida, etiopska sužnja — Heybalova, Radames, egiptovski vojskovodja — Gostič k. g., Ramfis, veliki svečenik — Betetto k. g.. Amonasro, etiopski kralj, Aidin oče — Janko, sel — štrukelj, svečenica — Bukovčeva. — Godi se v Memfidl in v Tebah za vladanja faraonov. Solo pleše Irena Kurbosova. — Dirigent: A. Neffat. Režiser 5n kore<>graf: inž. P. Golovin. Scena: V. Skrušny. Kostumi: J. Vilfanova. Oddajntška skupina Jadransko Prlniorje RADIO LJUBLJANA Petek, 18. avgusta 7.00—7.10; Poročila v nemščini. 7.10—S.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.00: Mali orkester, vodi A. Dermelj. 14.—14.10: Poročila v nemščini 14.10—15.00: Koncert Radijskega orkestra pod vodstvom D. M. Sijanca. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena med-igra. 17.30—18.00: Kmečki trio. 18.45—19.00: Iz našega leposlovja. 19.00—19.30: Koncert Komornega zbora. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Prenos branja članka ministra dr. Goebbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.00—2*>15: Poročila v nemščini. 20.15—20.45: Don -Juan v glasbi. 20.45—21.00: Glasbena medigra. 21.00— 22.00: Glasba radosti — prenos sporeda nemških radijskih postaj. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15 do 24.00: Stari znanci — novi prijatelji (prenos sporeda nemških radijskih postaj. Naročite se csa roatsažse DOBRE KNJIGE Kisset in vm v ssti češkem pripovedništvu Pri vaseh narodih evropske celine opažamo isti značilen pojav: obnovo krajinskega ali domačijskega čutenja, naraščajočo zavest tesnejše povezanosti meščanskega človeka z zemljo in kmetom. Pojav nikakor ni nov: srečujemo ga vselej, ko prehaja civilizacija v krizo in začenja ljudi utrujati Rusiikalno čutenje v družbenih plasteh, ki sicer nimajo neposrednega stika z zemljo, je nekaka njihova čustvena osvežitev, posledek prenasičenosti z mestnim življenjem, znak vračanja k prvin-skim življenjskim silam. Ta nagib se posebno jasno razodeva v slovstvenih stvaritvah, pa noj g>re za Avgustovo dobo, ko ssta ga izražala Verdi in Horadj, ali za razna novejša razdobja pri posameznih narodih. Razločno ga opažamo v letih sedanje velike vojne. Z ene strani je to odziv splošnemu nastroju, ki poteka iz čustvene zagrenjenosti; kmečki svet in kmečko delo predstavljata tisto naturnost in prvinskost, ki se zdita velika blaženost bodisi v mehanični enoličnosti, bodisi v napeti nervoznosti sodobnega življenja in pod močnim pritiskom njegovih tehničnih sil. Mašiniziran človek si išče duška. Z druge strani je to odziv na prizadevanje nezakoren in j enega, pod vplivom tehnike naraščajočega proletarijata, k: skuša vsemu občestvu vsiliti svoje življenjske interese in nazore. Na Češkem se je že pred sedanjo vojno pojavljala čedalje bolj očitno slovstvena struja, ki so i o imenovali: ruralisti. Bila je to skupina pisateljev, katerim se je zdelo potrebno, da z večjo in strožjo pozornostjo kakor prejšnji opisovalci kmečkega sveta, pisatelji idiličnih povesti m romantični poveličeval d vasi. posvetijo v življenjsko stvarnost podeželja. Ti ljudje niso Ramo ljubili kmeta in se čutili povezanega odra« do apn^Ss m iM sa- mo odraz blazirane naveličanosti site mestne gospode, marveč so proučevali kmeta in vas z enako pozornostjo, dostikrat tudi s sociološkimi, narodnogospodarskimi in psihološkimi merili, kakor so epiki proletarijata proučevali svoje družbene sloje. Tako so nekateri zastopali podoben rustikalni naturalizem, kakor ga na pr. predstavlja v sodobnem francoskem leposlovju tudi pri nas znani Jean G ono, drugi pa so iskala nad dokumenti življenjske stvarnosti blesk idealističnih, posebej še etičnih življenjskih vzorov in smotrov. J. S. K v a p i 1 je priobčil pred tedni v zbirki praškega založnika V. Petra »Svaz-ky uvah a studii« (Zvezki razmišljanj in proučevanj) 40 strani obsegajočo študijo »Venkov v současne češke beletrii« (Podeželje v sodobnem češkem leposlovju). Spds J. S. Kvapila kaže, kako se je v zadnjih letih razbohotila med Cehi slovstvena struja, ki je bila označena v uvodu tega sestavka. Vsebine zgoščeno spisanega pregleda ni mogoče izčrpati v tem okviru, če naj si ne slede zapovrstjo sama imena. Pozornosti pa je vreden sam pojav, ker kaže, da so vojni dogodki tudi v tej dokaj industrializirani deželi postavili v ospredje slovstvenega življenja vprašanja zemlje, podeželskega človeka, vaške skupnosti in kmečkega dela. Prehajajoč od starejših pisateljev k imenom, ki so posebno značilna za današnje smeri, omenja Kvapil najprej Matejkov programsko znadlni roman »Duša virov« in Ant. Matule »Ognjen veter«. Matula je začel tudi teoretično utemeljevati novo, tako imenovano ruralistično smer. ki je dobila prvo glasilo v reviji »Sever in vzhod«. Njen urednik je bil dr. Josef Knap (nekoč praški literarni dopisnik »Jutra«), ki je kot ruralistični pisatelj najprej opozoril nase z romanom »Trta na zidu«, pozneje pa s spisi »Možje in gore«, »Tujec« in »Puszta«. Tej struji so se nadalje pridružili pisatelji Vaclav Prokupek, Jan Knob, Fr. Krelina, A. C. Nor (zlasti s svo-ficvisa rcunaooflft »Burkeotal« in z ro- manom »Rajmund Chalupnik«). A. C. Nor je dosegel največjo stvarjalno zrelost z dvema najnovejšima romanoma, z 1. 1941. izišlim opisom »Moja sovražnica usoda« in 1. 1943. objavljenim »Obrazom, ki je poln luči«. Izmed Prokupkovih romanov te vrste sta vzbudila posebno zanimanje »Baba« (roman kobile, odražajoč kmečki svet in njegovo življenje) in »S solzami pokrito«, dosedanji višek pa je ta pisatelj dosegel po Kvapilovi sodbi v romanu »Nebo lad nami« iz 1. 1941. Fr. Krelina je v romanu »Suha leta« obdelal problem, kako zerr.l.^a v kritičnih časih preživlja ljudi, ki najdejo na nji zavetje. Izmed Knobovih del je posebno zanimiva dokumentarna kronika vasi Doubnice »Raste iz plamenov« (t940). Medtem se je pojavilo več pisateljev, ki izven ruralist čne skupine, vendar iz sorodnih potreb pripovedno obravnavajo vprašanja zemlje in kmeta. Kvapil navaja med drugimi Bogumila Novaka z romanom »Veliki otroci« (1941), Bedricha Svatoša, ki je objavil v zadnjih let;h tri večje romane iz kmečkega življenja: »Roke božajo zemljo« (1941), »Cesta teče posredi« (1942) in »Nad gozdove se dviga dim« (1942). Izmed moravskih krajinskih pisateljev so posebe] zanimivi s svojimi romani iz kmečkega sveta Fr. V. Križ z naturalističnim romanom »Otrod zemlje«, Jan Cep z novelami ki so zbrane v knjigah »Tavžentroža«, »Binkošti«, »Strgan plašč« in v romanu »Meja sence«. Leta 1941. je izdal Cep zbirko povesti »Obraz pod pajčevino«. Cepu jt po miselni usmerjenosti soroden František Lazecky, avtor zbirke »Studenec na kmečkem dvorišču«. Medtem ko sta dva pisatelja metafizika, je Josef Koudelak realist in se je že 1. 1936. uveljavil s kmečkim romanom »Hlapec Jordan«. Leta 1941. je izdal krasen roman »Božji lemež«, nekako ob istem času pa roman »Trda zemlja«, v katerem opisuje življenje v podgorski vasi. Leta 1943. je izšel njegov roman »Skala poka«, ki priča, da se Koudelak razvija od realizma v psihološko smer Med morav-skimi pisatelji te smeri sta se uveljavila nadalje Františak Neurji ia Rajmund Ha- brina, slednji z romanom »Ognjena zemlja«, ki je izšel leta 1939. V Mor. Ostravi je pesnik Zdeočk Bšr organiziral nov pisateljski krog, ki se zbira okrog knjižnice »Vrnitev« založnika Lu-kasika. Je to — po Barovih programat-skih besedah — »vrnitev k zemlji, v kateri so zrasli in ki jih je vodila v življenju k domači grudi, domačemu kraju in domovini, obenem pa k dobri in živi pripovedni formi«. Bar sam je objavil romana »Zvezde nad domovino« in »Mrtvi govore«. Emil Dvorak »Kmetijo v ruševju«, Frana Smeje pa »Oskrunjen obraz«. Iz Ostravskega poteka tudi Jarmila Glazarjeva, ki je danes v osprediu med češkimi pisateljicami. Na splošno sodi J S. Kvapil o tej vrsti leposlovja: V sodobnem, na podeželje usmerjenem slovstvu so nesporno dobri spisi, zlasti v kolikor gre za rodovne freske, vendar je tu zelo malo del, ki bi se res odlikovala po občečloveški tehtnosti in veljavnosti. Vzlic temu pa spisi Jana Cepa, Jarmile Glazarieve. Josefa Koudeldka. A. C. Nora in B. Svatoša napovedujejo novo epeho. Treba bi bilo samo zavreči nekam težko, preveč pretehtano realistično opisno metodo. Vsekakor so spisi Cepa in Glazar-jeve v tem pogledu vprav pionirski; teh dvoje pisateljev je razumelo, da gre v romanu za to, ustvariti fascinujoče ozračje in mu dati posebno podnebje. Resničnost pri tej dvojici pisateljev ni podana statično, freskartno, marveč v relativni fluk-tuaciji. v zornem menjavanju, ki je odvisno od spomavajočega subjekta. — Pri slovstvu, ki ga navdihuie kmečki svet morajo odločevati predvsem umetni§ki ne pa politični oziri. V literaturi ni treba posebej vznanjati vrnitve k zemlji in podeželju. Kdor je od tod doma, se ne bo nikdar docela izmotal iz vpliva zemlje. Z mantičnim »zdraviem« podeželja in »peklom« velemesta ni več mogoče prepričevati. Vzlic vsemu pa tudi tžko »ruralistično »usmerjeno slovstvo ni dalo na Češkem, sklepa J. Š. Kvapil, celotne slike podeželja, njegovi najštevilnejši sloji so i bili potisnjeni na rob. Novo češko kmečko leposlovje za razliko od starega realizma odkriva nagonski svet kmečkega človeka in s tem staro literaturo o kmetu bistveno izpopolnjuje, greši pa v tem, da zaradi nagonskosti zanemarja kmetove nedvomne duhovne potrebe. Zapiski Iz pravniškega slovsava. Iz krogov društva »Pravnik« so nas naprosili za objavo naslednjega knjižnega na znan la: V *-;sku ie vseuč prof. dr. Rudolfa Sajovica Izvršilni postopnik. Tolmač k zakonu o izvršbi in zavarovanju. Novo Sajovičevo delo izda društvo »Pnvnik« kot 5. zvezek v znani priročni zbirki zakonov. Delo bo obsegalo približno 550 strani, in sncer: besedilo zakona o izvršbi in zavarovanju s stranskimi zakoni, ki so v kakršni kol; zvezi z zakonom o izvršbi. Vsakemu paragrafu je dodano kratko, vendar pa izčrpno pojasnilo v obliki komentarja, kar ee je v praksi drugod zelo obneslo m bo nedvomno prijalo tudi naši praksa. Dodana bo tudi vsa judikatura. Zakonsko besedilo. stranski zakoni komentar in judikatura se bodo različno izražali po različnem tisku, tako da bo delo tudi po tehnični strani dokaj prikupno in dovršeno. Knjiga izide v prvi polovici septembra. Stiristoletnica vseučilišča v Konigsbergu. Vseučilišče v Konigsbergu. glavnem mestu vzhodne Pruske, je nedavno slavilo štiristolet-nico svojega obstoja. Za jubilej je izšla knjiga, ki nadrobno prikazuje razvoj in delovanje tega visokega učnega zavoda. Izdaja zbranih spisov Carla Spittelerja. V švicarskem kulturnem življenju vzbuja pozornost izdaja zbranih spisov enega največjih švicarskih pesnikov Carla Spittelerja ki je posebej zaslovd s svojo obsežno epopejo »C)lym-piseher Friihling« Izdajo v založbi »Artemis« v Curihu pripravlja prof. Bohnenbhist z nekaterimi drugimi strokovnjaki. Obsegala bo deset knjig; prvih pet bo izšlo do konca prihodnjega leta. ko se dopolni 100 let od pesnikovega rojstva. f Kdor loče službo plača sa vsako beeeac L —JO. za drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos ■ te oglase J« L 10.—. ŠPORT Spet bodo dirkali V nedeljo 27. t. m. dirka za dirkališcno prvenstvo SKZ Komaj dober teden dni je minilo, odkar so Hermesove kolesarske tekme dodobra razgibale ljubljansko športno občinstvo, in že je na vidiku druga kolesarska prireditev na dirkališču, in sicer v nedeljo 27. t. m. v organizaciji Slovenske kolesarske zveze. Na dirkališčni progi je vsak dan proti večeru videti, kako se dirkači že pridno vadijo za prihodnji nastop. Zanimanje prijateljev kolesarstva, ki je prve letošnje dirke na kolesih obiskalo v tako veličastnem številu, je vlilo tekmovalcem še več korajže in volje do dela. Posebno je to navdušenje opazno pri mladih kolesarjih, nastopajočih v skupini juniorjev, med katerimi j® nekaj takih mladičev, katerih stasitost. drža na kolesu in vožnja obeta najboljše nade za bodoče, že prvi pogled nanje nas krepi v prepričanju, da namV vih Petemeljev. Gartnerjev, Abulnarjev Valantov in podobnih še ne bo zmanjkalo' Sicer pa so neutrudno prizadevni na treningih tudi zastopniki starejše generacija Zmagovalcem s Hermesovih dirk ra rf. £rebf*> vsi pripravljajo na skorai-Snjo borbo za prvenstvo SKZ. ki bo zelo verjetno še ostrejša od prve. Tudi Abulnarjev Francelj se je nekoliko omehčal in S , 00 Va bcdc« prireditvi zaple- sal malo drugače. Pokal mesta Liubljane M gra je na Vrhniko odnesel Karol štirn je oba brata štirna, Karla in Tomaža, še bolj podžgal pri nadaljnjih pripravah Najmanj taka vročica se je lotila tudi Grab ca, Lavriha in drugih. Novemu kolesarskemu dirkaču Starmanu ie bila Hermeso-va prireditev dobra šola, v kateri je mar. sikaj videl in pridobil, saj mora samo znati Izkoristiti vse. kar zmore. Tako nekako velja tudi za dirkača Babnika. Kaj pa brhke kolesarke, ki so bile na veliki Hermesovi prireditvi deležne tolikega odobravanja? Tudi * ne se bodo 27. tega meseca spet pojavile na dirkališčni progi. Priprave že tečejo? še enkrat v letošnji sezoni bo ljubljansko športno občinstvo lahko gledalo živahne in napete kolesarske borbe, katerih podrobni spored bo še pravočasno objavljen. Pred prieetbom zanimivega domačega tekmovanja v nogometu To je vprašanje, ki ga je po nelcajteden-skem molku vrgla med nogometaše in prijatelje nogometa SK Ljubljana z nedavno objavljenim razpisom nogometnega turnirja, na katerem bodo kot nagrade za uspehe delili najbolj praktično in v današnjih SIN O MATICA Telefon 22-43 Salve smeha! Dve ari neprisiljenega _ razvedrila! g Do solz se boste nasmejali v najbolj zabavni veseloigri sezone s priljubljenim komikom Heinz FvSlirRRnnrrm v glavni vlogi — Film za mlado in staro! Predstave ob IG. in 19. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Največje delo španske filmske produkcije pod pokroviteljstvom španskega narodnega sveta! •— Usoda"oficirske družine v zadnjih težkih španskih meščanskih bojih Km^e priče Alfred o Mayo, Ana Mariscal, Jos6 Nieto, Blanoa de Silos — Režija: Josč Lcis Saenz de Heredia — Za nemški dialog: Dr. Martin Jacob Predstave cb 16. in IS.uri. HiNO UNION Telefon 22-21 Danes zadnjikrat Nepozabno filmsko delo iz kraljestva nesmrtne muzike velikih klasikov Bacha in Brahmsa Čaro%2se gss!.! Wifl Oadflieg, C-iseia Uhlen. Eugen Klopfer, Hans Herraann Schaufnss, Paul HSrbiger, Para Henckels, Elsa Wagner, Otto Tressler !. t. d. Predstave ob 17. in 19.15 uri časih tako dragoceno darilo — nogometne žoge, ki jih je ugledna tv. Mergenthaler darovala v te namene — reci in piši — petindvajset. Razpis ugotavlja, da se za tekmovanje, ki bo odigrano po sistemu za točke, lahko prijavijo vsa.prva in vsa mladinska moštva, kar pomeni, da si je SK Ljubljana s tem turnirjem zagotovila nogometni spored za precej naslednjih nedelj in praznikov in bodo torej še zmerom številni prijatelji te igre v bodoče »vsaj za silo« imeli kam stopiti ob talcih dnevih. Zog je 25, to smo čitali, toda koliko bo kandidatov zanje? Vsa prva in kolikor več mladinskih moštev — morda 10, morda še več... Na vse to seveda tudi mi še ne vemo odgovora, kajti prijave se sprejemajo še ves današnji d~n, toda nepreklicno. Jutri torej bomo lahko že kaj več rekli o obsegu tega zanimivega domačega turnirja, ki naj izpolni nekaj bližnjih terminov na nogometnih igriščih. Iz sessaasisa letošnjih i&af&olj- ših fzi&ov Kaj premore Evropa ua tekali.ščih? Ni še končana letošnja lahkoatletska sezona in tudi takrat, kadar je bo konec, ne bomo mogli govoriti o njej z besedami in merili, kakor smo jih bili vajeni v nrej-šnjžh časih, kajti vse športno delovanje — in ne nazadnje tudi lahkoatletsko — je po vsem .svetu pod zmerom vidnejšim vplivom vojnih dogajanj. Kljub temu so se nekateri ljubitelji statistik in seznamov že sredi poletja lotili tega dela in tako imamo pred seboj seznam, ki ga je sestavil nemški strokovnjak Hans Borov/ilk s podatki o letošnjih najboljših izidih po Evropi v moških in ženskih disciplinah. Zanimivo je, da kljub vsem omejitvam in težavam v celotnem pregledu vendarle vodijo Nemci, kar spet dokazuje, da v Nemčiji posvečajo športu še zmerom veliko pozornost in mu skušajo po najboljših močeh ohraniti nekdanjo življenjsko silo. V podrobnem navaja ta pregled naslednja imena in številke; na 100 m Lehmann (Nemčija) 10.6, na 200 m> Boyer in Foussard (Francija) 21.8, na 400 m Ljungreen (Švedska) 47.9, na 800 m Frascati (Italija) 1:50.8, na 1000 m So-rensen (Danska) 2:23.6 .na 1500 m Hagg (Švedska) 3:43. na 3000 m Hagg (Švedska) 8:08.2, na 5000 m Heino (Finska) 14:11.4. na 10.000 m Tillmann (Švedska)) 30:34.4, na 1100 m z zaprekami Lidman (Švedska) 14.6, na 400 m z zaprekami Cros (Francija) 53.9, na 3000 m z zaprekami Sjostrand (Švedska) 9:19, v hoji na 10 km Balsan (Protektorat) 44:53.8, v skoku v višino Nacke (Nemč.) 1.98 m, v skoku s palico Bem (Protektorat) 4.05 m. v skoku v daljino Simola (Finska) 7.29 m, v troskoku Hallgren (Švedska) 14.47 m, v disku Tosi (Italija) 52.14 m, v krogli Lethila (Finsika) 15.85 m, v kopju Petterson (Švedska) 68.66, v kladivu Nemeth (Madžarska) 54.56, v petoboju Nacke (Nemčija) 38S8 točk in v desetoboju Larsen (Danska) 6652 točk. Med ženskami so pri najboljših predstavnicah zabeleženi tile letošnji najboljši izidi: na 100 m Blankers-Koen (Hclandska) 11.8, na 200 m Blankers-Koen 25 sek.. na 80 m z zaprekami Bies-Sanndman (Nemčija) 11.8, v skoku v višino. Blankers-Koen (Holand.) 1.65 m, v skoku v daljino Bnmemann (Nemčija) 5.85 m, v disku, krogli in kopju Grebe (Nemčija) z znamkami 41.59 m, 13.22 m in 43.68 m. Novejša poročila še boljša Iz Švedske prihajajo v sredo nove vesti o rezultatih, ki že spet prekašajo najboljše letošnje uspehe. Arne Andersson je pretekel 1000 m v 2:21 ter obenem pustil za seboj dosedanjega prvaka Hansa Lili-equista. ki je bil drugi s časom 2:22. S'ixten Larsson je potreboval za zmago na progi 400 m z zaprekami izboren čas 53.8 sek., Lirger Holtquist pa je skočil s palico 4.10 m visoko. Izid svetovne znamke v metu kopja je postavil letos latvijski mojster Stcndzewieks, ki je v Rigi zalučal orodje 70, 86 m daleč. Kovanci po 1 in 2 kuni so prišli v obtok na Hrvatskem dne 1. avgusta. V borbi z odmetniki je padel pri Banja-luki polkovnik Juriij Resch, brat polkovnika Hinka Rescha s Sušaka. življenje na savskem kopališču v Zagrebu. Hrvatske »Novine« objavljajo krajši dopis, iz katerega je razvidno, da tudi v Zagrebu vreme kopalcem letos ni naklonjeno. Kljub temu pa je obisk na savskem kopališču vedno velik. Dopisnik pravi me;l drugim: Zagrebčani prihajajo na kopanje, da pozabijo tegobe današnjega življenja in da si osvežijo in popravijo živce. Ob delovnih dneh kadar ni predalarma, obiskuje mestno kopališče na Savi okoli 4000 kopalcev, ob nedeljah pa se število povzpne na 6000. Ge je že zjutraj dan znak za predalarm, potem je seveda število obiskovalcev mnogo manjše. Iz Srbije žetev v gornjem Pomoravju. Iz Aleksin-ca poročajo, da ao pomoravska polja od srede julija, ko so pokosili zlato klasje, dobila popolnoma drugo podobo. Pridelek ni bil prvovrsten, ker je zima precej škodila žitu. žetev je bila opravljena v najkrajšem času. Pri delu so pomagali vsi moški in ženske, stari in mladi. Vžigalice so se podražile. Po naredbi uprave srrbskih državnih monopolov je bila cena vžigalicam zvišana od 5 na 10 din. Vsak dobi na mesec po 3 škatlice vžigalic. 235.000 levov za prizadeto prebivalstvo v Bitolju. Bolgarski ministrski predsednik Bagrjanov je pred kratkim sprejel bitolj-skega načelnika me od opekarne na Viču do Vodovodne ceste. Poštonega najditelja pio. ?im, naj ga vrne na naslov : H-iclar, Vodovodna D., Mestna jama 23. 21217-37 POROČNI PRSTAN zlat. sem našla v Strell-ški ulici. Naslov v ogL odd. Jutra. 21254-37 MANJŠO SOBO (morda tudi preprosto hrano), išče za september kjerkoli starejši upo. kojene.c soliden ?amec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne sitiLar:m« 21223-23% SOBO 14 LETNA DEKLICA poštenih. staršev se želi izučiti medn.'. galanterijske aH papirne stro. j nikar ke. P. nudbe na oglasni ; ^g odd. Jutra ped >Na^pim takoj« 21261-44 za sipe Neben večer, ko les?.mo k poč tku ne vemo. kaj nas čaka to noč. Ne bcite sc. nočemo vas plašiti, saj strah k ničemur pametnemu nc p°" more. Treba pa je Ljubljančane venomer opozarjati. da izvršijo vse tisto, kar za primer nesreče zahteva protiletalska zaščita. »Pripravljen biti — to jc vse!« se glasi že staro pravilo, ki velja prav posebno' za dandanašnje letalske napade. Verjemite, da bi bili Ljubljančani že s rem hude prizadeti, ako bi se pri vsakem letalskem napadu zaradi eksplozije bomb razbila stekla v okenskih okvirih. Že zdaj je treba pomisl:ti. kaj bi storili v takem primeru. Možnost nabave novega stekla je zelo majhna. Treba bo torej okenske okvire zapreti z lepenko, z deskami ali podobnim. K temu vas opozarjamo, da lepenke ali desk ne zabijate na okvire na notranji strani, temveč na zunanji, kjer ni kljuk, ki bi ovirale tako zadevanje okenskih odprtin. S takšne pravilno namestitvijo kartona ali desk bo tudi doseženo, da dež ne bo zamakal sob. ker 6e bo deževnica odtekala na zunanji strani okna. Toliko danes v premislek zastran šip. Vsak večer, ko ležete k počitku, preudarite to in eno reč, kaj bo kazalo storiti v primeru letalskega napada in po njem. Se enkrat: pripravljen bit' — to je vse! iščem osebo | ki bi mi zanesljivo raz-' kužila stanovanje s plinom. Ponudbe na oglas, ai odd Jutra pod »Nujno 9999. 21249 3 DOJILJO ali materino m'eko. — •ščem. Zgla=iti se v pisar ni Sumi, Gradišče 9. 21223-3 sivtljo za popravljanje otroških obJekc za d"čka. takoj --prejmem. Ulica 3. maja 7-n. levo. 21273.3 ŠIVALNI STROJ j-Sngerj, pogrezijiv, in druee znamke, priložnostno prodam Guga, Via Giuiia 26-1., Trst. 21209.6 NOV RADIO 5 ci-vni. prodam za lir 13 500. Marolt, trgovina, Aleševčeva 22 21206 6 MOŠKO BLAGO za obleke, temno siv0 in svetlo ter rjavo moško obleko za majhno postavo ali za fanta od 16 do 18 let. prodam. Flori_ lanska ul. 40. »podM. 21239-6 takoj proda hičnik v Trgovskem domu. 21260-6 MOŠKO KOLO zelo trpežno, skoraj novo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. JUtra. 21237-6 RJUHE, BRISAČE jopico in usnjeno torbico. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21256.6 KNJIŽNO OMARO kombinirano, orehovo, politirano in drugo pohištvo, prodam. Černe Avgust, Vodnikova 83.— Ljubljana. 21253-6 ČEVLJE -alo-n-kft, črn semiš ln Ink, št. 37, v zolo do. brem stanju, proti"m. — Naslov v ogi. odd. Jutra. 21270-6 J ATLAS »Andrees-. prodam. Zad-Krakov?ki nasip 21272-6 MOŠKO OBLEKO svetlosivo. za srednjo postavo, prodam za 1700 lir. Lepodvor-ka 26-TJI— desno. 21279-6 ŽENSKO KOLO športno. lahko. skoraj novo in eno ^p^rtno moško kolo brez gum. pro. dam Lepodvo-ska 26 ITI. pri Novaku. 21278 6 DEŠKO SUKNJO zimsko n blago za moško obleko, prodam ali omenjam Za protivrednost. Naslov v ogl odd. Jutra. 21281-6 NOV NAHRBTNIK in blago za moško obleko ali kostum. pr.da.-n. Naslov v ogl. odd Jutra 21280-6 MOŠKO KOLO izvrstno malo rabljeno, prodam. Voraš iti: Bre7->_ vlea. kolodvor 212S4-6 OTROŠKI TRICIKEL flobro ohranjen, prodam. Vislov v ogl. odd. Jutra. 212391 6 MRČES IN GOLAZEN uši. stenice, bolhe, ščurke molje miši. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobte v drcererij' K AN C Židovska ulica 1. 21039 6 PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerl la Kane Židovska ul 1. 21038-6 bro. Ponudbe na og! .sni odd. Jutra pod :P!. uje. va dobro« 21283_23a mj m Ml P llill111 IIIVHiMIH! STANOVANJE Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelka A.G. 1944. Centrum, čer- ne, Dcbro ohranjeno, Dober plačnik, Dnevno eno uro, Družabnik Delavka, Dobra znamka. Dobra knjiga. Ekonomija, Kjerkoli takoj. Konjunktura ugodna, Kuharica, Kupčija, Ljubljančan, Ljube, ča rožica. Lužni kamen, Moški čevlji. Moj srček. Mirni dom, Mlado dekle. Množina. Model, Naj. boljša naloiba, Novopo^ ročenia. Otroško kolo, I' Opremljena soba, Prdno dekle. Pridna in poštena, enosobno ali dvosobno— ! Prijetna jesen, Prijeten Išče starejši zakonski - - - - -- - Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dre osebi« 21252-21a STANOVANJE enosobno ali večje iščem. Odrtoplm enosobno stanovanje. Ponudbe na oc-1. odd. Jutra pod >Dcbr0 plača.x< 21275-21a ZAMENJAM v centru lepo dvosobno stanovanje v tretjem nadstropju z enakim ali trisobnim stanovanjem v centru v visokem pri. tličju. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21238-21 dom. Poletje, Pajčoian, Postrežba. Poštena. Pralno, Parcela. Poletni večer. Poceni -D^aini stroj. Protivrednost 33 Ponudba, Plačam bolje. Rožma. rin. Razumevanje, Rabim takoj Sušilnik, Sreča, Snažno, Soliden plačnik. Sredi mesta. Samo po. poldne. Stalen najemn-k. Starejša kuharica. Solidno, Samec. Srečen zakon Starejši pop od. Šivalni nujno, T?koj Trgovec. Tritisbč, Trgovka, Točen plačnik. Tudi delo Točna plačnica, Točnn plačam, Tehtnica, Ugotoviva simpatijo. Vzajemno življenje. Ves dan >3sot. na. Vameti, Z^est, 999, 500, 1170 in 1250 m!. Lastnik zaprtih prostorov, ki jih z enostavnim orodjem nI možno nasilno odpreti, mora zagotoviti možnost takojšnjega dostopa v slučaju nevarnosti, najbolje tako. da hn..ni ključ oseba, ki je vedno v bližini. &3S3LVErTA TR&OVSKE AKADEMIJE VEŠČEGA POLITIČNE ARITMETIKE, SPREJMEMO V SLU2BO. Lastnoročne ponudbe s prepisom zrelostnega spričevala na ogL odd. Jutra pod tDOBER RAČUN AR«. Šef Pokrajinske uprave v Ljubljani Zavod za upravo imovine upornikov Št. 57/44-41. Ljubljana, 14. avgusta 1944. RAZGLAS Pri Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, se bo prodala na javni dražbi zaplenjena drogerija Jančigaja Mitka, Ljubljana, Krekov trg. Dražba bo dne 7. septembra 1944 ob 9. uri v uradu, Puccinijeva ulica štev. 9, pritličje, desno. Ceniina vrednost Lir 128.189.—. Izklicna cena znaša Lir 85.400.—. Varščina znaša Lir 12.800.—. Ponudbe pod izklicno ceno se ne bodo sprejemale. Dražbeni pogoji in seznam predmetov v drogeriji so interesentom na upogled v uraaoih prostorih Zavoda. Dnevi, kedaj se lahko predmeti ogledajo v drogeriji, so razvidni v Zavodu. Zavod za upravo imovine upornikov. Herbert Steinmann: 29 Žena za stekleno steno Roman »Zdaj se mora kmalu vrniti — potem I utegnemo zvedeti kaj več,« je rekel Hanke v odgvor na vprašanje, ki mu ga je bil kriminalni svetnik zadal. Tedajci je nekdo potrkal na vrata. Na .Winterjev »Noter!« se je pokazal na pragu skrivnostni gospod Da Silva iz Ria de Jarš sira. Hanke mu je živahno stopil naproti. »Nu, gospod tovariš, kako je z vašim sumljivim drjem. Langejem?« Da Silva, kriminalni komisar s policijskega predsedstva v Riu de Janedru, je oba gospoda kar na j ljubezni veje pozdravil. »To snidenje v »Umetniški beznici' bo, upamo vsaj, zelo rodovitno za nadaljnji potek naših izsledovanj. Potrdilo mi je sum, ki me je obhajal že, ko sem preučeval spise svojega prednika kriminalnega komisarja Orteza o Ribarovi zadevi: dr. Lange je moral igrati tisti večer dokaj manj nedolžno vlogo, nego je dal svoj čas na zapisnik.« »Torej vztrajate pri domnevi, da je bil dr. Lange tisti človefk, ki se je hotel Rilbera v ,Steklenem dvorcu' pogaijaM z njim o naikupu neke umetnine, in da je dr. Lange storilec, ki je oropal Ribero?« Schiiftleiter • Drejuje: Davorin Ravljen — »Da, gospod kriminalni svetnik,« je Da Silva pritrdil, »o tem sem danes trdneje prepričan kot kdaj. Dr. Lange je najprej vobče tajil, da bi poznal .Stekleni dvorec', in je to z veliko togoto šele priznal, ko sem ga ostro zgrabil Pri tem je postal neobrzdano izpadljiv — čemu vse to. ako je bila takrat njegova navzočnost v ,Steklenem dvorcu' nedolžna?« Giinther Hanke je maloverno zmajal z glavo. »Dr. Lange je imel takrat v Riu de Ja-neiru važen opravek, šlo mu je za vpliven položaj, ki ga je utegnil bodi si utrditi bodi si izgubiti — ne gre mi v g2avo in mi ne gre, da bi se bil izoozabil do roparskega poskusa, ki ga lahko pripravi ob vse.« Da Silva se je skeptično nasmehnil. »Pri fanatičnih zbiralcih je časih vse mogoče, gospod tovariš; kriminalna zgodovina ne pomni malo takih izjem.« »In kako se je vedla gospodična Dannovv, ko ste v .Umetniški beznici' povedali svojo zgodbo?« ga je Winter prekiniL »Povsem takisto, kakor sem že domneval, ko smo zasnovali ta načrt, gospod kriminalni svetnik. Iz razloga, ki mi še ni docela jasen, je spremljala mojo zgodbo z veliko notranjo razburjenostjo, ki jo je ikrotila samo navzočnost gospoda Renkena. Kar oddahnila se je, ko je dr. Lange nazadnje ves besen zapustil .Umetniško bez- nico'. Ni čudo, kajti preteto sem ga bil pestil!« »Ali ste ugotovili, kam je šel iz .Umetniške beznice'?« Na obrazu Giintherja Hankeja se je zrcalila napetost. »Našel sem vašega pomočnika v .Umetniški beznici' in ga opozori! na to, da se bo družba kmalu vzdignila. Nato sem pohitel za Langejem. ki sem ga k sireči došel. Šel je v svoj hotel. Ker ga tam stalno opazujejo, sem se takoj obrnil in prišel semkaj.« »Z vami je res veselje delati, Da Silva.« • Winter je smehljaje se zrl na mlada kriminalista, ki sta bila tako neenaka in vendar v marsičem tako podobna drug drugemu. »Veseli me, da se gospoda dobra razumeta. Ko ste se pred tremi dnevi predstavili pri nas, gospod Da Silva, in smo vam obljubili podporo, če bi tu pri uprizoritvi ,Žene za stekleno steno* našli v Riberovi zadevi kako sled, seveda nismo mogli slutiti, da se bo stvar tako drama tako razvila. Takrat pač še ni bilo Untermanno-vega slučaja!« Hanke je^nestrpno zabobnal s pnsti po plošči pisalne mize, pri kateri je stal. »Med Riberovo in Untermannovo zadevo mora biti nekakšna zveza — pri tem ostanem, gospod kriminalni svetnik. Nekje mora biti vez!« ; »In mislite, da je najprej iskati to vez v | gospodični Dannovv?« j »Da, gospod kriminalni svetnik! Ta žen-j ska mora biti zapletena v oba slučaja. Po ' vsem, kar vemo, je vendarle jako verjetno, j da sta gospodična Dannovv in gospod dr. Lange vsaj že poznala drug drugega, ko sta se srečala tu pri generalki. Dovolite, da vas spomnim dojma, ki ga je dobil o tem srečanju gospod Da Silva!« j »Bilo je, kakor da bi se sešla dva člo-j veka, ki sta nekoč storila drug drugemu i nekaj strašnega.« Kriminalni svetnik Winter se je zleknil 1 na stolu vznak in zamišljeno staknil konce prstov. »A kje naj bo tu zveza med Unterman-nom in drjem Langejem? Zdi se mi, da manjka nagiba za dejanje. Drugi so v Un-termannovi zadevi, če se ozremo po raz-| logih. ki jih delajo sumljive dejanja, mno-i go huje obremenjeni. Dajmo, oglejmo si j stvar še enkrat! Pri Rudersdorffu bi utegnilo biti vzrok dejanja ljubosumje.« Hanke je prikimal. »V tem pogledu je najbolj obremenjen, čeprav mu skoraj ni moči dokazati, da bi bil imel z gospodično Dannovv kake za-upnejše odnose. A to ne pomeni kdo ve kaj, saj bi bil utegnil ubiti Untermanna tudi iz nšpak pojmovanega viteštva do gospodične Dannovv.« »Pravilno, gospod Hanke.« je Winter pri- trdil, »njegovi večkratni prepiri z Unter-mannom in grožnje, ki jih je po izpoved-bah neoporečnih prič še tik ored generalko v prepiru izrekel proti Untermannu, ga posebno močno obremenjujejo. Pa tudi pri Renkenu bi utegnilo biti ljubosumje nagib uboja.« »Ta ni, kakor sam pravi, nič vedel o ponudbah in nastopih, s katerimi je Unter-mann zadnji čas nadlegoval gospodično Dannow, gospod kriminalni svetnik,« je Hanke pripomnil. »To je brez pomena — če je storilec, ima dovolj vzroka, da taji vse. kar bi ga lahko potlačilo.« »Najhuje obremenjena se mi zdi gospodična Dannovv, gospod kriminalni svetnik,« je zamišljeno rekel Da Silva. »Utegnila bi bila potolči Untermanna v nerazsodni ihti. ker je čutila, da jo zasleduje, in ker se je morala bati, da ne bi Renken opustil svoje namere z zaroko, če bi kaj zvedel o teh dogodkih.« »In dr. Lange. gospoda — tu, mislim, manjka vsakršnega nagiba!« »Ne zamerite, gospod kriminalni svetnik,« je z drobnim, zmagoslavnim nasmeškom odvrnil Da Silva, »tudi tu obstoji nagib. Untermann je bil slikar-umetnik, kakor Lange. To sem zvedel od ravnatelja Hassberga. Tu vidim možnost zveze z Riberovo zadevo, o kateri je pravkar govoril tovariš Hanke.« Za »Narodno tiskarno d.