Knjiga Slovenska V XIX. veku. Oroslav Caf (Juri — Cafov) r. 13. apr. 1814 na Rečici pri sv. Trojici v Slovenskih Goricab, zvršil šole latinske v Mariboru, modro- in bogoslovje v Gtadcu, svečenik 1. 1837, kaplan v Lebringu pri Vildonu, ). 1839 v Framu pri Slivnici, 1. 1859 v semenišču Mariborskem podravnatelj in profesor duhovnega pastirstva, 1. 1861 beneficijat ali nadarbenik pri mestni župniji v Ptuju, u. v blaznosti 3. jul. 1874 (Zoia 1872 str. 40. 41. — Letopis Matic. Slov. 1878 str. 72 — 101. — Knjiž. Zgod. Slov. Štajerja 1883 str. 112- 114). V mladih letih poskuševal se je včasih s a) pesnijo, na pr. 15. dec. 1834. G. A. Caf. Bel. (Vid. Ltps. 89): 1. Vse na sveti se menjava,2. Pesni sladki molk sleduje, K robu leze slavni car,I mraz času toplemu, Junost sehne, kako trava,Radost gorko se žaluje, Zlato prahu dava dar.Padne cvet prijateljstvu. 3. Kto iz burje se izbavi,4. Slava prhne v razvalinu, Gine bedno strelami,Strašni grad se razdrobi, Mir po vojni se razjavi,Liki tržestva preminu Hodi po mrtvečini.Mudrost sebi ne veri. *) Primerjaj ,,@efd)td)te ber ^abogogil" b. SloB. 9Jiebergef&&! b) Prvi MPozdravec vsem Slovencom" pa je Cafov iz Štajerja poslal po Novicah 1. 1845 št. 3, kjer naznanivši, da je umrl slavni slovenski pisavec Anton Krempl, našteva njegove zasluge, a pristavlja: nčujemo, da se naših Štajerskih spisavcov pisanje Vam Krajncom nič prav ne ljubi, ker ni tako, kakor vi govorite, in to rad dodam, vsej tude Vaši Krajnski spisovi nam Štajercom neso cčlo po volji, odtodaj tude naš Krempl med Vami malo sluje ino taka bo ostala, dokler bo vsako podnarečje svojo posebno gramatiko imelo: D a j n k o je ves Štajerec spodnjega kraja, M u r k o ves pokrajnceni Štajerec, Metelko cel Krajnec ino Gutsmanna je malo drujga, kakor Korošec, ob kratkem: Slovenske gramatike in slovenskega pisanja po vseh podnarečjih še neimamo!! Po vsi pravici ima zato pravopisna postava: nPiši, kakor govoriš" ali s pristavkom ,,kakor dobro govoriš" overžena biti, ino veliko bolje tako stati: ,,Piši kakor slovensko ljudstvo (po etimologii ino bližnjih slavjanskih narečjih) prav govori". Po tem se uadejamo, da bodo Novice, ker jih orel uže vse nebo celega Slovenstva veselo obleta, rade prijemale vsak popravek iz podnarečij v svoji besedi. Na noge! vzdramite seSlovenci! tema uže beži iz vašega neba — Hrovatom lepa Danica, Dalmatincom mlada Zora sveti — tude vam se uže deni — poglednite se bratje po edni materi, ino se za take spoznajte, da si prijazno k svojemu izobraženju roke molite" itd. — Nato svčtuje, kako duhovniki lehko popravljajo pregreho svojih negdanjih namestoikov, češ, da se sami trudijo se čiste slovenšine naučiti . .; da dobre knige sami pišejo ali jih iz drugih jezikov prestavljajo; da ne pustijo šolarjem za premije nerazumljivih nemških knižic davati . .; da očitno v cerkvi napovedajo dobre slovenske knige . .; da napravijo v svojih farah bravnice . . itd. — Naposled pohvalivši knjige, ki jih je spisoval Fr. Veriti, pravi, da imamo Slovenci preinalo zgodbinskih bukev ino drugih posvetnih, ker se človek samih samih svetih le tude navolji. Sam Bog pak nas obvari mazanja nesramnih bukev! — Vse to se izvira iz serca, vsega vnetega za Slovence ino Slovenšino" (str. 11). Vzlasti znamenito je, kar piše Cafov v Novicah 1. 1845 str. 31 gled_ Slomšeka in Slovenske Matice z geslom: Komur čest, čest. Rim. 13, 7. — pod naslovom: Novo, celo posebno veselje za vse Slovence. — „Slavni pisavec naš, naj boljšega glasa, vsi vživo do serca vneti za naše dušno in umsko izobraženje, prezaslužen gosp. A. Slomšek, kanonik in školasfcik Lavantski, — gdo li med Slovenci Jih ne pozna, Jih z spoštovanjera ne iinenuje? gdar Jihove ljube duše po osobi ne pozna, vsej jo pozna po Jihovi mili pisavi: nedolžni otročič kaže ves vesel na nDober Dar" — BBlaže in Nežica" šta mu naj ljubljejša tovarša; deklica kaže na ,,Devištvo" — na ,,Srečen Pof; hlapčič, kmet in gospod hvaležna na ,,Hrano" in »Filotejo" in še na veliko pisem — vsej kaj li bi govoril, kar vsaki Slovenec ve? — naš gosp. Slomšek, pravim, nam pripravljajo novo, novo življenje: družbo v izdajanje cenejih Slovenskih knjig narčjajo, kar bo nam ,,Slovenska Matica". 26. Prosenca t. 1. pišejo preč. gosp. Slomšek: ,,Družba v izdajanje cenejih rodoljubnih knjig je začeta: pretečene dni so postave in vodbe viši c. k. vladii isporočene bile". VečniBog! oča vseh narodov daj dober tek tej napravi in dolgo življenje skerbnimu gosp. napravljavcu! — Dvojne želje si zraven tega ne moremo zderžati: 1. Da bi ta le ,,Matica" vse Slovence od Madjarske do Vlaške meje, od Nemških gor do Ilirskih logov prijazno objemala, in 2. da bi ga ne bilo ,,spačeniga Slovenca", kteri bi ves voljen te Matice z glavo in mošnjo ne hotel podpirati"! V listih 17. 18 dal je ,,Oznanilo novih, za vse Slovenske domorodce imenitnih bukev" t. j. Radices linguae Slovenicae veteris dialecti, sp. Miklošič. Az peresa ravno tega Gospoda še tude pričakujemo neko drugo znamenito delo: Vseslavjansko slovnico (gramatiko), ktera Jim uže dolgo zlo po skerbi hodi — Bog Jim daj zdravje". — BPri ti priložnosti še porečem: Za Slovenskega domorodca so jasni časi 19* prišli, da niu zdaj ni več zadosta, besedo samo svojega kraja umeti, ne\ gdor se v njej popolniti — izobraziti hoče, se mora tude besede drugih Slavjanov učiti, kar bo ga pak s-tem leže stalo, ker bo se kmalo spreumil, da Slavjane le bolj pisanje, kakor govorjenje loči . . . Tude nasa lepa niiloglasna Slovenska beseda ima svoje oživljenje ino svoj živež pričakati iz bratovskih narečij; vsem narečjem pak gojna mati ostane stara, čestna Slavjanšina ss. ss. Cirila ino Metodija". . . Pri tej priliki priporoča razun Miklošičevih BRadices" v ta nanien še Dobrovskega BInstitutiones" in Kopitarjev nGlagolita", pa c) Dr. J. P. Jordan's nJahrbucher fiir Slaw. Literatur, Kunst und "VVissenschaft", v ktere je Caf tudi sam pisaril na pr. o vseslovanskem književnem jeziku itd. (Cf. Novic. 1851 str. 208). BS toj stroko (pesnijo) ni si glave belil, piše Raičev Božidar v Letopisu Slov. Matice (str. 89), nego tuarljivo uče se jezikov prehajal je na jezikoslovno polje, kder se je doraač, sposoben in zmožen čutil, in temu je odločil darovati ves žitek, kar se je tudi zvišilo. Poleg učenja zbiral je jako marljivo tvarino za slovar, pa blago za slovnico itd." — Priobčil je prvikrat svoj ,,Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in slovnice" v Novicah 1846 str. 32—44 (Gl. Ltps. str. 90-92), kjer razodeva velike svoje namere in osnove, ktere so ga naposled — brez zažeiVnega vspeha — usmrtile! Pozvan o tej veči dal je 1. 1848 v Novicah str. 62—63 pod naslovom: nZastran g. Cafoviga slovenskiga slovnika" odgovor, kteri ni gotnv in mnogotero sega že v druge stvarf. — Sicer je dopisoval čVih v Novice — Glas ali Dopis iz Štajerskega — na pr. 1846 str. 27; 1. 1848 str. 62 o slovenski obleki Pesničarjev itd. — Sam se je oglnsil 1. 1851 str. 208 — 212 v sestavku: BStaroslovenski in vseslovanski književni jezik", kjer naStcva zanj svoje razloge nasiiroti živim jezikom slovanskim in priporoča v ta namen koristne knjige, vzlasti izvrstna dela dr. Miklošiča, naj bistroumnejšega slovanskega jeziko<lovca (str. 213). Spis ,,Staroslovenski in vseslovanski književni jezik" je ponatisnila d) Slovenska Bčela 1. 1851 str. 183. Vanjo je tu in tam pisal pod imenom »Bčlankin (Vid. Ltps. str. 76 — po materi roj. Belan.)" na pr. nh. 1852: R in L sta slavenska vokala (str. 181 — 205); Ogrsko-slovenske besede (str. 221, 286 — 7) itd. — Kar je bil v Novicah 1. 1845 nasvetoval, to je storil sam s prevodom knjige: e) Robinson nilajši. Knižica. predragi slovenski mladosti za uk ino kratek čas, jo iz českega prepisal Oroslav Cafov. Zalog. Fr. Dirnbock v Gradcu. Tisk. Jeretin v Celi 1849. 8. X. str. 258. — Da se nekoliko bolje spozna tedanja beseda njegova, bodi na primer iz predgovora: Tota jako koristna kniga, kolikar nam je znano, se je v izvirnem: Nemškem jeziku vže pred dvajstimi leti osem ino dvajstega izdanja učakala kar je ne mali dokaz njejne verlosti, ino to tem razvidneje, ker se je, kakor je sam spisavec Kampe uže pri sedmem izdanji opomenol, v vse Europejske jezike preložila. Menimo zato, da bode preloženje (ali vsej prepisanje iz Českega) na slovensko našim milirn rojakom ugodno, kaj ti da je eti spis ne le za mladino odviše priležen, temoč tude staršem ino rednikom pri reji — odgojenji otrok zlo koristen — užitečen itd. Kar se besede tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino satno taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, KoroSkem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti: Ako pišem samo po svojem, še sem polš v svoji lupini zapert; če bi pak pisal ravno po tvojem, kakor bi ti rad, bi se jas iiiiel svojega uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem taketn boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši (Zbirčica tam pa tam nabranih prav Slo- venskih besed str. 346 — 358), ino mi veri mi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz doinače — vlastne rude, po volji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tein prepisanji nierzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z razninom popravilo. — če se ti, dragi slovenec! tako berilo poljubi, sem pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejini tičas to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje — prepisavec. f) Složil je več molitvenikov . . Vlada mu je izročila prestavo Računice za prve šole. Podpiral je slovenske časnike s svojimi prineski itd. (Zora str. 41). — Priobčil je v Dr. R. Razlagovi Zori jugoslavenski 1. 1853 spis Bo glagolčh" str. 158 — 226. — Istega leta českirn jezikom pretres vseh del do onda izdanih po dr. Miklošiču (Knjiž. Zgod. str. 114; Ltps. st. 95). g) Djanje Svetnikov Božjih . . Na svetlo dal A. Slomšek. — Mej pisatelji je na str. VII. v I. D. 1. 1853 imenovan tudi Juri Caf, ki je vravnal po svoje blezo BŽitek svetnikov" za mesec april (Ltps. 81). — Po njem je prišla na dan h) Rotnarska palica po poti v večnost. Del I. Misiouski govori. V Gradci 1853. 8. 285. Del II. Popolne mol. buk. s poduki in mol. Prepisal (v. Des Christen Pilgerstab) in sostavil 0. Caf. V Gradci 1854. 8. 416. — rTu imaš v pervim delu misionske govore, ki jih vsak jiobožni bravec zamore porabiti za svoje osebujne premišlovanja, ali za svo.je duhovno branje. . . Drugi del romarske palice pa lahko sara za se obstoja kot prav koristue molitue bukve . . . povsod imaš prav primernih naukov. Slovenšina je kaj lepa v tej knjigi, in olikan sklad govorjenja, vender pa tako prost, de ga inore vsaki človek, ki slovensko zna, dobro umeti itd. (Zg. Danic. 1854 str. 72)". i) Drobtinice 1861. XV. Izdalo vodstvo Lavantinskega semenišča. V Marburgu. Janžič. XVI. str. 288. Venec blagoslovnih pesem str. 1—25. Da je pričujoči letnik on vredoval, vidi se iz predgovora, kteremu je podpisan Cafov, in iz njega bodi na razgled: Vsem prijateljem in podpiratelj em Drobtinic. Hvala Bogu! tudi letošnje leto je za Drobtinice rodovitno bilo, in sicer na njih novem seli: iz mnogih krajev lepe Slovenske zemlje so se nabrali mnogoverstni kosci, znameniti za duhovnike in učitelje, pa tudi za proste stare in mlade'Slovence v poduk, izgled in, kar je naj važnejšega, tudi v posnemo in porabo; s kratkim: skerbelo se je na vse strani za cerkev in šolo, ter za družinsko in domače življenje; še na vesele svate in dobro voljo se nč pozabilo. — Tudi letos najdeš, dragi bravec! v vseh predelih te knige zanimivega gradiva iz visoke, znane in mile roke. Kar pa letošnjim Drobtinicam še posebno vrednost povzdiguje, je dodavek blagoslovnih pšsem z napevi vred. Te letnik stopa tedaj čedno in dostojno v versto svojih starših tovaršev. Zatorej, ljubi Slovenec! rad beri, pa tudi rad brati dajaj, ker je vpijoče geslo sedanjih časov: nomika in napredek"; prava omika in potrebno napredovanje pa stoji le v tem, da se um in serce izobražuje, in strab božji širi in uterjuje raed ljudmi; ako si pa le tako imenovano izobraževanje to trojno podlogo, ki iraa svoj pervi in poslednji konec samo v Bogu in večnosti, spodbije, je le prazno modrovanje, potrata in zmota. — ... Zdaj pa, ljube Drobtinice! le srečno pojte po vsem Slovenskem svštu; naj vas tudi nizka hišica veselo sprejme: dobro došle! ter prinašajte vreden sad za čas in večnost, ker je le to vaš naraen! ,,Poleg vednega učenja raznih jezikov je zelo marljivo zbiral tvarino za k) slovar . . Razve nabire besedne in knjig povzel je jako čuda tvarine tudi iz ljudstva; vsaj se je ninogo let trudil skrbno zajiuiati iz naroda, 6esar šče tako obilno dosle nikdor ni učinil. Miklošie slišavši o njegovi veliki zbirki prišel je 1. 1856 k njemu, tev mu naznanil naslednjo ponudbo: BVi imate obilno besedne tvarine nabrane, tudi jaz posedujem 4 zvezke v polni obliki spisane, če ste voljen, izdajva skupno slovar, na naslovnem listu natiskati se naju obeh imeni, in z dobičkom bodeva se delila". Pa Caf ni privolil, vede ceniti množino in vrednost skupljenega blaga; itak bi bilo narodu koristno, imeli bi konči slovar, a sedaj Bog si ga vedi, kteri zarod bode v njem čital; sicer pa je vedeti treba, ka je Caf Matici izročil svojo zbirko, a ne kakemu zasebniku, tore ima Matica na njo pravico. Pred petimi leti odpravljeno je pod nazorom sedanjega prečastnega in prevzvišenega kneza in vladike ljubljanskega dr. Zlatousta Pogačarja okoli 60.000 besed Matici . . . in kesneje šče je dr. Costa opet prece blaga odtovaril". Tako piše RaičevBožidar v Letopisu Mat. Slov. 1878 str. 82. ,,Že kot dijak je bil Juri Oroslav Caf izurjen v vseh slovanskih jezicib, leta 1840 začne preučevati vse jezike arjanskega debla. Najprvlje preuči Boppove in Pottove dela o sanskritšč ini, po tem se spravi na preučevanje zendskega jezika . . . preuči evropsko, naimer: staro germanščino, keltščino, litovščino ino vse romanske jezike. Tako z jezikoslovnimi vednostimi oborožen se spravi na spise svoje, katere hočemo malo dalje dole navesti. Zraven tega je nabiral pridno narodne pesmi, prislovice in gradivo za slovenski besednik. Crez 60.000 besedi je poslal v Ljubljano za slovensko-nemški slovar, ki se ima z pomočjo Wolfove ustanovnine na svitlo dati. Njegovi nabirki so iz vseh slovenskih izvornikov, iz vseb natisnenih in rokopisnih slovarjev, iz časopisov in knjig, posebno pa iz naroda. Imel je pri sebi in preredil jih večkrat skoz celo zimo z lastnim denarjem — slovenske može iz Rezije, Medjimurja, Krasa, Koroškega, in z njimi prebiral vse slovnike slovenske, celi ,,Orbis pictus" Komenskega in poizvedoval, kako tej ali oni reči pravijo v onih krajih. Stare Pohorke najel je za prejo, da so mu pevaje prele povesmo, ker tako so najložej pravile pesmi; tudi napeve je marljivo zapisaval . . . — Mi smo pri njem videli dogotovljene sledeče spise, razen že v tem članku omenjenih in sicer: a) Critico-etymologicum Lexicon slovenicum; 60 pol. — b) Izdelovanja jezikoslovna indoevropska; 160 pol. Slovarji so pisani po srednjem samoglasniku, da se želena beseda lehko najde. — c) Slovniških opazk za slov. in slovanščino 42 sešitkov. — d) Kritiški slovarček k bolgarskim pesmam Miladinovičev , v katerem so tujke iz turškega in novogrškega pojasnene, 6 pol. — e) Dostavkov, popravkov in razlag k Miklošičevemu Lexic. palaeoslov. 20 pol. — f) Slovniških opazk k indoevropskim jezikoslovnim preiskavam, 50 pol. — Zraven tega manje spise o slovniških pogreških, ki se v naših celo v vednostnih knjigah potikajo, in nam besedni razum prečijo in pačijo, dalje vsporedno primerjanje in razlaganje rezijanske in ogerskoslovenske slovnice, izjasnjenja staroslovenščine iz slovenskega narečja itd., toda vse skupe črez 500 pol z velikim trudom nabranega jezikoslovnega blaga. Caf stoji na vrhunci jezikoslovnih znanosti — hoteli so ga imeti za profesorja pastirne na univerzi, za profesorja primerjajočega jezikoslovja v Prago po odhodu Schleicherjevem, na stolico slovanskega jezikoslovja v Petrograd — in njegovo ime bode, kadar njegovi spisi zagledajo beli svet, tako cenjeno med učenjaki, kakor imena Miklošič, Buslaev, Bopp, Pott, Schleicher itd." — Tako je pisal Davorin Trstenjak v Zori 1. 1872 str. 40. 41. In prav to je menda vzbudilo Cafa, da je vendar spet jel glasiti se 1) v Zori na pr. 1. 1872 št. 20 po sestavku »Jezikoslovne črtice" (škrjanec — sevec, sevica, sevka in levec, levica, levka); v Vestniku 1. 1873 str. 3 ,,Besede s predstavkom ma — ali me; str. 36 o besedi Blimbar"; str. 55 ,,nazoči"; str. 104 — 168 in 1. 1874 str. 25—62 o besedah Bptuj, peč in tuj itd. V teh poslednjih razpravah se vidi, kakov jezikoslovec je bil Cafov. — Znatntuiita je opazka, s ktero pričenja zadnjo razpravo po dr. Miklo- šičevem Lex. palaeoslov. gr. lat. 1. 1865: »Kakor blagi čitatelje vidijo, se jaz s to knjigo najraji bavim — po pravici; in sicer, ker je v tej stroki, naj izvrstnejša knjiga zakladnica, pravo zlatočrenije . . ktero vsa slov. narečja jasni — in se samo po njih naopak jasni in ker se na vsaki strani — jih je 1170 —- s priljubljenjem izvlasti na našo milo slovenščino, pa tudi na sorodne indoevropejske jezike ozira, moralo bi pač vsaketnu slovanskemu rodoljubu knjižnico krasiti! — Le golemim čudom se čudim in tu javno tožim, ka Slovaui, ki se le s svojim množtvom radi bahajo, ne vzročijo temu Veleumu pričine in potrebe, da bi se to slavno delo — tudi nemšk. učenjakom v največih hvalab — skoro po 10 letib! natiovo izdalo, ter se naše hibe poravnale — dokler — ta zvezda zorjanska s slovanskega neba zavseli v zaton ne . . . .! Če se pa jaz te knjige gde teknem, ji izličnosti ne uščrbim — bil bi trud, kakor bi solncu žarke krhal — vodilo je le: »č'to jest' istina?« Joan. XVIII, 38. Caf. Istina je, da se je obilna besedna zbirka Cafova izročila vredništvu sloven. nem. slovarja iz vstanovnine Wolfove; o teui glej njegovo pisanje v Sloveacu 1. 1874 št. 85—86, kjer se spominja celo Jezičnika! Koliko je vredna in ima-li res v sebi čez 60.000 besedi, o tem povedalo se bode v slovarju saraem. — VNovicah 1. 1874 str. 231 je po smrti njegovi čitati: ,,Literarične zapuščine dobi po lastnoročni njegovi oporoki polovico Zagrebška akademija znanosti, polovico pa Slovenska Matica." — Tako pripoveduje i Raicev Božidar, daje Caf Matici izročil svojo zbirko . . . in kesneje šče je dr. Costa opet prece blaga odtovaril (Ltps. 1878 str. 82). Dr. Bleiweis popravlja to koj rekši: ,,C,ifovih tu navedenih spisov Matica nikdar ni prejela. Dr. Costa jih je dobil zelo, zelo (ubogo) tnalo!"— Jeli Akademija J ugosia veaska kaj dobila, ne vera; zelo dvomiin. 0 Matici vetn pa tole: Po sporočilu o smrti in oporoki podal se je predsednik dr. Costa sarn v Ptuj, ter — vloživši desetak — prinese Matici kacih 100 do 110 listov, na katerih so vse križem. bile jezikoslovne črtice brez vsakoršnega reda! 0 tej pridobitvi je poročal sam 9. oktobra 1874 v 31. skupščini odborovi; v 34. dne" 16. jul. 1875 pa sena jaz — pregledavši tiste papirje — nasvetoval, naj se prepustijo vredovatelju slov. netn. slovarja, kajti ninaajo nikakoršne druge vrednosti (Ltps. Slov. Mat. 1875 str. 17). Iz Letopisa 1878, kjer Raičev Božidar preslavlja rokopise Cafove (o snopičih Slava, o jezikoslovnih preiskavah na polji indoevropščine, o Miklošičevem stsl. slovarju str. 97, 99 itd.), sme se sklepati, da jili je imel takrat v rokah. Kje so zdaj, kdo ve? BNa duhovski bednik bil sem poslednjič pri njem, piše ondi (Ltps. str. 87) . . . Pred odbodom pokazal mi je prstooi na spodnji predel neke inače visoke omare, rekši: ,,etu so moji spisi, kedar me ne bode več, gledi, ka je bitro rešiš." — Po vsem tem se mi žalostna osoda Cafova pojasnjuje še bolj iz prijateljskega pisma, ktero mu je kaplanu v Frauheimu 1. 1853 pisal J. Muršec, kjer se nahajajo besede: ,,Vedno obžalujem, da vi svoje izvrstne moči na malenkosti zapravljate, in da ne spravite svojega rečnika brž v red. Vi imate kaj blaga — pa ne v red spisanega. Miklošič ga ima mende pol manje, pa vse lepo vazbučeno. Bi vsak svoje dala — oboje v eno zložila — ino rečnik bi naj popolnejši bil — ino koj gotov, zakaj Miklošič je hiter . . . Ne zamerite mi te oprtosrčnosti — preveč mi vajna sloga in nje blagi nasledki na srdcu leže, z druge strani pa strah, da bi ne vtegnul ves vaš zaklad se razpršiti, ako mu z redom ne zagotovite obstoja ino porabe. To bi bilo za naš narod nedoinestljiva šteta!!" — Celo J. M a c u n pripoznava, da je v pravem pomenu zelo umestna bila beseda Slomšekova: BNa Vašem mestu jaz se tega ne bi učil itd. (str. 113)." — nčudnovato zaista! IJ ono po prilici doba, kad mi izgubisrao Kurelca (Vienac 1. 1874). izgubiše Sloveftci Cafa. I jedan i drugi bijaše skroman jezikoslovac, i jedan i drugi zadubio se u dušu naroda svoga, i jedan in drugi kupio je kao crv narodnje blago, i jednog i drugog ostavi pod kraj života sila duha, i jedan i drugi poginu iz nenada. Dvie su to skromne al sjajne zviezde na nebu slavenskoga juga. Vječna im pamet, vječno pobratimstvo nad zviezdaini" (Zora 1874 str. 255). —