RAČUNALNIKI INŽENIRING d.0.0. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica '; TEL: 01 /7869-040, FAX: 01 /7869-045, GSM: 051/612-923 SVETOVANJE, PRODAJA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME ... na lastno programsko opremo za računovodstvo, finance, trgovino in storitve. e-mail: lamas@lamas.si Časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica ■s I w v^iva^TT Števiiika 9, fetnik ^^Tii^oVembep Prûjetn© Občina Ivančna Gorica je prijetno domača. To je sporočilo, ki ga naša občina od 11. novembra dalje prenaša vsem, ki nas obiščejo. Obiskovalcem, investitorjem, bodočim priseljencem in mimovozečim. Slogan in znak kot nova blagovna znamka sta nastala, da bi občina uredila svojo enotno identiteto in dosegla še večjo prepoznavnost. Seveda pa ni vse odvisno samo od tega, kar bomo kazali navzven, preko takšnih in drugačnih sporočil in prireditev. Tudi občani in občanke bomo morali dodati svoj delež, da bo ta občina res prijetno domača. V tokratnem Klasju smo kar nekaj prostora namenili predstavitvi nove vidne podobe občine, prav z namenom, da vam predstavimo sad iskanja vsem skupnih vrednot in ciljev z željo, da jo najprej vzamemo za svojo vsi občani. Šele, ko se bo nam »usedla v srce«, bo vabljivo zažarela tudi navzven. Sicer pa se bliža konec leta. Zaznamovan bo tudi z volitvami. December je poseben mesec v letu. Veseli možje prihajajo, prvi sneg Naj bo čim več drobnih veselih trenutkov. Matej Šteh, urednik Zupan Dušan Strand ob prvi obletnici županovanja podelil posebna priznanja Ambasador občine L h PRIIO^^ % # v v Vasa voscila Uredništvo sporoča, da bo v prihodnji praznični številki Klasja na voljo prostor za božično-novoletna voščila. Cena objave za podjetja, društva in druge organizacije je 25 evrov z vračunanim DDV-jem. Za humanitarne organizacije je objava voščila brezplačna. Rok za oddajo voščil je 15. december 2011. Predstavitev nove vidne podobe občine in informativne-turistične točke v Ivančni Gorici CUESj • pvc okna in vrata • alu okna in vrata • krpan zaluzue • rolete in komarniki • zimski vrtovi - • okenske police in m. zaključna dela www.cugelj.si info@cugelj.si AVTO SERVIS VLEKA MARJAN KLEMENČIČ S.P. Velike Češnjice 43 1296 Šentvid pri Stični Tel.: 01/78 000 96, Fax: 01/78 000 97 Gsm: 041/785 333 http://www.avto-idemencic.si AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO AVTOUČARSTVO AVTOKLEPARSTVO AVTOOPTIKA AVIOVUKA non-stop AVTOPRALNiCA IZPUŠNI SISTEMI (meritve) NADOMESTNA VOZILA ^ ZLATARSTVO jX tadina CENTER ŽOLN m. Ivanina Gorica - Te J.; 01/7S i 8 S7l Dehivni ¿ji^: a(tS.de 19.^ □ft safttfch fntoanmii ¡yjprH ed 8 do J^ura. www.zlalaratvo-tadina.com ^ -- MOtOMAt AVTO MOTO CENTER KOCJ^MČIČ Janez Kocjančič, Mleščevo la, 1295 Ivančna Gorica tel.:01/7877-333,GSM:041/651-722, 041/777-333 e-mall:amc.kocjanclc@slol.net, www.amc-kocjanclc.sl ■ servis za vsa osebna vozila • avtovlel« • nadomestni deli za vse vrste osebnih avtomobilov P© prvem Detu Desetega novembra 2011 je minilo točno eno leto od konstitutivne seje sedanjega občinskega sveta. Na njej so bili potrjeni mandati novoizvoljenim občinskim svetnicam in svetnikom ter meni kot županu. Veseli me, da smo bili čez natančno leto dni priča prav tako pomembnemu simboličnemu dejanju. Na slavnostni prireditvi v prepolni sejni sobi občine Ivančna Gorica smo predstavili novo vidno podobo z enotnim znakom in sloganom kot novo blagovno znamko občine in tako ob že končanih infrastrukturnih in investicijskih projektih ter številnih smelih načrtih za prihodnost, postavili temelje za nadaljnji celosten razvoj občine. Prireditvi je sledilo odprtje prve turistične točke v centru Ivančne Gorice, do pomladi pa bo podobne turistične točke dobilo še enajst nosilnih krajev v občini. Udeležba na teh slavnostnih dogodkih je potrdila, da naše delo, kot dobro, prepoznate tudi občani in občanke in da ste pripravljeni pri tem sodelovati in pomagati. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in kljub dopoldanskemu času prišli na prireditve, hvala pa tudi vsem, ki ste s postrežbo na stojnicah tudi v Ivančni Gorici pričarali pravo Martinovo vzdušje. Menim, da smo v prvem letu naredili veliko. Reorganizirali smo občinsko upravo, posodobili statut in poslovnik občinskega sveta, organizirali tržnico kot del lokalne samooskrbe, postavili novo otroško igrišče v Ivančni Gorici, zaključili investicijo in namenu predali novo Osnovno šolo in vrtec na Krki, dobili največjo sončno elektrarno na strehah javnih stavb v državi ter sprejeli Lokalni energetski koncept. Izgradili in prenovili smo veliko lokalnih in krajevnih cest ter vodovodnih in kanalizacijskih odsekov. Še letos bomo sprejemali nov občinski razvojni načrt, ki je nastal v sodelovanju z vsemi pomembnimi nosilci življenja in dela v občini, na prejšnji seji občinskega sveta smo sprejeli sklep o pristopu v slovensko in evropsko mrežo starosti prijaznih občin. V decembru bomo v javno obravnavo dali Občinski prostorski načrt, ki bo podlaga za nadaljnji razvoj občine ter podrobni prostorski načrt, na podlagi katerega bo kraj Ivančna Gorica postal sodobno občinsko središče, seveda pa skrb za enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti ostaja eden od naših glavnih ciljev. Bogata kulturna dediščina, naravne danosti, pristna turistična ponudba, tehnološko najrazvitejša industrija, ki sodi v svetovni kakovostni vrh, številna mala podjetja in obrtniki, razvitost šolstva, razvejanost društvenih dejavnosti, predvsem pa pridni in pošteni ljudje ter stalna želja po izboljšavah, vodijo Ivančno Gorico med najrazvitejše in najsodobnejše občine v Sloveniji. V občini se jasno zavedamo svojih potencialov, zato smo kot enega od temeljev za nadaljnji razvoj prednostno poenotili identiteto in sistem vidne podobe z novo enotno promocijsko znamko in sloganom »Prijetno domače«, ki povezujeta dosedanje posamične identitete nosilnih krajev v smiselno in estetsko celoto. Dobro se zavedam, da se je zgodba o uspešni občini Ivančna Gorica začela že v minulih mandatih, da je bilo veliko narejenega in da se lahko z marsičim pohvalimo. Dobro pa se zavedam tudi dejstva, da naše želje in načrti za prihodnost občine niso odvisni samo od našega truda in volje za delo. Veliko bo odvisno tudi od uspešnosti države in odnosa državnih organov do občine. Četrtega decembra bomo državljanke in državljani volili novo vodstvo države, ki bo imelo težko nalogo Slovenijo popeljati nazaj na pot gospodarske rasti in blaginje za vse državljane. Menim, da se te volitve po pomembnosti lahko primerjajo samo s tistimi ob osamosvojitvi. Sam pri odločitvi koga voliti, ne bom imel težav, saj sem bil za župana izvoljen kot kandidat Slovenske demokratske stranke - SDS. Vi se boste seveda odločili po svoje, prosim pa vas, da se volitev udeležite in glasujete v dobro Slovenije. Zahvaljujem se vsem, ki ste v minulem letu pomagali občini na poti napredka in se seveda priporočam za sodelovanje tudi v prihodnje. Vaš župan. Dušan Strnad nova vidna p©d©ba ©rica Nova blagovna znamka, prva turistična točka in prvi trije ambasadorji občine V petek, 11. 11. 2011, je potekala na občini Ivančna Gorica slovesna predstavitev nove vidne podobe občine, ki bo od sedaj naprej kot blagovna znamka predstavljala občino tako na lokalnem, kot širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Uveljavitev blagovne znamke z novim geslom »Prijetno domače«, je skladna z razvojnimi načrti, ki nastajajo v prvem letu novega župana in novega občinskega sveta. Ta dan pa je bila v središču Ivančne Gorice odprta tudi prva informativno--turistična točka. Predstavitev nove vidne podobe se je začela s sprejemom pri županu Dušanu Strnadu, katerega so se udeležili številni predstavniki javnega življenja v občini, častni občani in drugi občinski nagrajenci ter številni gostje. Med njimi sta bila tudi mag. Andrej Vizjak, poslanec v Državnem zboru in nekdanji minister za gospodarstvo, in Marjan Hribar, generalni direktor za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo. Ob tej priložnosti sta spregovorila o vlogi in pomenu lokalne turistične ponudbe v slovenskem turizmu, pri čemer sta oba pohvalila čudovito dediščino in ponudbo, ki jo ima naša občina. Posebej sta poudarila tudi pomen takšnih korakov, kot jih je tega dne storila ivanška občina, ki se po besedah govorcev naslanja tudi na lastne potenciale in ne upa le na pomoč države. Župan Dušan Strnad je v slavnostnem nagovoru orisal delo v zadnjem letu in izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem občinskega sveta, ki se je nalog v novem mandatnem obdobju lotil zelo resno. Izpostavil je dobro delo svojega predhodnika Lampreta, ki je zapustil stabilne stebre, na katerih se lahko aktivno dela za nadaljnji razvoj občine. Občina Ivančna Gorica je poenotila identiteto in sistem vidne podobe z novo enotno promocijsko znamko in sloganom občine »Prijetno domače«, ki povezujeta tudi dosedanje posamične identitete krajevnih skupnosti v smiselno in estetsko celoto. Konceptni vodja in avtor nove podobe je priznani slovenski oblikovalec, sicer tudi domačin Robert Kuhar, ki je ob tej priliki povedal: »Pri koncipiranju enotnega simbola in slogana oz. nosilne promocijske znamke občine smo na podlagi skupnih vrednot, ključnih prednosti, razvojnih smernic in ne nazadnje značaja dežele, prišli do osnovnih sporočilnih okvirjev. Dodali smo nekaj novih želenih elementov, kot je valovanje naših zelenih gričev, enotna manira s poddestinacijami, nacionalni simbol, ip. Omenim naj samo štiri precej ključne smernice: I. značaj destinacije kot območja slovenske izvornosti, 2. promocija urejenega naravnega sobivanja in pristnosti kot ključne vrednote, 3. destinacija prijetno sproščujoče narave in neekstremnih aktivnosti in 4. premišljen in domiseln pristop k razvoju območja. Slogan Prijetno domače potencira likovno sporočilo simbola in ga usmeri. Kljub temu, primerno komunicira tako navzven kot navznoter. Danes gre torej za simbolni dogodek. II. II. II polagamo temeljni kamen gradnje novih poti razvoja občine v obliki novega sistema vidne podobe občine z enotno znamko. Da nam služi kot simbol, usmeritev in spodbuda.« Novo blagovno znamko bo občina uporabljala za vse promocijske namene. S posameznimi simboli pa se bodo lahko poistovetile krajevne skupnosti, društva in druge organizacije. Grb občine še naprej ostaja dosedanja upodobitev rimskega miljnika na zelenem ščitu, in se uporablja zlasti za uradne komunikacijske poti. Prvi trije ambasadorji občine Župan Dušan Strnad je ta dan podelil posebna županova priznanja za izjemno vlogo pri soustvarjanju promocije občine. Naziv Ambasador Občine Ivančna Gorica so prejeli Igor Akrapovič, direktor podjetja Akra-povič, Jernej Lampret, občinski svetnik in dolgoletni župan občine Ivančna Gorica in Pavel Groznik, predsednik Občinske turistične zveze. Vsi trije so svojim delovanjem, vsak na svojem področju prispevali izjemen delež pri prepoznavnosti naše občine. Z imenovanjem prvih treh ambasadorjev je zaživel tudi sistem, ki bo skrbel za sodelovanje in podporo promocijskih dejavnosti ambasadorjev tudi v prihodnje. Sistem predstavlja poseben sklop aktivnosti za podporo komunikaciji urejene identitete občine Ivančna Gorica. Turistična točka Slavnostnemu delu v sejni sobi je sledila tiskovna konferenca, gostje pa so si čas do nadaljevanja slovesnosti krajšali ob peneči medici in siru iz stiškega Sitika, suhem sadju kmetije Erjavec iz Gorenje vasi in drugih dobrotah članic Društva podeželskih žena Ivanjščice. Nadaljevanje dneva je sledilo v parku pri banki, kjer je potekala še otvoritev informa-cijsko-turistične točke, ki bo od sedaj naprej obiskovalcem nudila osnovne informacije o kraju in občini. Izvorno idejo za postavitev točke je dala Občinska turistična zveza Ivančna Gorica. Točko sestavljajo unikatno oblikovane klopi in informativna tabla iz umetelno izdelane nerjaveče kovine. Po zamisli avtorja zahtevno obdelavo kovin izvaja lokalno podjetje Dolinox družine Žičkar. V naslednjih mesecih bodo točke postavljene v vseh krajevnih skupnostih v občini, s čimer se želi poudariti vsako izmed krajevnih središč kot pomemben delček občinskega turističnega venčka. Izvorno idejo za postavitev točk je dala Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, vzpostavitev točk pa bo delno sofinancirana tudi iz sredstev programa Leader in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Prijetno jesensko vreme je poskrbelo, da je bilo druženje na »Martinov« petek še posebej prijetno, za kar so poskrbele članice DPŽ Ivanjščice, Vinogradniško-sadjarsko turistično društvo Debeli hrib, TD Ivanč-na Gorica, TD in KS Krka, KZ Stična in PD Šentvid pri Stični. V kratkem kulturnem programu so nastopili Otroški pevski zbor OŠ Stična in člani Godbe Stična. Že preje pa se je na slovesnosti v sejni sobi na flavti predstavila naj dijakinja Slovenije v letu 2011, sicer pa gimnazijka na Srednji šoli Josipa Jurčiča, Kristina Gregorčič. Občina Ivančna Gorica je tako na Martinov petek leta 2011 stopila na pomembno pot razvoja. Seveda pa samo nova zunanja podoba ne bo prinesla želenih rezultatov. Glede na domiselno rešitev podobe ta hitro postaja tudi naša notranja podoba, ki jo bomo z veseljem uporabljali in se z njo poistovetili. Od župana Dušana Strnada in občinskega sveta pa seveda občani in občanke pričakujemo, da bodo tem začetnim korakom sledili še nadaljnji. Večino njih pričakujemo tudi v Lokalnem razvojnem programu, ki ga naj bi naš občinski svet sprejel še letos. * Elemente nove vidne podobe občine si lahko podrobneje ogledate tudi na novem portalu http:// ivancna.gremo.net. Tu so predstavitve ambasadorjev občine, fotogalerija in še kaj. Občinski venček s simboli vseh dvanajstih krajevnih središč si lahko ogledate v oglasu na naslednji strani, posamezni simboli pa predstavljajo: Ivančna Gorica (rimski miljnik v križišču prometnih povezav), Stična (samostan in človeška ribica z Vira pri Stični), Metnaj (kača iz grba vojvodinje Viride), Višnja Gora (polž in srednjeveško mestece), Muljava (Jurčičev lik in oris zlatega baročnega oltarja), Krka (Krška jama z izvirom reke Krke), Zagradec (mlin na reki Krki), Ambrus (najbolj neokrnjena narava v občini), Šentvid (tabor pevskih zborov in izle-tniško-turistična točka Gradišče), Dob (hrastov list kot simbol hrastovega pragozda), Temenica (mlinsko kolo, list vinske trte in reka Temenica), Sobrače (izvir reke Temenice in vaška cerkvica na hribčku). Matej Šteh Koloi on Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 10. decembra. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Milena Vrhovec, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Železnikar, Irena Brodnjak; Lektoriranje: Simona Zvonar, Franc Fritz Murgelj; Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Ž. Erjavec; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Špes & Co. d.n.o. Časopis KLASJE izhaja v 5.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Muljava Temenica ZAGRADEC KRKA ■i , ■V . Višnja Gora ^etnaj Prijetno domače Občina Ivančna Gorica ^tiina A Sobrače Dob pri Šentvidu Ambrtis 1 IVANČNA GORICA p©d©rsk©=kuQtMrn© ©barvarna V sredo, 26. oktobra 2011, je potekala 10. redna seja Občinskega sveta, ki se je začela v prostorih podjetja Livar iz Ivančne Gorice. Vodstvo podjetja, s predsednikom uprave Damjanom Debeljakom na čelu, je svetnikom in svetnicam predstavilo trenutno poslovanje podjetja, ki še vedno v veliki meri zaposluje ljudi iz domače občine. Livar se je namreč po hudi krizi v letih 2008, 2009 finančno in kadrovsko prestrukturiral, poslovanje je ponovno pozitivno, so pa izgube iz obdobja krize še vedno nezaceljena rana. Svetniki in svetnice so lahko zastavili vodstvu tudi vprašanja, z zanimanjem pa so si ogledali tudi livarno in proizvodne prostore. Seja se je nato nadaljevala v sejni sobi, vendar je bilo nadaljevanje malo drugačno kot običajno. Občinska sejna soba bo namreč od zdaj naprej tudi razstavni prostor. In prva mlada umetnica, ki je imela čast pokazati svoja dela, je bila Damijana Bijek z Vira pri Stični. Damijana je po izobrazbi vzgojiteljica, zaključuje študij risanja in že nekaj časa ustvarja.. Po zanimivi predstavitvi razstavljenih del je bila razstava tudi uradno odprta. V uvodu dnevnega reda je Občinski svet sprejel sklep o vstopu Občine Ivančna Gorica v slovensko in svetovno mrežo starosti prijaznih mest in občin. Več o delovanju te mreže sta povedala dr. Marko Voljč, ki je koordinator slovenske mreže starosti prijaznih mest in občin in dr. Jože Ramovš iz Inštituta Antona Trstenja-ka. Pohvalila sta dosedanje aktivnosti naše občine na tem področju. Vstop v mrežo starosti prijaznih občin bo omogočal tudi pridobivanje sredstev za izvajanje projektov za starejšo populacijo. Pred osrednjo točko dnevnega reda, sprejemanjem rebalansa proračuna za leto 2011, je svoje poročilo o delu podal Nadzorni odbor občine, ki se je v prvem letu delovanja sestal štirikrat. V razpravi je bilo predsedniku Cvetku Zupančiču zastavljenih kar nekaj vprašanj o delu, ki ga je odbor opravil, izkazalo se je, da ostaja odpr- Pred Javno razgrnitvij© Občina nač^ (OPN) ©bčin® Ivančna Goraea Občina Ivančna Gorica je 15. januarja 2010 neformalno javno razgrnila dopolnjeni osnutek OPN v posameznih krajevnih skupnostih in na spletni strani občine. V času neformalne javne razgrnitve so potekale javne razprave za vse krajevne skupnosti. Na dopolnjeni osnutek je bilo poleg običajnih pripomb, naslovljenih kar nekaj generalnih vsebinskih pripomb tako s strani stroke, kot pristojnega Ministrstva za okolje in prostor, ki na koncu koncev, poleg drugih nosilcev urejanja prostora in nosilcev javnih pooblastil, izda soglasje na ustreznost prostorskega akta. Zaradi neskladnosti dokumenta, katerega sta izdelovala dva ločena načrtovalca, je sledilo, da je treba dokument uskladiti na več nivojih in področjih. V ta namen je novo izvoljeni župan decembra 2010 imenoval delovno skupino, ki bi spremljala aktivnosti v zvezi z občinskim prostorskim načrtom. Vodja delovne skupine je Irena Lavrih (občina), ostali člani pa so Tomaž Smole (podžupan), Janez Radoš (občina) in s strokovne plati še Barbara Mušič (občinska svetnica). Naloga naše skupine je bila vse prej kot enostavna. Delo na usklajevanju je v prvi polovici leta potekalo zelo aktivno, saj se je skupina sestajala dva krat tedensko, kasneje le enkrat, po potrebi pa tudi večkrat. Sprva je na podlagi posveta z delovno skupino ter pripomb na neskladnost akta Ministrstva za okolje in prostor in nekaterih drugih ministrstev župan zavzel stališče, da dokument usklajuje samo en načrtovalec in to je Acer d. o. o. iz Novega mesta. Prva naloga naše skupine je bila analiza generalnih pripomb sektorjev oz. ministrstev ter stroke na načrt, sledila je uskladitev grafičnega dela in na koncu odlok. V osnovi so se pripombe nanašale na preveliko število posegov na neza-zidljiva območja, kljub temu, da ima sedaj veljavni plan še dovolj prostih zazidljivih površin. Pripombe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jih ni bilo malo, je v skladu s tem očitalo preveliko število posegov na kmetijska zemljišča, zato na podlagi neutemeljenih posegov ne bo izdalo soglasja na načrt. Ministrstvo za okolje in prostor ter stroka s področja prostorskega načrtovanja so imele identične pripombe na celoten dokument. Te so se nanašale na poleg zgoraj nevedene še na nejasno vizijo razvoja občine, na nejasne cilje občine, nato da se prevelika pozornost namenja pobudam, ne pa konceptu razvoja občine, ipd. Na podlagi zgoraj navedenih dejstev ter izsledkov okoljskega poročila so nato izdelovalci OPN-ja skupaj z delovno skupino oblikovali kriterije, med katerimi so neutemeljeni posegi na kmetijska zemljišča prve kategorije, terensko neustrezne površine za gradnjo, nedopustno širjenje zazidljivih površin izven naselij, širjenje naselij, če je znotraj njih še dovolj prostih zazidljivih površin ipd., na podlagi katerih so izločevali ali obstoječe zazidljive površine ali pa predloge novih zazidljivih površin, ki so bile javno razgrnjene v letu 2010. Zaradi poznavanja terenskih razmer in drugih situacij jim je bila pri tem v veliko pomoč naša skupina. Kot argument dolgotrajnemu procesu, kar je vsesplošno vprašanje že nekaj časa, je v tem, da smo, pred javno razgrnitvijo dokumenta, imeli predčasna usklajevanja osnutka tako na Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agenciji RS za okolje na sektorju za vode (poplave), Direkcijo RS za ceste, Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine in DARSU, v izogib nadaljnjemu dolgotrajnemu usklajevanju dokumenta, ki bo na koncu moral pridobiti soglasje ministra za okolje in prostor oz. vlade RS. Dokument, ki bo javno razgrnjen, bo torej rezultat, ki je nastal na podlagi intenzivnega dela med delovno skupino in načrtovalcem in na podlagi predčasnega usklajevanja s pristojnimi nosilci urejanja prostora zaradi zkušenj poznavanja njihovega delovanja. Način, ki se ga je zaradi podhranjenosti primernega kadra lotila naša občina tako, da je oblikovala delovno skupino in v njo vključila strokovnjake s področja prostora, izkazal za zelo uspešnega. Na podlagi našega uspešnega projekta smo tako pridobili pozitivno mnenje Okoljskega poroči- to tudi vprašanje nadzora poslovanja KS Stična. Nadzor je bil opravljen že v minulem mandatnem obdobju, vendar poročilo ni bilo izdelano. Sicer pa odbor redno obravnava vsa gradiva povezana s proračunom občine, ki ga sprejema občinski svet. Kot je pojasnil župan v nadaljevanju seje, je sprejemanje rebalansa predvsem posledica nekaterih sprememb v investicijah, načrtovanih za leto 2011. Tako je npr. gradnja vodovoda Laze - Korinj zaradi težav pri kandidaturi za dodatna sredstva države odložena, prav tako gradnja prizidka vrtca v Višnji Gori. Načrtovana sredstva so se večinoma preusmerila v modernizacijo cestne infrastrukture. V razpravi je bilo kar nekaj besed namenjenih tudi reševanju stanovanjske problematike romske družine Pečjak iz Vrhpolja. Občina je namreč dolžna reševati stanovanjsko problematiko socialno ogroženih oseb. Izkazalo se je, da so mnenja svetnikov in svetnic o tem primeru zelo različna. Občinski svet je rebalans letošnjega proračuna sprejel, župan pa je za naslednjo sejo napovedal že osnutek novega proračuna za prihodnje dvoletno obdobje. Občinski svet je na seji sprejel tudi končni predlog Polovnika o delu Občinskega sveta, obravnaval dopolnjen osnutek pravilnika o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav na območju občine Ivančna Gorica, sprejet pa je bil tudi pomemben sklep o številu in višini štipendij za naše dijake in študente. V šolskem letu 2011/2012 bo občinsko štipendijo prejemalo 29 dijakov in študentov, ki bodo prejemali 100 evrov mesečno. Matej Šteh la, ki nam je dal zeleno luč za javno razgrnitev. Ta bo potekala dober mesec in sicer med 5. decembrom 2011 in 10. januarjem 2012, v prostorih Občine Ivančna Gorica. Razgrnjen bo OPN z Okoljskim poročilom vključno z vsemi pripadajočimi prilogami. Na vseh sedežih krajevnih skupnosti bodo na vpogled izvlečki tudi za njihova območja. V okviru javne razgrnitve bosta organizirani dve javni razpravi, kjer se bo ponovno predstavil celoten dokument. Natančnejše informacije v zvezi z javno razgrnitvijo in razpravami so objavljene tako v tem glasilu kot na spletni strani občine. Prispele pripombe in predlogi bodo obravnavani, stališča do pripomb in predlogov oz. odgovori na njih pa bodo javno dostopni na spletni strani občine. Pripravi se predlog OPN, ki se ga pošlje v pridobitev mnenj, kjer se ugotavlja ali dokument upošteva smernice nosilcev urejanja prostora (ministrstva, zavodi, direkcije,...). Ministrstvo za okolje in prostor presodi ali so vplivi izvedbe predloga OPN za okolje sprejemljivi ali ne. Na podlagi pozitivne presoje minister ali vlada izda sklep o usklajenosti dokumenta. Po prejemu pozitivnega sklepa Občinski svet sprejme OPN z odlokom. Barbara Mušič članica delovne skupine, občinska svetnica Nov uredniški odbor Na tokratni seji pa je bil na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja sprejeto imenovanje novega uredniškega odbora našega časopisa Klasje. V naslednjem štiriletnem mandatu bodo člani uredniškega odbora, predstavnici občinskega sveta Milena Vrhovec in Irena Brodnjak in štirje člani izmed občanov Jožefa Železnikar, Franc Fritz Mur-gelj, Simon Bregar in Leopold Sever. Uredniški odbor se je že tudi sestal na prvi seji in v naslednji številki seji vas morda že obvestimo o programu dela v novem mandatnem obdobju. Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ( ZPNačrt, Ur. list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-I, 108/09), 43. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-5I/06-I0, 112/06 Odl. US: U-I40/06-I0, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-IA, 70/08, 108/09) in 30. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Ur. list RS, št.59/20II ), župan Občine Ivančna Gorica s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica in okoljskega poročila I. Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelalo podjetje ACER, prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja, Novo mesto, d.o.o., Šentjernejska c. 43, 8000 Novo mesto in Okoljsko poročilo (v nadaljevanju: OP), ki ga je izdelalo podjetje OIKOS, svetovanje za razvoj, d.o.o, Glavni trg I9, I24I Kamnik. II. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN in OP bo potekala od 5. decembra 20II do vključno I0. januarja 20I2 v prostorih Občine Ivančna Gorica, Sokolska ul. 5, I295 Ivančna Gorica, v času uradnih ur občinske uprave. Na vseh sedežih Krajevnih skupnosti bodo na vpogled izvlečki za posamezno območje KS. Gradivo bo javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletni strani Občine Ivančna Gorica: www.ivancna-gorica.si. III. Javni obravnavi bosta potekali: - I4. I2. 20II ob I7. uri v Kulturnem domu Ivančna Gorica, Sokolska ul. 4, I295 Ivančna Gorica, za območje KS Ivančna Gorica, KS Stična, KS Metnaj, KS Višnja Gora, KS Sobrače, KS Temenica, KS Dob in KS Šentvid pri Stični. - I5. I2. 20II ob I7. uri v Družbenem centru Krka, Krka ID, I30I Krka, za območje KS Krka, KS Muljava, KS Zagradec, KS Ambrus. IV. V času trajanja javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek OPN in okoljsko poročilo. Pripombe in predloge je možno podati do vključno I0. januarja 20I2 pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ul. 8, I295 Ivančna Gorica, z oznako »Javna razgrnitev OPN - pripombe« ali na elektronski naslov: obc. ivancna.gorica@siol.net . V. Javno naznanilo se objavi na spletnem portalu Občine (www.ivancna-gori-ca.si), v občinskem časopisu Klasje, na radiu Zeleni val in na oglasni deski Občine Ivančna Gorica, Sokolska ul. 8, I285 Ivančna Gorica. Številka: 3505-0005/2008-20 Ivančna Gorica, 25. II. 20II Župan Občine Ivančna Gorica: Dušan Strnad, l.r. Občina Ivančna Gorica pristopila k Razvojnemu partnerstvu središča Slovenije_ V ponedeljek, 7. novembra, je Občina Ivančna Gorica uradno pristopila k Razvojnemu partnerstvu središča Slovenije. Pristop je omogočal tudi sklep občinskega sveta iz letošnje septembrske seje. Naša občina se je tako pridružila sedanjim desetim v partnerstvu (Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radeče, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi), poleg naše občine pa je nova članica postala tudi Občina Šentrupert. Aneks k pogodbi o vzpostavitvi razvojnega partnerstva sta na seji razvojnega partnerstva, ki je potekala v občinski sejni sobi, podpisala naš župan Dušan Strnad in župan Rupert Gole za Občino Šentrupert. Novi pridruženi občini je najprej pozdravil predsednik Razvojnega partnerstva središča Slovenije, kamniški župan Marjan Šarec, ki je povedal, da bo »vsaka od njiju v partnerstvo prinesla svojo novo energijo in svojo voljo«, zato v prihodnje pričakuje dobro sodelovanje. Kot svojo skupno identiteto Razvojno partnerstvo središča Slovenije, ki ga je Center za razvoj Litija vzpostavil leta 2006, prepoznava znamko Srce Slovenije, ki geografsko združuje območje v obliki srca z geometričnim središčem Slovenije GEOSS kot središčno točko. Srce Slovenije na območju predstavlja izziv za preseganje lokalnosti in odpira nove možnosti, ki temeljijo na povezovanju in kreiranju skupnih zgodb. Vsaka občina v partnerstvo prinese pomembne vsebine, hkrati pa imata župana novo pridruženih občin tudi sama velika pričakovanja od sodelovanja v razvojnem partnerstvu. Župan Strnad je izrazil pričakovanje za učinkovito sodelovanje predvsem na področju turizma, ekologije, kmetijstva, gospodarstva in podjetništva. »Načrtov imamo veliko in lažje jih bomo speljali, če bomo sodelovali s sosednjimi občinami. Razvijamo sku- pne projekte in s pomočjo znamke Srce Slovenije računamo, da bi naši občani lažje prodrli s svojimi izdelki in ponudbo,« je ob tej priložnosti povedal župan Strnad. Na rednem delovnem srečanju območnega sveta, ki je sledilo uradnemu dogodku pridružitve novih občin, so župani in občinski koordinatorji obravnavali predlog programa dela Razvojnega partnerstva središča Slovenije za leto 2012. Program obsega projekte na področju podjetništva, turizma in okolja ter tri ključne horizontalne sklope: razvoj, upravljanje in promocijo znamke Srce Slovenije, vključevanje v evropske in nacionalne partnerske mreže in podpora delovanju partnerstva. Območni svet se je s programom seznanil, sklenili pa so, da ga bodo dokončno potrdili na decembrskem srečanju. Dosedanji ključni dosežki Razvojnega partnerstva središča Slovenije: 1,8 milijona evrov pridobljenih evropskih sredstev za 8 regijskih projektov, 1,7 milijona evrov pridobljenih evropskih razvojnih sredstev za prometno in okoljsko infrastrukturo, 10 pridobljenih mednarodnih projektov za lansiranje vsebin evropskih razvojnih prioritet na območje Srce Slovenije, ustanovitev javno-zasebnega partnerstva LAS Srce Slovenije, vzpostavljena znamka Srce Slovenije, internacionalizacija območja prek novih povezav na mednarodni ravni, vzpostavljena podporna infrastruktura za različne sektorje (točke VEM, zadruga za razvoj podeželja Jarina, NVO stičišče, Razvojna fundacija Pogum). Matej Šteh Jubilej »očeta« našega partnerstva s pobratenim Hirschaidom_ V torek, 15. novembra, je v stiškem samostanu praznoval 85-letnico življenja Hubert Patzelt, samostanski familiar in častni občan občine Ivančna Gorica. Brez dvoma lahko gospoda Patzelta imenujemo tudi za očeta sodelovanja med Ivančno Gorico in Hirschaidom, ki je leta 1999 pripeljal tudi do uradnega pobratenja med občinama. Slovesnosti ob praznovanju jubileja so se udeležili tudi župan Dušan Strnad, nekdanji župan Jernej Lampret in direktor občinske uprave Janez Radoš. nje občin in izmenjavo med obema občinama na področju cerkvenega, kulturnega, društvenega in izobraževalnega življenja. Tega dne pa je svojo 50-letnico praznoval tudi p. Branko Petauer, ki tudi desetletja že deluje v stiškem samostanu, znam pa je tudi kot odličen fotograf. Samostanska skupnost je z zahvalno mašo počastila še enega samostanskega dobrotnika in familiarja, Theodorja Kellerja iz Švice, ki se je na jesen življenja odločil preživeti v visoki starosti med stiškimi menihi, kot samostanki oblat. Zahvalni maši je sledilo slovesno kosilo v samostanki obednici, ob katerem je opat Novak orisal življenjsko pot vseh treh slavljencev, sledile pa so tudi čestitke številnih gostov. Matej Šteh V opatovi kapeli je najprej potekala zahvala maša, ki jo je daroval opat Janez Novak ob somaševanju samostanskih patrov. Zakonca Hubert in Ingeborg Patzelt sta velika dobrotnika stiškega samostana, ki sta ga prvič obiskala že na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V Stično ju je pripeljalo raziskovanje domačega samostana v Ebrachu, ki velja za redovno postojanko, iz katere so menihi prišli v Rain blizu Gradca, od tam pa leta 1132 v Stično. Težke razmere samostanskega gospodarstva, ki so vladale ob prvem obisku zakoncev Patzelt v Stično, so ju spodbudile, da sta kmalu v domačem kraju zbrala prva sredstva za podporo in obnovo stiškega samostana. Na ta način sta želela izpolniti tudi zaobljubo Bogu za srečno ozdravljenje, in sicer, da bosta vse svoje sile in moči vložila za pomoč drugim. Sodelovanje med obema krajema je obrodilo številne sadove, med drugim tudi pobrate- Otvoritev novih prostorov Zdravstvenega doma Ivančna Gorica Spoštovane občanke in občani občine Ivančna Gorica! Vabimo vas na otvoritev novo pridobljenih prostorov Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, ki bo v sredo, 21. 12. 2011, ob 17.00 uri pred ZD Ivančna Gorica. Po kratkem kulturnem programu bomo slovesno odprli nove prostore, ki bodo na ogled vsem obiskovalcem. Hkrati pa bomo imeli tudi dan odprtih vrat, kjer vas bodo naši zaposleni seznanili z aktivnostmi, ki jih izvajamo v našem zavodu. Vljudno vabljeni! Obvestilo staršem predšolskih otrok Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nas je obvestilo, da se Vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012 že obravnavajo po novem Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. List RS št. 62/10 in 40/11) oddajajo pa se od 1. 12. 2011 do 31. 12. 2011 pri pristojnem Centru za socialno delo (za naše občane v Grosuplju). Vloga se bo oddajala na novih obrazcih, ki jih lahko najdete na spletni strani Občine Ivančna Gorica, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Centrih za socialno delo in v knjigarnah. Novi obrazec zajema vse socialne transfere, ki so urejeni v novem Zakonu. Zato vas obveščamo, da za vse otroke, ki so že vključeni v vrtec, oddate novo vlogo na Centru za socialno delo Grosuplje, Taborska 13, 1290 Grosuplje osebno, po pošti ali elektronsko. Zadnji rok za oddajo vloge, da se vam znižanje upošteva s 01. 01. 2012, je 31. 12. 2011. V primeru, da Vloga za znižano plačilo vrtca ne bo oddana pravočasno, se obračuna polno plačilo vrtca, kar znaša 77 % cene programa, ki ga otrok obiskuje. Dodatne informacije dobite na Centru za socialno delo Grosuplje, (tel.: 01/781 80 50). Občina Ivančna Gorica Nekaj pojasnil za znižano plačilo vrtca iz spletne strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Upravičenci Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ter zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Staršem pripada pravica do znižanega plačila vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, podeli pa se za obdobje enega leta ali do spremembe dejstev in okoliščin, ki vplivajo na priznanje pravice. POMEMBNO: Vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012 se bodo obravnavale že po novem Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ta prinaša tudi novo enotno vlogo za vse v tem zakonu urejene socialne transferje. Vloge na novem obrazcu se po novem zakonu oddajajo na krajevno pristojnem centru za socialno delo - osebno, po pošti ali elektronsko - in ne več na občino. Vloge je mogoče oddati po 1. decembru 2011 (in ne več do 15. novembra, kot je veljalo doslej). Višina plačila Ugotavlja se glede na povprečni mesečni dohodek na osebo. Plačilo staršev v odstotku od cene programa dohodkovni razred 1 2 3 4 5 6 7 8 9 povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače do 18 % nad 18 % do 30 % nad 30 % do 36 % nad 36 % do 42 % nad 42 % do 53 % nad 53 % do 64 % nad 64 % do 82 % nad 82 % do 99 % nad 99 % plačilo staršev v odstotku od cene programa / 10 % 20 % 30 % 35 % 43 % 53 % 66 % 77 % Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca (in so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji), vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici (77 %). Rejenci so v celoti oproščeni plačila vrtca, ceno programa, v katerega je vključen otrok, krije občina, v kateri ima reje-nec stalno prebivališče. Vlogo za oprostitev plačila vrtca za rejenca odda rejnik. Z odločbo, s katero center za socialno delo odloči o znižanem plačilu vrtca, odloči tudi o oprostitvi plačila vrtca za drugega in vsakega naslednjega otroka. Če pa se drugi ali vsak naslednji otrok vključi v vrtec po izdaji odločbe, odloči o tem s posebno odločbo. Starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, plačujejo polno ceno programa, v katerega je vključen otrok. , Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcclacijo zemljišča ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKl HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaSe hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taboiski cesti J v Grniiuplju in pu telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 Posebne okoliščine Center za socialno delo lahko v izjemnih primerih, kjer bi plačilo programa vrtca ogrozilo socialno varnost oseb ali iz drugih pomembnih razlogov, določi nižje plačilo za vrtec. Pri tem morajo biti posebej opredeljeni razlogi za neugoden socialni in materialni položaj osebe, na katere oseba ne more vplivati, jih pa je, ob strokovni pomoči centra za socialno delo, pripravljena začeti odpravljati, v dogovorjenem roku in na dogovorjen način. Himna občine še ni izbrana Verjetno vas ni malo bralcev in bralk, ki ste v eni izmed zadnjih številk Klasja zasledili razpis za izbor besedila himne naše občine. Razpisu se je s svojim besedilom odzvalo kar osem avtorjev, vendar komisiji žal še ni uspelo izbrati najboljšega besedila. Sestave komisije namenoma zaradi anonimnosti natečaja ne želimo razkriti, vsekakor pa upamo, da bomo v zadnji decembrski številki že lahko prebrali besedilo občinske himne, ki bo predvidoma tudi uglasbeno. Občina Ivančna Gorica Župan na obisku_ Kot smo že v zadnjem Klasju poročali, je v oktobru župan Dušan Strnad začel z obiski naših starejših občanov, ki praznujejo 90 in več let. Tudi na ta način želi uresničevati pred kratkim sprejeti pristop naše občine v mrežo starostnikom prijaznih občin. Skromno darilce, šopek, predvsem pa gesta našim starejšim občanom vsaj za trenutek preženejo misel na težave, ki jih starost prinaša. In nekateri jubilanti se še prav dobro držijo. Prvo je župan obiskal Marijo Jeršin s Pešče-nika, ki je 17. 10. praznovala 90 let. Obiska se je udeležila tudi Milena Vrenčur, kot vodja sveta župana za starosti prijazno občino. Marija Dremelj iz Leskovca nad Višnjo Goro je 27. 10. praznovala častitljivih 96 let. Marija Fink iz Znojil pri Krki je 2. 11. praznovala 93 let. Jožef Hočevar iz Krke je v domu starejših občanov Grosuplje 7. 11. dočakal okroglih 90 let. Na martinovo 11. 11. je praznoval 94 let Anton Borštnar st., iz Velikih Češnjic J Prav tako na martinovo, je praznovala 91. rojstni dan Terezija Blatnik, s Kitnega Vrha. Konvencija za Manifest in sprememba imena stranke V soboto, 15. oktobra 2011 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala 6. Konvencija stranke Zares pod sloganom Vrnimo Sloveniji prihodnost. Udeleženci smo soglasno sprejeli letno poročilo predsednika Gregorja Golobiča, s čimer smo mu podelili zaupnico ter soglasno z izjemo Pavla Gantarja, sprejeli Manifest za novo ekonomijo. Manifest predstavlja dopolnitev programa stranke iz leta 2008, nastal pa je kot odgovor na nezadovoljstvo današnje družbe. Vsebina dokumenta vsebuje ukrepe, s katerimi bi spodbujali trajnostno naravnano politiko, razvoj družbeno odgovornih podjetij in ukrepe za preprečitev delovanja kapitalsko - političnih omrežij. Natančnejša vsebina dokumenta je dostopna na spletni strani: http://www.zares.si/manifest--za-novo-ekonomijo/. Na konvenciji smo s tesno večino spremenili tudi uradno ime stranke Zares - nova politika ter ga nadomestili z Zares - socialno liberalni z obrazložitvijo poslanca v DZ Franka Jurija: »V odnosu do družbe in gospodarstva socialni, v odnosu do človekovih pravic pa liberalni.« Sestavni del dogodka je bila tudi podelitev priznanja za najbolj uspešen pokrajinski odbor ter priznanja za najbolj uspešne občinske odbore. Za najbolj uspešen pokrajinski odbor je bil izbran Podravski pokrajinski odbor, za najuspešnejše občinske odbore pa so bili proglašeni: že drugo leto je priznanje za najbolj uspešen občinski odbor prejel Občinski odbor Ribnica, drugo mesto pa je zasedel naš odbor, Občinski odbor Ivančna Gorica, tretje mesto je zasedel Občinski odbor Maribor. Na priznanje smo zelo ponosni, še posebno zato, ker naša prizadevanja in aktivnosti niso bila neopažene, za v prihodnje pa nam priznanje vliva voljo ter energijo za nadaljevanje našega dela. Barbara Mušič podpredsednica OO Ivančna Gorica svetnica OS Ivančna Gorica S svežo podobo v prihodnost Najbolj odmeven dogodek zadnjih dni je bila predstavitev nove, sveže promocijske podobe Občine Ivančna Gorica v navezavi na uradno predstavitev prve turistične table v centru Ivančna Gorica, ene izmed 12-ih v naši občini. Podeljene so bile tudi nagrade »ambasadorjem«, ki so in bodo še naprej pripevali k prepoznavnosti naše občine. Ne gre za zasenčenje obstoječega uradnega logotipa občine, kot nekateri ob dogodku to občutijo, temveč za nadgradnjo in svežo energijo, ki bo privabila vse udeležene znotraj posameznih lokalnih skupnosti za pro-moviranje svojih zgodb oz. turističnih produktov bodisi tistih, ki te že imajo bodisi tistih, ki jih bodo na podlagi tega šele zgradili. Zato vse dejavnosti za večjo prepoznavnost naše občine v stranki Zares zelo podpiramo. Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica smo poleg predloga poslovnika Občinskega sveta, ki je osnova za naše delovanje ter sprejetja rebalansa, sprejeli sklep o pridružitvi naše občine k vključitvi v slovensko in svetovno mrežo starosti prijaznih mest in občin, katere nacionalni koordinator mreže je Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Vsakršna izmenjava izkušenj znotraj mreže bo zelo dobrodošla pri reševanju te problematike na lokalnem nivoju. Glede nato, da se prebivalstvo stara, kar je znano tudi že iz obstoječih strateških in drugih razvojnih dokumentov, je ukrepov za reševanje tovrstne tematike bolj malo, kar pa je lahko razlog zato, da bo pričakovanje rezultatov s tega področja kar veliko. V prihajajočem mesecu se nam obeta še en odmeven dogodek, ki bo podlaga za razvoj občine v prihodnosti, in sicer se nam obeta javna razgrnitev Občinskega prostorskega načrta občine, ki jo nekateri že težko pričakujejo. Dela na omenjenem dokumentu je bilo kar nekaj, z vsemi ostalimi podrobnostmi v zvezi z dokumentom pa se lahko seznanite v posebnem prispevku, ki je v tokratni številki Klasja. Barbara Mušič Svetnica Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica Občinski odbor SLS Ivančna Gorica na izletu v Benečiji V našem občinskem odboru je že nekaj časa zorela ideja, da bi si ogledali nam vsem neznano Benečijo. 29. oktobra 2011 smo se pod vodstvom odličnega poznavalca Beneške Slovenije, mag. Jožeta Kukmana iz stiškega Sitika, odpravili na pot. Pot nas je vodila mimo Kranjske Gore do Trbiža, kjer je bil naš prvi postanek. Naš naslednji cilj so bila Belopeška jezera, nad katerimi je v soncu žarel vrh Mangarta. Pot smo nadaljevali po Kanalski dolini do Rezije, kjer so nam prijazni domačini v Slovenskem domu predstavili življenje, običaje in plese Beneških Slovencev. V nadaljevanju smo si ogledali vas Stolbice in znameniti muzej brusačev. Ob reki Beli nas je pot vodila do Pušnje vasi (Venzone), kjer je bil epicenter potresa leta 1976. Mesto je prvo, ki je bilo obnovljeno iz ru- ševin in je danes prav takšno, kot je bilo nekoč. Velika znamenitost tega kraja so naravno nastale mumije. Na nadaljnji poti vse do Čedada, ki je bil dolgo v zgodovini središče Beneških Slovencev, so nas spremljali zanimivi kraji. Po obisku Čedada, kjer smo si ogledali Hudičev most čez reko Na-dižo, cesarjev spomenik, katedralo, langobardski tempelj in prostrane ulice s pogledom na Matajur, smo se odpravili proti Novi Gorici in naprej v Vipavsko dolino, kjer nas je v Vito-vljah čakala dobra večerja. Obogateni z novim znanjem o Beneški Sloveniji, smo se pozno zvečer zadovoljni vrnili domov. Milena Vrhovec, OO SLS Ivančna Gorica Z novimi pristopi začeli sejo, na kateri smo sprejeli pomembne odločitve Na 10. redni seji občinskega sveta, ki smo se jo udeležili svetniki svetniške skupine SDS v sestavi, Janez Mežan, Jernej Lampret, Irena Brodnjak, Janko Zadel, Ignacij Kastelic, Vera Hribar, Alojz Šinkovec, Andreja Miše in Tomaž Smole smo začeli drugače. Obiskali smo Livar in si ogledali proizvodni proces. Pred tem pa nam je vodstvo podjetja predstavilo poslovanje. Nekateri smo prvič videli proizvodni obrat Livarja od znotraj in se seznanili s tehnološkim postopkom. Vsekakor dobrodošla izkušnja za v prihodnje, ko se bomo pogovarjali o gospodarstvu in varovanju okolja v naši občini. V sejni sobi pa nas je čakalo novo presenečenje, saj nam je uvodoma svoja dela predstavila umetnica Damijana Bijek iz Stične. Na seji smo svetniki SDS podprli vstop Občine Ivančna Gorica v mrežo starosti prijaznih občin in mest, saj se zavedamo problematike staranja prebivalstva in pomembnosti medge-neracijskega sožitja. Dr. Ramovš in dr. Voljč sta tudi zelo nazorno poudarila pomembnost spremljanja problematike starejših in celovitega pristopa pri iskanju ter uresničevanju rešitev. Na poročilo nadzornega odbora nismo imeli bistvenih pripomb. Rebalans proračuna pa smo podprli, ker smo razumeli in sprejeli posredovane obrazložitve. Dopolnitev dnevnega reda smo uvodoma sprejeli in z naslednjo točko potrdili sklep o številu in višini štipendij. V teh težkih časih je potrebno namenjati sredstva za razvoj in šolanje otrok, kot naložbo v prihodnost. Žal ne bo mogla občina pomagati vsem, ki bi si to zaslužili, vseeno pa bo kar nekaj mladih deležnih še kako potrebne pomoči. Osnutek Pravilnika o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav na območju Občine Ivančna Gorica, je bil tokrat bolje pripravljen in z določenimi dopolnitvami bo obravna- van in upamo, da sprejet na naslednji seji. Na tak način bodo občani, ki se ne bodo mogli priklopiti na kanalizacijo enakovredno obravnavani. Za statutom na prejšnji seji smo sprejeli še Poslovnik Občinskega sveta in s tem posodobili podlage za svoje delo. Za tem smo potrdili še predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja glede uredniškega odbora občinskega glasila Klasje. Sledila so številna vprašanja in pobude svetnikov pod zadnjo točko. Tudi v naslednjih dneh po seji so se vrstili dogodki. V naši občini je bila seja Razvojnega partnerstva središča Slovenije, na kateri je naša občina tudi uradno postala članica. Nekaj dni kasneje pa smo odkrili prvo turistično točko v občini, pred tem pa je župan podelil priznanja ljudem, ki so prispevali k promociji naše občine. Med njimi je tudi svetnik SDS in nekdanji župan Jernej Lampret. Ne gre prezreti tudi velikega obiska »Martinove« tržnice. V teh dneh tudi spremljamo predvolilno dogajanje in vas želimo spomniti, da so za VELIKE TEŽAVE POTREBNE PAMETNE REŠITVE! Lep jesenski pozdrav! Janez Mežan, vodja svetniške skupine SDS Poziv volivcem Iti ali ne iti na volitve ^ Marsikomu se poraja ta misel, ampak zakaj?! V dvajsetih letih od ustanovitve Slovenije se je zgodilo marsikaj. Marsikateri hvalijo, da je šlo na bolje, nekateri grajajo vsepovprek. Vsaka vlada pusti sled za seboj - dobro ali slabo. Vlada je lahko sprejemala dobre ali slabe odločitve, a posledice bomo čutili mi. Ampak ravno mi smo tisti, ki odločamo o tem, kdo bo vodil našo državo ter kako jo bo vodil. Pomislite, da podedujete hišo. Veliko, nekoč veličastno, danes razpadajočo. Veliko truda, znanja in časa bi morali vložiti, da bi ji povrnili izgled. Hiša stoji na temeljnih, trdnih, globoko izkopanih, vendar če ji vedno znova rušimo stene, kaj pa bo še stalo na teh temeljih? Ta hiša je naša Slovenija, naš dom. V zadnjih letih je doživela popoln napad. Čas je, da zaustavimo propadanje in zaupamo hišo v roke ljudem, ki bodo zanjo lepo skrbeli. Novi lastnik bo imel težko nalogo, da bo uspel popraviti vse te napake. Pričeti bo moral takoj in učinkovito, čaka pa ga težka naloga. Kdo pa je dovolj sposoben in ima pravo ekipo, ki mu bo pomagala? Nekateri to že vemo, nekateri še niso prepričani, kdo je to. Bliža se dan volitev, dan, ko ima besedo vsak Slovenec. Mar boste raje molčali, ostali doma in pustili, da bodo napačni ljudje prevzeli vajeti in rušili tisto, kar je naše, od nas vseh in da bomo vsi skupaj ostali pod ruševinami. Je to mar tisto, kar želimo? Seveda ne. Vzemite si čas, pridite na volišče. Ne bodite prepričani v zmago, dokler tudi sami ne prispevate svojega glasu. Del odgovornosti, kakšna bo prihodnost Slovenije, nosi vsak polnoletni državljan, saj ima volilno pravico. Naša dolžnost je, da to pravico izkoristimo. Še je čas - razmislite, informirajte se in ne pustite se zapeljati v napačno smer. 4. decembra pojdite na volišče in izkoristite svojo pravico. Brigita Primc Ali Občina Ivančna Gorica res smotrno porablja proračunska sredstva? Za nadzor občanov nad lokalno javno porabo sta pomembna obstoj in delovanje organov finančnega nadzora lokalnih skupnosti. Vlogo zastopnika davkoplačevalcev pri operativni izvedbi nadzora ima nadzorni odbor občine (v nadaljevanju NO). Na zadnji seji Občinskega sveta je predsednik Nadzornega odbora Cvetko Zupančič predstavil poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Ivančna Gorica od konstituiranja do septembra 2011. NO v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev iz občinskega proračuna in nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (občinskih organov, občinske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov in vseh ostalih porabnikov sredstev občinskega proračuna) Na podlagi poročila o delu NO, ki nam ga je prestavil predsednik NO, lahko sklepamo, da NO svojega dela ni opravil, saj svetniki nismo prejeli niti enega poročila o dejanskem opravljenem nadzoru, ki jih predpisuje tudi Pravilnik o obveznih sestavinah poročila NO občine (Ur. list RS, št.23/2009). V času od konstituiranja NO pa se je seznanil z nekaterimi z zakonom določenimi področji (občinski proračun, rebalans proračuna in zaključni račun). Seznanitve z zgoraj navedenimi občinskimi odloki ne moremo enačiti z dejansko opravljenim nadzorom. O vsebini posameznih odlokov se NO ni opredelil oziroma o morebitnih pripombah Občinskemu svetu ni poročal. Člani NO bi s svojim neodvisnim delovanjem, opravljenimi nadzori in strokovnim nasveti lahko vsaj na nekaterih področjih bistveno vplivali na učinkovitejšo in smotrnejšo porabo občinskih sredstev. Zavedati se moramo, da lahko NO s svojim delovanjem bistveno pripomore k transparentnosti porabe občinskega denarja, s svojimi priporočili, predlogi in mnenji pa krepi ugled proračunskih porabnikov in s svojim strokovnim delom pomaga pri odpravi sistemskih napak. Ravno zaradi zagotavljanja strokov- V takem prijetnem okolju in vzdušju, polnem optimizma, se je 21. oktobra odvijal 8. kongres DeSUS-a. To je dobro. Saj so tako razpoloženi poslanci uspešneje oblikovali celovit volilni program, dopolnili statut in tako bo stranka DeSUS pravočasno pripravljena na volitve. Na kongresu so bili namreč predstavljeni tudi kandidati in kandidatke za poslance in poslanke. Statut in sprememba nekaterih členov statuta ter s tem zbistritev političnega delovanja stranke na tem področju se je začela že na začetku leta. Široka javna razprava po občinskih odborih je končno pripravila spremembo pravil delovanja ljudi v naši stranki. Dopolnjeni so bili členi o članstvu in prenehanju članstva v stranki. Poenostavili smo delo v svetu stranke in v izvršnem odboru. Opredelili smo delovanje predsednika, podpredsednikov, generalnega sekretarja in tudi drugega vodstva stranke. Poizkušali smo s spremembami poenostaviti delo na terenu in v OO. Ta poenostavitev in razjasnitev dosedanjih dilem pa se bosta pokazali skozi čas in skozi delo na terenu. Seveda pa nismo mogli tudi mimo pravil o obnašanju ministrov te stranke, ko bomo spet v vladi. Pomembna sprememba pa je tudi člen o soglasju lokalnih odborov pri kandidaturi za poslance, tako da bomo imeli na terenu vpliv pri imenovanju kandidatov, saj poznamo lokalne razmere. Po končani razpravi in glasovanju smo prešli na predloge za državnozborske volitve. Vodilni in zadolženi za različna področja, predvsem za gospodarstvo, so podali svoje predloge, kako ukrepati v sedanji krizi. Osnovni moto je bil, da moramo še aktivneje poseči v vsa področja dogajanja in to predvsem v krepitvi socialne države in gospodarskega razvoja. Ker je v Sloveniji osnovni problem neučinkovitost države in zastarelo ter neučinkovito gospodarstvo, je potrebno na tem področju spremeniti tako zakone kot miselnost za izboljšavo delovanja obeh segmentov družbe. Potrebne so davčne olajšave za podjetnike in v začetnih letih oprostitev davščin za zagon novih podjetij in tudi programov. V državnih podjetjih in bankah je potrebno obvezno uvesti osebno odgovornost za izvrševanje del in nalog ter ukiniti nagrade v podjetjih z izgubami in te zmanjšati, kjer so nagrade previsoke. Mnogo govornikov je poudarjalo in pozvalo k odpravljanju administrativnih ovir in birokratskih blokad. Ugotavljali smo, da je potrebno reorganizirati državno upravo od vrha navzdol. Ponovno smo utrdili naše zavzemanje za poštene pokojnine ter za najdaljšo delovno dobo 40 Vrnimo Sloveniji upanje! nosti je neodvisna lista Optimist vztrajala pri nekaterih določilih v zvezi s potrebno izobrazbo članov NO pri sprejemanju novega statuta Občine Ivančna Gorica. V prihajajočem predvolilnem času vsem želimo časa za trezen razmislek o tem, kdo naj nas vodi v prihodnjih štirih letih. Pozivamo vas, da se prihajajočih volitev udeležite v čim večjem številu. Upamo, da se vam bo v predvolilnem času predstavil kandidat, ki vas bo prepričal s svojo načelnostjo, kredibilnostjo in vsaj kančkom tiste »zdrave kmečke pameti«, ki je gotovo potrebna za vodenje države v težkih časih. Urška Rus, neodvisna lista Optimist Bliža se december in z njimi tudi prve predčasne državnozborske volitve v naši državi. Ob spominu na zadnje državnozborske volitve leta 2008, ko je Nova Slovenija izpadla iz parlamenta, se nam poraja misel, da brez Nove Slovenije ni desne vlade. Na kratko bi vas seznanili, zakaj voliti ravno Novo Slovenijo, ter zakaj so letošnje volitve tako zelo pomembne. Za N.Si lahko rečemo, da je demokratična stranka, ki zastopa krščanske vrednote, ter se je sama kot stranka, kakor njene predhodnice, v preteklosti že dokazala v slovenskem političnem prostoru. Pomembna vloga je bila zaupana že ob osamosvajanju, ter vstopanju naše države v EU. V N.Si smo znali povezati nove mlade ambiciozne obraze in tiste z izkušnjami, ki so že delovali kot poslanci in ministri. Kljub vsemu pa v N.Si na prvo mesto postavljamo vrednote in ukrepe za uveljavitev vrednot v slovenskem prostoru, da vrnemo upanje slovenski državi in slovenskim državljanom, saj kot vedno rečemo »upanje umre zadnje«. Ugotavljamo, da gospodarstvo ne deluje kot bi moralo, saj je v naši državi premalo poštenosti in odgovornosti, preprosto premalo spoštovanja zakonodaje in premalo solidarnosti; manjkajo torej temeljne etične vrednote, saj politična elita pozablja, da je postavljena zaradi in od državljanov in njim mora tako tudi odgovarjati in ne da deluje le za lastno korist. Navsezadnje je torej pomembno, da sploh gremo na volitve in glasujemo, saj glas za Novo Slovenijo dejansko pomeni glas za desno politično opcijo in krščanske vrednote, saj v primeru, da na volitve ne gremo in tako ne glasujemo, podarimo mandat tistim strankam, ki že sicer dobijo največ glasov in tako ne-le eni politični opciji. Volitve, ki prihajajo, bodo ključnega pomena za prihodnost naše države, predvsem pa bodo ključne tudi za nas, da vrnemo upanje in namesto govorjenja pokažemo dejanja. Anton Černivec predsednik OO N.Si Ivančna Gorica N.SI Noiftt Sšomniia Krščanska Ifutisita stranka 8. kongres DeSUS-a na Bledu_ Bled nas s svojimi naravnimi lepotami vedno prijazno vabi na kratek sprehod okoli jezera, v teh sončnih dneh pa je bil sploh nekaj posebnega, za oči in dušo. Preoblečen v tople jesenske barve je v nastajajočem sončnem dnevu kar žarel. Človek dobi novih moči, lažje razmišlja in porodi se mu novo upanje ^ DeSUS let in starost 65 let z upokojevanjem. Smo tudi proti privatizaciji zdravstva in javnih služb. Smo za to, da se javno zdravstvo razvija ter se točno določi, kje je dopustna meja za delovanje zasebne sfere v zdravstvu. Potrebno je torej določiti, do katere meje lahko zasebniki posegajo v zdravstveno blagajno, kako in tudi zakaj. Po analizi konkretnih razprav in navodilih za bodoče delo je bil kongres zaključen. Človek in življenjsko okolje sta naši največji vrednoti! Ni bilo potrebno utemeljevati. Večerni Bled v lučkah, ki so se pestovale v rahlo vzvalovlje-nem jezeru, in množica odhajajočih udeležencev z bogatimi življenjskimi izkušnjami in znanjem Vredno se je potruditi, da vse to ohranimo! Milena Vrenčur Za srečno prihodnost Slovenije Na povabilo občinskega odbora LDS Ivančna Gorica se je nosilec Neodvisne Juretove liste, mag. Jurij Kos odzval kandidaturi na državnozborskih volitvah za poslanca v državnem zboru. Mag. Jurija Kosa pri kandidaturi na volitvah podpirajo tudi LDS Grosuplje, LDS Videm Dobrepolje, Neodvisna lista Optimist in člani Neodvisne Juretove liste. V petek, 2. 12. 2011, ob 18. uri, vabi kandidat za poslanca mag. Jurij Kos vse svoje volivce v Kulturni dom Ivančna Gorica, na svojo predstavitev ter na prijeten večer ob glasbi, hrani in pijači. Janez Vodenšek, predsednik LDS Ivančna Gorica mag. Jurij Kos, kandidat za poslanca E T E R I N A D0BR0-6R0SUPUC o.o. Lfublianska c. nh., Ivanina Gorica Vašim malim živalim nudimo: - vsa preventivna cepljenja - zdravljenja - sterilizacije, kastracije - preglede z UZ (pregled brejosti) - operacije mehkih tkiv - oskrbo in toaleto ran - čiščenje zobnega kamna - diagnostične preiskave, kot so biokemijska preiskava krvi, test na mačjo levkozo in mačji aids, test na mikrosporijo, test na parvovirozo ... - sredstva za odpravo zunanjih in notranjih zajedavcev Prodaja hrane priznanih znamic Eukanuba, Hill's, Royal Canine in lams Eukanubaii**' T>ir flf^l Yol» Oft Oo F«tr Ynur Po^ Hiirš lAMS^ ftOY^LCtkNIN Prodaja pripomočkov za nego živali: ovratnice, povodci ter oprsnice znamke Rogz; krtače, ležišča, blazine, torbe, šamponi, igrače, priboljški... Telefonske številke: - (01) 787 7111: Ambulanta Ivančna Gorica - 041626 935: Gorazd Skubic, dr. vet. med. - 031 692 046: Aljoša Kolenc, dr. vet. med. - 031 502 367: Marija Felician, dr. vet. med. - 031852 436: IVIateja Skubic, dr. vet. med. - 041 327 716: Dežurna številka Delovni čas ambulante v Ivančni Gorici: vsak dan od 7. do 14. ure in popoldan od 17. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 11. ure. Pestra dogajanja na tržnici v Ivančni Koroški »pavri Gorici tudi v mesecu decembru « Poglej ga, zlomka, ni dolgo tega, ko smo na tržnici na Sokolski ulici v Ivančni Gorici kupovali jagode in šparglje, sedaj pa je aktualna ponudba kislo zelje in repa. Še malo pa bo na vrsti božična potica. Res je, bližamo se zadnjemu mesecu v letu, ki mu radi pravimo veseli december. Prihajajoči mesec december nosi v sebi kar nekaj takšnih prazničnih dni, ki jih Slovenci radi praznujemo. Prvi tak dan je obisk Miklavža. Zaradi vsebine tega praznika, smo se organizatorji odločili, da bomo v zadnjem mesecu leta 2011 posvetili tematski dan na tržnici dobrodelnosti. K sodelovanju bomo pritegnili dobrodelne organizacije, ki bodo s svojim poslanstvom nadgradile in popestrile dogajanje. Stojnice »vse zastonj« bodo v soboto, 3. decembra, obložene s predmeti, ki so v nekem okolju odveč, a so še v dobrem stanju in uporabni (smučarska oprema, igrače, oblačila Na ta način želimo osvestiti ljudi, da uporabni predmeti ne zaključijo na odlagališčih, ampak dobijo novega lastnika. Tako lahko poskrbimo za čistočo svojega okolja, prav tako pa gradimo socialno mrežo. Morda s svojim dobrodelnim dejanjem razveselimo otroka, ki se bo na Miklavževo jutro razveselil darila. Vabljeni vsi, ki želite kaj podariti in še posebej tisti, ki boste predmete prevzeli. Takšna praksa je v tujini že dobro vpeljana. Primer so lahko mlade mamice, ki si izmenjujejo oblačila za svoje malčke. Ponudniki na stojnicah bodo v mesecu decembru ob tržnih dneh zbirali naročila za božične in novoletne dobrote (potice, kruh, drobno pecivo, jušna zelenjava, namazi, sadni paketi, darila). Potencialni kupci si boste na ta način priskrbeli svoj kos -paketek, ki bo s pridnimi rokami in s srcem izdelan ravno za vas. Mojca Hauptman, Jarina Martinova pojedina v Ivančni Gorici Tako kot je sv. Martin podaril beraču pol svojega plašča, so svoje dobrote ponudniki na tržnici v Ivančni Gorici ponujali obiskovalcem Martinove pojedine. Novembrska tematska tržnica je bila posvečena Martinovemu, ko mošt dozori v vino. Za vsebinsko popestritev tržnega dne 12. novembra, so poskrbeli člani Vinogradniško - sadjarskega- turističnega društva Debeli hrib. Številnim obiskovalcem tržnice so v pokušino ponudili svoje mlado vino, katero je letos izredno kvalitetno. Člani društva so ob predstavitvi posameznih sekcij navduševali mimoidoče. Na praznični tržnici je ponujalo svoje tržne viške rekordno 29 ponudnikov, ki so poskrbeli za brezplačno pokušino najrazličnejših proizvodov. Organizatorja dogodka, Občina Ivančna Gorica in Zadruga Jarina sta z odzivom ponudnikov, kot tudi obiskovalcem zelo zadovoljna. Volitve Volitve so na pragu. Voliti si želim. Koga naj volim? Komu srečo zaželim? Leve lepo gledam, se desnih držim. Rada bi sredino, pa je ne dobim. Težka bo odločitev, ker nič všeč mi ni. Kako bo šele tistim, ki izvoljen bodo b'li? Kdo bo čistko delal, prostor jim gladil? Kdo polena metal, situacijo miril? Naj bo levi ali desni, sam pošten naj bo. Te volitve morajo uspeti. Narod mora zaživeti. Na površje čast naj stopi. Nihče nikomur naj ne bo na poti. Sem se odločila, po svoji pameti bom naredila. Zdaj na vrsti ste vi. Naj poštenje zaživi. Štefka Brezovšček Naši donatorji za slovenski zajtrk Na predlog Čebelarske zveze Slovenije se je 18. novembra 2011 po osnovnih šolah in vrtcih odvijala akcija pod imenom Tradicionalni slovenski zajtrk. Če spadajo med, mleko maslo, jabolka in kruh med tradicionalne sestavine zajtrka nisem prepričana; vsekakor pa je prav, da se najmlajšim predstavi pomen domače hrane in kratke poti od njive do mize. V promocijo zdrave hrane se je med drugimi vključila tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Ljubljana. Na ta dan so otroci za zajtrk dobili hrano slovenskega porekla, hrano, ki ni bila podvržena dolgim transportnim potem, ki je bila pridelana na naravi in človeku prijazen način. Podarili so jo kmetje, čebelarji in živilsko predelovalna podjetja. Namen projekta je izobraževati in ozaveščati mladino o pomenu zajtrka, o prednostih lokalne pridelave, spoznati pomen kmeta kot pridelovalca hrane, ter čebel, ki so tesno povezana s kmetijstvom, naravo in tudi z obstojem človeštva. Za najmlajše v vrtcih so za zajtrk poskrbeli tudi kmetje iz naše občine. Mleko sta donirali kmetiji Zabukovec s Krke in Omahen iz Velike Dobrave, jabolka pa kmetije Petan iz Veli- so zgleden primer prihodnosti kmetijstva v Sloveniji_ Oktobra je Zadruga Jarina v okviru razpisa tehnične podpore v kmetijstvu za leto 2011 izvedla strokovno ekskurzijo za nosilce kmetijskih gospodarstev in članov društev, povezanih s kmetijstvom. Namen strokovne ekskurzije je bil predstavitev dobre prakse razvoja kmetijskih gospodarstev v smeri tržno zanimivih produktov in storitev v drugi regiji s prenosom izkušenj v domače okolje. V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili na pot, ki nas je vodila preko Ljubljane, Celja, Maribora, kjer smo se poslovili od avtoceste. Nekaj kilometrov smo se vozili po prelepi dravski dolini in se v kraju Podvelka povzpeli na Ribniško Pohorje, kjer so nas na Kraljevi kmetiji pričakali gostitelji. Z veseljem so nam predstavili njihovo zgodbo. Mlada družina svojo podjetniško prihodnost vidi v preusmeritvi kmetije v dopolnilno dejavnost predelavo mleka. Specializirali so se v pridelavo jogurtov različnih okusov. Seznanili so nas z vsemi prednostmi dopolnilne dejavnosti, pa tudi s slabostmi, za katere poskrbi slovenska zakonodaja. IfS H ^^ ■■ ■m. m ra fif Kar težko se nam je bilo posloviti od Ribniškega Pohorja. A v neposredni bližini Dravograda nas je že pričakoval turistični vlak, s katerim smo se popeljali po Klančnikovi kmetiji. Na kmetiji se namreč ukvarjajo z vzrejo damjakov in muflonov. Ob vožnji smo lahko občudovali razposajene črede. V nadaljevanju nam je gospodar predstavil razvoj njihove kmetije, katere tradicija seže daleč v zgodovino. Na kmetiji živijo tri generacije. Stari oče skrbi za divjačino in predelavo mesa. Gospodar nadzira in organizira delo, ter vodi turistične skupine po kmetiji. Žena je gospodinja in nadzoruje male živali na kmetiji, sin pa je zadolžen za red v hlevu. Hči vodi knjigovodstvo ter manjšo tržnico na dvorišču, kjer ob prihodu turističnih skupin tržijo produkte iz kmetije oziroma izdelke iz lokalnega okolja. V sodobnem hlevu smo si za konec ogledali robota za molžo krav, ki opravi potrebno delo brez prisotnosti ljudi. Po pokušini jelenove salame in podrobni predstavitvi kmetije smo se odpravili v zanimivo vasico Libeliče, kjer smo si ogledali kostnico, muzej starega kmečkega orodja, črno kuhinjo in staro učilnico. Spoznali smo, kako se z dobro povezavo v kraju tudi iz drobnih zanimivosti zgradi zgodba, ki jo je mogoče tržiti. Ni ga čez pristno koroško košto. Zato smo se odpravili v Slovenj Gradec in se usmerili proti znanemu koroškemu smučišču Kope. Ustavili smo se na ekološki turistični kmetiji, ki svojo zgodbo gradi na ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Zanimiv je njihov pristop k ohranjanju ljudske glasbe, izdelovanju igrač iz naravnih materialov itd. Program smo zaključili na omenjeni kmetiji s pristnim koroškim kulinaričnim doživetjem in druženjem. Polni lepih vtisov smo se vrnili proti domu. Udeleženci strokovne ekskurzije so bili enotnega mnenja, da si tudi v prihodnosti želijo takšnih ogledov dobrih praks. Mojca Hauptman, Jarina kih Pec, Janežič iz Poljan in Bregar iz Znojil. Želimo si, da bi se s to promocijo spletle tudi nove tržne poti, da bi bila ta veriga od kmeta do potrošnika čim bolj trdna, saj nam zagotavlja pomembna delovna mesta na podeželju. Vsem, ki so se prijazno odzvali prošnji za donacijo, se najlepše zahvaljujemo. Darka Zupanc Puš, Kmetijska svetovalna služba Ivančna Gorica Trgovsko podjetje AGRO NOVI TRGOVSKI CENTER V OBRTNI CONI V IVANČNI GORICI NUDIMO: - gradbeni in kmetijski reprometerial - vsa oprema za kuhinje in jedilnice - OKREPČEVALNICA AGROBAR Delovni čas: PON-PET 7.00 - 20.00 ure, SOB: 7.00 - 13.00 ure Stantetova ulica 21, Ivančna Gorica, Tel.: 786 97 16, GSM: 041 627 135 5 % OTVORITVENI POPUST DO 31. 12. 2011 Prva trgovina z ekološkimi izdelki v Ivančni Gorici ♦ ♦ ♦ Današnji čas bi lahko označila za čas skrajnosti, tako pri prehranjevanju kot pri načinu življenja. V hipermarketih kupujemo živila, v katerih kar mrgoli konzervansov, umetnih barvil, ojačevalcev okusa, skratka kar nekaj nevarnih E-jev, po drugi strani pa se ljudje usmerjamo k čim bolj zdravemu načinu prehranjevanja. To pomeni, da hočemo jesti ekološka živila, živila brez gensko spremenjenih organizmov, polnozrnata živila in nerafinirana živila. Na jedilni mizi hočemo imeti kvaliteto, ki nam daje čim več energije. Po obroku nočemo imeti težkega občutka v želodcu ter preobremenjenega prebavnega sistema. Naš cilj je lahka, čim bolj hranljiva hrana, v kateri uživamo in ki na noben način ne škoduje zdravju. Zgodba se začne pri živilih in nadaljuje pri čistilih. Klasičen prašek za strojno in ročno pomivanje posode nam ni več dober. V glavi se nam pojavlja vprašanje: »Kaj pa, če se posoda ne spere tako zelo dobro? Potem nekaj praška ostane na posodi in ga pri naslednjem obroku zaužijem?« In si zaželimo uporabljati čistila, ki nimajo v sebi snovi, nevarnih za naše zdravje, čistila, ki ne onesnažujejo okolja. Klasične pralne praške, ki vsebujejo vse preveč encimov, fosfatov, umetnih belil, bi radi zamenjali z ekološkimi pralnimi praški, mogoče zato, ker nam perilo oprano z njimi draži kožo, pa tudi ne želimo grdo ravnati z materjo Zemljo, ki mora to kemijo predelati. Naslednja faza je, ko lepši del populacije začne brati deklaracije na klasičnih kremah, pudrih, maskarah in ostalih lepotilnih pripomočkih in ugotavljati, da potrebuje bolj zdravo in bolj naravno kozmetiko. Tudi zato, ker bo koža po uporabi take kozmetike res hvaležna. Mamice za svoje otroke iščejo poleg naravno pridelane otroške hrane tudi plenice, robčke, šampončke, mila, ki so čim bolj prijazni do otrokove kože. Stvar postane nujna, ko začne še moški del populacije odkrivati, da sta hmelj in vinska trta rastlini, ki sta zelo kemično obdelani in da seveda obstajajo ekološke alternative v tej smeri. Te zgoraj naštete potrebe bi radi pri našem hitrem načinu življenja zadovoljili čim lažje in čim bolj učinkovito. Vse kar potrebujemo, je dobro založena trgovina z ekološkimi izdelki v našem okolišu, s prodajalci, ki se na to spoznajo, so prijazni in pripravljeni ustreči. Ena takih zdravih trgovinic se bo odprla 16. decembra v Ivančni Gorici, kjer res daleč naokoli ni nobene njej podobne. Na 100 kvadratnih metrih bo ponujala vse zgoraj našteto in seveda še več. Tudi sveže sadje in zelenjavo. Če velja načelo, da najboljše stvari nastanejo iz lastnega veselja, to pri tej trgovinici vsekakor drži. Lastnika se že kar nekaj let prehranjujeta in živita na zdrav ekološki način. Do sedaj ni bilo v bližini nobene take trgovine, zato sta hodila po nakupih v sosednja slovenska mesta. Zaradi oddaljenosti imata že sedaj v svoji shrambi skoraj majhno trgovino, če slučajno česa zmanjka in ni časa, da bi se odpeljala v bližnje mesto po nakupih. Odločila sta se, da za potrebe okoliša odpreta trgovino z ekološkimi izdelki po imenu Bio raj. Sama sem videla že kar nekaj trgovin in trgovinic po Sloveniji in po svetu. Velikih in majhnih, dobro in slabo založenih, lepih in grdih. Moram reči, da je njuna ena izmed najprijetnejših in menda bo tudi dobro založena. Dejansko ji pristaja ime BIO RAJ. Vendar vam ne bom vsega izdala, raje pojdite pokukat in se prepričajte sami. Mateja Tea Dereani, strokovnjakinja za bio vegansko prehrano Ko smo želi ajdo_ Staro ime za oktober je vinotok, vendar oktobra ne teče le vino, temveč je to čas, ko kmetje pobiramo sadove našega celoletnega dela. To je tudi čas, ko dozori ajda. Ko staro sreča mlado Dandanes je ajde veliko manj kot nekoč, ko so jo sejali praktično na vsaki kmetiji in so iz kuhinje že navsezgodaj dišali ajdovi žganci. Pri Hrovatovih smo se odločili ponovno obuditi pridelavo te lepe slovenske žitne kulture. Morda je slišati smešno, ampak pred setvijo smo imeli kar malo treme. V veliko pomoč so nama bili nasveti našega očeta Domna, ki je bil srce naše kmetije. Naš oče, katerega izgube še vedno nismo preboleli, je imel neizmerno veliko znanja o kmetovanju. Ko sedaj gledava nazaj, vidiva, da je bil prav on odločilna vez s tradicijo; vse znanje, ki nama ga je predal, pa je nama dalo dovolj poguma, da s koncem leta vstopava v preusmeritev v ekološko kmetovanje. Letos smo ajdo tako kot že lani poželi na roke, v družbi najinih staršev in dobrih sosed. Naključje je hotelo, da je ravno na ta dan minilo leto dni, odkar med nami ni več našega očeta Domna. Pravzaprav pa je bil oče na nek način tudi tega dne z nami, saj smo ajdo znali pobrati tudi zaradi napotkov, ki nam jih je dajal v času, ko je bil še med nami. Tako smo se šele zavedali, da je znanje naših prednikov neprecenljivo in ga je nujno pravočasno predajati iz generacije v generacijo. Marjana in Jože Kastelic, Velike Lese MESARSTVO MAVER Stična 27, Ivančna Gorica tel.; 01 786 94 02 industrijska c. 5, Grosuplje tel.: 01 786 14 72 Briiejeva ui. 6, Ljubljana tel.: 01 519 27 15 • Domače junečje meso • Slovenske svinjske polovice • Vse za koline • Delamo narezke NOVOST! NOVOST! NOVOST! KOCKAMO SVEŽO SLANINO ZA SALAME AKCIJA: svinjsko pleče 2,99€ VABLJENI NA DEGUSTACIJO BOŽIČNEGA ČAJA p. SIMONA AŠIČA v soboto, 3. DECEMBRA 2011, od 9. do 11. ure v SAMOSTANSKO VRTNARIJO v STIČNI. Za praznike, ki so pred nami, boste lahko pri nas spet kupili doma vzgojeno božično zvezdo. V času degustacije boste lahko božični čaj tudi kupili. Veselimo se vašega obiska. Količine so omejene. Delovni čas od PONEDELJKA do PETKA SOBOTA NEDELJA in PRAZNIKI od 8. do 15. ure od 8. do 12. ure zaprto Obiščete nas lahko tudi na naši spletni strani: www.sitik.si Pesti pa nas še ena težava, in sicer odlaganje odpadkov v zabojnike na pokopališču. Obiskovalci so se že dokaj lepo navadili na ločevanje odpadkov (sveče, organski odpadki, embalaža še vedno pa je problem veliki zabojnik, v katerem najdemo vse vrste odpadkov, od avtomobilskih delov, do pohištva ^ Ob tej priložnosti želimo poudariti, da se veliki zabojnik lahko uporablja izključno za pokopališke odpadke, sicer ga bomo primorani odstraniti. dočakali začetek gradnje poslovilnega objekta. Veseli nas, da glavna dela, kot podizvajalec podjetja Lesnina inženiring, opravlja domače podjetje Rekon. Najprej so delavci postavili zaščitne ograje, nato pa so začeli iz- kop gradbene jame. Sedaj pa se že izvaja vlivanje temeljev, za katere pa upamo, da bodo dovolj trdni, da bodo zdržali vsaj nekaj rodov za nami. Matjaž Kastelic Dela na šentviškem pokopališču Letos se je vendarle premaknilo tudi na šentviškem pokopališču. Člani in članice KS Šentvid pri Stični smo bili v tem letu zelo dejavni, kljub temu, da nas je več kot polovica šele prvo leto »aktivnih«, v KS. Že na začetku leta smo začeli načrtovati, kaj bomo na pokopališču izboljšali, popravili ali na novo naredili, poleg težko pričakovanega začetka gradnje novega poslovilnega objekta. Najprej je bilo treba odpraviti poškodbe pokopališkega križa. Po preteku pogodbe z vzdrževalcem pokopališča smo po postopku zbiranja ponudb pridobili novega. V jesenskem času je bila tako na pokopališču obrezana živa meja, saj se je zadnja leta močno razrasla in kazila videz pokopališča. Končno pa je nastopil tudi čas, ko se je začel graditi nov poslovilni objekt na delu parkirišča pri na pokopališču. Še pred začetkom gradnje smo morali zagotoviti nova parkirna mesta na zemljišču nad pokopališčem, ki smo ga pridobili v lanskem letu. Potrebno je bilo odkopati odvečno zemljo ublažiti naklon, teren utrditi in nasuti pesek. Sedaj se moramo vsi krajani navaditi samo še na novo lokacijo parkirišča, ki bo sčasoma postalo enako uporabljeno, kot je bilo prejšnje. Pred prvim novembrom smo končno Dejavnosti na območju KS Metnaj V letu 2011 smo bili v KS Metnaj zelo dejavni na več področjih. Največja in najzahtevnejša dela so bila opravljena skupaj z Občino Ivančna Gorica na cestah pri asfaltiranju. Cesta Stična - Mekinje, ki je na našem območju, je dobila novo asfaltno prevleko do konca razširitve, kjer je bila razširitev izvedena že pred leti. Uredilo se je tudi nekaj širitve ceste naprej proti Mekinjam ob velikem razumevanju lastnikov zemljišč ob cesti, saniralo pa se je tudi nekaj asfalta s plombami. Veliko je bilo tudi izvedenega na cesti Metnaj-Mekinje, kjer je bilo treba najprej urediti odvodnjavanje, nakar je bila izvedena tudi dokončna pre-plastitev ceste do križišča v Mekinjah. Dokončal se je tudi del preplastitve na cesti proti Poljanam. Uredilo in asfaltiralo se je novo obračališče na Pristavi. Velika dela so se izvedla tudi na Dobravi, kjer so s skupnimi močmi pripravili in utrdili cesto, ki je dobila novo asfaltno podobo. Izvedeno pa je bilo tudi odvodnja-vanje pod cerkvijo v Metnaju. V zgornjem delu Metnaja je bila izvedena preplastitev ceste, ki je bila že močno dotrajana. Velika zahvala tudi vsem krajanom, ki so z velikim angažiranjem pripomogli, se združili ter poprijeli za delo, da so se ta dela po vseh vaseh tudi zaključila. Ob vseh vloženih naporih pa ne moremo mimo dejstva, da obstajajo tudi izjeme, ki pa imajo drugačen pogled kot drugi, zato je z njimi težko najti skupni jezik. Zahvala gre Občini Ivančna Gorica, da nas je podprla pri velikih prizadevanjih pri asfaltiranju cest in izvajalcem podjetja CPL za dobro sodelovanje. Ob sodelovanju z občino Ivančna Gorica se bo postavila tudi informativna točka v središču Metnaja pred gasilskim domom s celotno podobo V letošnjem letu se je uredilo tudi obračališče na Pristavi, kjer se načrtuje tudi postavitev znaka krajevne skupnosti občine Ivančna Gorica. Na začetku decembra načrtujemo tudi nov zemljevid krajevne skupnosti v Mekinjah na kozolčkih, ki so bili na novo narejeni prejšnje leto. Če bo vreme dopuščalo, bomo napravili tudi otvoritev ceste v Mekinjah in nove pridobitve zemljevida in kozolčkov s kažipoti. V svetu KS Metnaj delamo vsak po svojih najboljših močeh, vendar vse brezplačno. V decembru bo najmlajše, če bodo le pridni, obiskal in nagradil eden od dobrih mož. Predstavniki KS Metnaj bomo tudi obiskali bolne in starejše občane. Precej nalog je ostalo tudi za prihodnja leta, posebno na cestah, kanalizaciji, vodovodu, telefoniji in novem igrišču v Metnaju. Anton Grčman, podpredsednik KS Metnaj Na Loki dobili asfalt Vaščani zaselka »na Loki« iz vasi Dobrava pri Stični, smo si že dolgo želeli asfaltirati cesto v zaselku. Pred dnevi je cesta dobila dokončno podobo. Zahvaljujemo se Občini Ivančna Gorica in KS Metnaj, predvsem pa podpredsedniku KS Metnaj, za pomoč pri organizaciji asfalterskih in cestnih del, ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi in ureditvi ceste. V imenu vaščanov Miha Maver Krajevna skupnost Šentvid pri Stični organizira obdarovanje otrok iz KS Šentvid pri Stični v petek, 16. decembra 2011, ob 17. uri. Obdarovanje je namenjeno otrokom do 4. razreda, ki pridejo v spremstvu staršev oz. starih staršev. Pripravljena bo kratka igrica, obdarovanje in pogostitev. Vabljeni! V Primči vasi tudi nov asfalt_ V soboto, 5. novembra 2011, je bilo za krajane Primče vasi in zaselka Starina, pomemben dan, saj so po več letih dogovorov le dočakali skoraj 700 m asfaltirane ceste. Na uradnem odprtju se je zbralo precej krajank in krajanov. Slavnostno odprtje ceste se je začelo s himno v izvedbi Moškega pevskega zbora Ambrus. Predsednik gradbenega odbora Darko Erčulj, pa je na kratko predstavil potek dolgo pričakovane investicije. Otvoritve se je udeležil tudi podžupan Tomaž Smole, ki je pohvalil voljo krajanov, da so stopili skupaj in tudi s pomočjo Občine Ivančna Gorica zaključili investicijo in asfaltirali odsek ceste, ki pelje proti Starini. Slavnostni trak sta prerezala predsednik gradbenega odbora in podžupan, blagoslov ceste pa sta opravila župnik Uroš Švarc in Jure Ferlič, ki ima prednike iz ambruške župnije. Po končanem uradnem delu so se vsi zbrani sprehodili po novo asfaltirani cesti, kjer jih je na koncu zaselka Starina čakala pogostitev tamkajšnjih vaščanov. Gašper Stopar Preplastitev asfalta v Velikih Rebrcah_ Pa je prišla na vrsto tudi naša vas! KS Zagradec, ki jo sedaj kot v. d. vodi predsednica Biljana Gartner, je končno tudi našo vas vključila v letni delovni načrt. Tako je bila načrtovana tudi preplastitev ceste v Velikih Rebrcah. Po sestanku vaščanov s predsednico krajevne skupnosti so se stvari začele hitro in z vso resnostjo odvijati. Stopili smo skupaj in začeli. Treba je bilo veliko počistiti ob cesti in pripraviti teren za preplastitev. Kar precej delovnih ur je bilo vloženih. Ampak, kjer je složnost, je tudi moč, in uspelo nam je. Že v četrtek, 3. novembra, je podjetje Mapri začelo s svojimi pripravami, v soboto pa so cesto že preplastili. Vsi vaščani smo te pridobitve zelo veseli, ge. Biljani pa smo hvaležni, ker se je za našo vas tako odločno zavzela. Anica Perko v imenu vaščanov Velikih Rebrc Ekipe na regijskem gasilskem tekmovanju v Grosuplju s predsednikom GZ Ivančna Gorica, Lojzetom Ljubičem in predsednikom regije Ljubljana II., Janezom Heni-gmanom PGD Stična v tekmovalnih mesecih Zadnji trije meseci so bili v našem društvu PGD Stična zopet polni smeha, zabave in pa seveda tudi trdega dela, saj smo se pripravljali na različna tekmovanja. Kot dokaz pa smo zopet poželi lepe uspehe tako na občinskem, regijskem in državnem nivoju. Pa začnimo na začetku. Državno tekmovanje v orientaciji Septembra se je na Cerknem odvijalo državno tekmovanje v orientaciji, katerega so se udeležili tudi naši dve ekipi, mlajše pionirke in pionirji. Na tekmovanje smo se peljali z gasilskim kombijem in ker je bila pot dolga, smo se medtem pogovarjali in si pripovedovali smešne 'vice' ali zgodbe. Ko smo prispeli, smo kombi pustili na parkirišču in se s sedežnico peljali do vrha smučišča. Tam smo dobili malico. Nekaj časa smo čakali, ko so po mikrofonu povedali, naj se ekipe mlajših pionirjev iz Stične postavijo na start. Hitro smo pritekli in začeli s prvo vajo. To je bila vaja z vedrov-ko, kjer vodo nosita dva tekmovalca, eden pa zbija tarčo. Nato smo odšli na drugi start, kjer smo dobili zemljevid in opis poti, saj smo tekli v naravi. Na progi so bile različne kontrolne točke, kjer smo izvedli še drugi dve vaji in z zadnjimi močmi pritekli na cilj. Čas do razglasitve rezultatov so porabili tako, da smo se večkrat peljali s sedežnico, dekleta smo odšle tudi na delavnice, kjer smo izdelovale kipce in jih pobarvale, fantje pa so odšli na ogled vojske in policije. Končno je prišla razglasitev rezultatov. Mlajše pionirke smo dosegle odlično 8. mesto, mlajši pionirji pa odlično 14. mesto. Zelo smo bili veseli rezultatov, za nagrado pa smo šli še na pico. Domov smo se vrnili pozno zvečer in se kmalu odpravili spat. { M^ Mi Občinsko in regijsko gasilsko tekmovanje Zgodaj zjutraj smo se 1. 10. odpravili proti Ambrusu na mladinsko občinsko gasilsko tekmovanje. Letos smo se iz PGD Stična udeležile štiri ekipe: pionirke, pionirji, mladinke in mladinci. Postrojeni smo bili v desetino, vsak je imel svojo oznako in mladinci tudi čelado. Po otvoritvi smo se šli prija- viti, nato pa pionirji najprej na vajo z vedrovko, vajo razvrščanja in štafeto, mladinci pa na štafeto, vajo z ovirami ter vajo razvrščanja. Po končanem tekmovalnem delu smo imeli malico, čas do razglasitve pa smo si krajšali z igranjem, mentorji pa so nam kupili tudi sladoled. Na tekmovanju smo dosegli naslednje rezultate: pionirke 1. mesto, pionirji 6. mesto, mladinke in mladinci 3. mesto. Tako smo se tri ekipe uvrstile na regijsko tekmovanje v Grosuplju , ki je potekalo 8. 10. Kljub hudemu mrazu sta ekipi pionirk in mladink osvojili prvi mesti, mladinci pa 6. mesto. Pionirke in mladinke smo si priborile uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo v maju 2012. Drugi dan občinskega gasilskega tekmovanja, 2. 10., pa je bil v znamenju članskih ekip in ekip starejših gasilcev. Tudi tukaj je tekmovalo naše društvo s skoraj popolno zasedbo in sicer smo imeli 5 ekip: članice A in B, člani A in B ter ekipo starejših gasilcev. Ker je tekmovanje potekalo po celotnem sektorju Zagradec, smo različne vaje opravljali na različnih koncih: vaja z motorno brizgalno je potekala na Krki, štafeta na Korinju in vaja razvrščanja v Zagradcu. Dan poln smeha in dobre volje je minil v znamenju naslednjih rezultatov: članice A 5. mesto, članice B 3. mesto, člani A 6. mesto, člani B 4. mesto ter starejši gasilci 2. mesto. Članskemu tekmovanju je sledilo regijsko tekmovanje v Grosuplju, na katerem je ekipa starejših gasilcev dosegla 8. mesto. Občinski in regijski gasilski ^plakalo staro in mlado«. Večkrat je bil občinski predstojnik, odbornik in tajnik. Bil je tudi velik rodoljub. Časopis Slovenski narod je 22. aprila o njem zapisal: »Akoravno je bil pokojni Vencajz učitelj iz stare šole, vendar je vedno napredoval z duhom časa, kajti mož je vedno čital. Njegova obširna knjižnica je bila pozneje podloga župnijski knjižnici pri sv. Križi, kar je bilo velike važnosti za probujo prostega naroda, ki si še dandanes rad izposojuje knjige za berilo ob prostem času.« Ivan Vencajz, sodni svetnik, državni poslanec in posestnik Ljubljani, kjer je več let vodil delegirano okrajno sodišče. Delo je opravljal živahno in urno, vendar premišljeno; bil je znan kot zanesljiv in razsoden pravnik. Vencajz se je močno zavzemal za slovensko uradovanje. Bil je predsednik pripravljalnega odbora društva Pravnik in od ustanovitve 28. januarja 1889 tri leta njegov podpredsednik. Namen društva je bil izdajati strokovni list Slovenski Pravnik, razviti slovensko pravno terminologijo, izdajati tiskovine v slovenskem jeziku, prirejati predavanja na društvenih shodih in osnovati knjižnico. Vencajz je bil gonilna sila društva. Skupaj z Danilom Majaronom in Franom Milčinskim je pomagal organizirati in zbirati terminološko gradivo. Urednik zbranega gradiva je bil pravnik dr. Janko Babnik. Nemška-slovenska pravna terminologija je izšla leta 1894 na Dunaju. Sodnik Vencajz se je ukvarjal tudi s politiko. Ker se ni strinjal z uradno politiko liberalne Narodno napredne stranke (NNS), ga le-ta ni hotela kandidirati. Na državnozborskih volitvah 1897 v Ljubljani je nastopil samostojno, a ni bil izvoljen. Pridružil se je skupini politikov, ki je začela izdajati Slovenski list z radikalnim krščansko-socialističnim programom. Gibanje se je spojilo s Katoliško narodno stranko (KNS), kasneje preimenovano v Slovensko ljudsko stranko. Vencajz je leta 1900 postal podpredsednik II. slovenskega katoliškega shoda. Leta 1901 je bil izvoljen v državni zbor v ljubljanski okolici (Ljubljana-Vrhnika, Litija--Zatičina-Velike Lašče) in si je do leta 1903, ko je mandat odložil, močno prizadeval za napredek dolenjskega vinogradništva. Bil je tudi predsednik katoliškega vinogradniškega društva v Ljubljani. 5. julija 1900 se je upokojil in odprl odvetniško pisarno. Bil je soustanovitelj in prvi predsednik Vzajemne zavarovalnice, prve, ki je bila ustanovljena z domačim kapitalom. Iz nje se je kasneje razvila Zavarovalnica Triglav. Najprej je poslovala na področju požarnih zavarovanj in zavarovanj zvonov, v nekdanji Avstro-Ogr-ski monarhiji predvsem na Kranjskem, po koncu prve vojne pa na celotnem območju Kraljevine Jugoslavije. Sijajna palača zavarovalnice v Ljubljani je bila zgrajena po Plečnikovih načrtih leta 1900. Ivan Vencajz je bil tudi odbornik Glasbene Matice od leta 1886 in njen častni član od leta 1897. Leta 1895 je Ljubljano prizadel usodni potres in spomladi 1896 je v zahvalo za po-potresno pomoč organiziral gostovanje zbora na Dunaju. Na njegovo pobudo je Glasbena matica leta 1893 kupila hišo v Gosposki ulici in po potresu sezidala še eno v Vegovi ulici. Ko je skladatelj, pianist in pedagog Matej Hu-bad znova postal umetniški vodja Glasbene matice, je prišel navzkriž s predsednikom Vencajzom glede vloge in ciljev društva, saj se je slednji bolj kot za vrhunsko umetniško poustvarjanje zavzemal za ustrezno finančno politiko in skromnejši repertoar. Krajša kriza med letoma 1899 in 1902 vendarle ni pustila trajnejših posledic. Ivan Vencajz je kljub težki bolezni neumorno delal do vsega nekaj dni pred smrtjo, 7. avgusta 1913 v Ljubljani. Ivanovi otroci Sin Janko, zgodovinar in publicist, se je rodil 1. marca 1872 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Krškem, nižjo gimnazijo v Kranju in višjo v Ljubljani, od leta 1891 je študiral pravo na Dunaju. Umrl je 2. septembra 1895 kot obetaven študent tretjega letnika. Pokopan je 1 1 Ivan Pavel Vencajz se je rodil 26. junija 1844 v Šentvidu 41, po domače »pr' Šolmoštru«. Krstili so ga za Johana. Brat Ignacij, rojen 1849, je umrl še kot otrok. Ivan je osnovno šolo obiskoval v Višnji Gori, gimnazijo od 1856 do 1861 v Novem mestu in od 1861 do 1863 v Ljubljani. Po maturi je študiral pravo na Dunaju in 1868 začel opravljati sodno prakso v Ljubljani. Tam se je tudi poročil z Marijo Žužek (1846-1939). Do leta 1886 je bil sodni pristav v Kočevju, nato okrajni sodnik v Krškem. Leta 1886 je bil imenovan za sodnega svetnika v na pokopališču v Šentvidu pri Stični, kjer ob cerkvenem zidu še danes stoji prelep nagrobnik z visokim reliefom v obliki venca. Janko je bil na Dunaju glavni ustanovitelj in predsednik študentskega akademskega Ferialnega društva Sava (1892) in časopisa Vesna (1892-94), v katerem je objavil več literarnih, publicističnih in zgodovinskih sestavkov. Članke o študentskem vprašanju so mu objavljali v Slovanskem svetu in Slovanskem narodu. Njegova najpomembnejša knjiga, Spomenica o petindvajse-tletnici akad. društva »Slovenija« na Dunaji, je izšla 1894 v Ljubljani. V njej je opisal Dunajsko veliko šolo in Slovence 1365-1830, slovensko dijaštvo na Dunaju 1830-1869 in književno delovanje v okrožju »Slovenije« 186-1894. Dodal je 'zgodopis' društva »Slovenija«, ki ga je sestavil po društvenih listinah in zapisnikih, ter imenik članov. Sin Ljudevit (Ludvik, 1876-1932) je bil aktiven politik, član Jugoslovanske socialdemokratske stranke (JSDS) in od 1921 vodja komunistične skupine v občinskem svetu. Po razveljavitvi njenih mandatov je bil prisilno upokojen. Hčerki Milena (1886-1945) in Slavica Danica (1888-1967) sta bili učiteljici, Slavica tudi vzgojiteljica. Prepisovala je knjige za slepe v brajlico, pisala članke o vzgoji in razvoju otrok ter pravljice in igre za otroke. Na ljubljanskih Žalah so skupaj s starši pokopani Milena, Slavica in Gvido (23. 9. 1871-11. 11. 1950). O Gvidu razen rojstnih ni drugih podatkov. V samem osrčju Šentvidu še vedno stoji Ven-cajzova hiša (danes številka 67) s posebno leseno frčado, le da je že dolgo Andrejčkova. Pred leti jo je kupil Anton Linec z ženo Fran-čiško, rojeno Lavrič, zdaj pa v njej prebiva sin Andrej z družino. Breda Zupančič Viri: Cvetko Budkovič, 1976: Osnovna šola v Višnji Gori. Zbornik občine Grosuplje 8. Cvetko Budkovič, 1992: Ljudska šola v Šentvidu pri Stični. Dosežki med leti 1784-1877. Zbornik občine Grosuplje 17. Domoljub: slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 07.08.1913. let. 26, št. 33 Tatjana Hojan, 2009: Vencajz Slavica. Slovenski biografski leksikon 1925-1991, elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU. Mateja Jemec Tomazin: Slovensko pravno izrazje od Habsburške monarhije do Evropske unije ali lus est ars. Simpozij Obdobja 24: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. http://www.centerslo.net/files/file/ simpozij/sim24/Jemec.pdf Dušan Kermavner, 2009: Vencajz Janko in Vencajz Ljudevit. Slovenski biografski leksikon 1925-1991, elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU. Kranjec, Silvo, 2009. Vencajz Ivan Slovenski biografski leksikon 1925-1991, elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU. Nadškofijski arhiv Ljubljana: Šentvid pri Stični R XII. (Geburt- und Tauf- Buch) 1832-1846 in Šentvid pri Stični Status animarum (knjiga župljanov) 17921885 in 1810-1880. Pravniško društvo, 1889. Ljubljanski zvon, let. 9, št. 2. Spomenica o petindvajsetletnici akad. društva »Slovenija«, 1894. Ljubljanski zvon, 1894, let. 14, št. 7. Slovenski pravnik, 15. 08. 1913, letnik 29, št. 8. Niko Štritof, 2008: Mešani pevski zbor: zgodovina. http://www.glasbenamatica.si/pevski_zbori/mesa-ni_pevski_zbor/zgodovina Volitev v kmetskih občinah, 1900. Kmetijske in rokodelske novice, letnik 58, št. 5 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani štiridesetletnica, 1940. Kronika slovenskih mest, letnik 7, št. 3. Časopisi in portreti so dostopni na http://www.dlib. si. TV A-BRUS Krajani in krajanke Ambrusa so meseca oktobra pripravili tri prireditve ob dvajsetletnici delovanja Kulturnega društva Ambrus. Zadnja v sklopu teh je bila na sporedu v soboto, 29. oktobra, z naslovom Oddaja za 20 let - v živo v izvedbi članov in članic KD Ambrus oz. A-BRUS TV-ja. Kulturni dom v Ambrusu je prostor, kjer brez dvoma domuje ambruška kultura. Tukaj se krajani družijo, za-pojejo, ustvarjajo, plešejo in prirejajo tudi dramske uprizoritve. Zato so v sodelovanju s »televizijsko hišo A-BRUS TV« pripravili pregled dvajsetletnega delovanja društva. Glavni povezovalec in voditelj prve premier-ne oddaje je bil Robert Bradač, ki je poskrbel za obilje humorja in dobre volje. Gostje oddaje so bili predsednica domačega društva Martina Hrovat, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in predsednik Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica, Janko Jelen-čič. Predsednica Hrovatova je predstavila uspešno delovanje društva. Župan Strnad je obljubil sodelovanje Občine pri nadaljnjem delu društva. Predsednik Jelenčič pa je izrazil zadovoljstvo nad delovanjem kulturnih društev v občini nasploh. Prvi nastanki društva segajo v daljno leto 1991, ko je začel delovati pevski zbor, nato je prišla igra, za njo ples, kot zadnji v vrsti dejavnosti društev pa se je zbudil še ustvarjalni duh. Vse to so v oddaji predstavljali z javlja- njem s terena novinarji televizijske hiše in vse navzoče v dvorani ponesli v svet ustvarjalnega dela posamezne skupine, ki deluje v okviru KD Am-brus. Seveda je na koncu oddaje sledila tudi vremenska napoved za območje Ambrusa. Krohot v dvorani je povedal vse. Ob 20. letnici je društvo izdalo tudi zbornik z naslovom »Stoji mala vas, ki ni samo za okras«, ki vsebuje pregled dela Kulturnega društva Ambrus v obdobju od 1991 do 2011. Ambruškim kulturnikom vse čestitke ob jubileju. Gašper Stopar Nocoj pa, oh, nocoj Jesen je letni čas, ko se po celoletnem trudu in delu pokažejo sadovi; tako ni samo v naravi, ampak tudi drugje, pri petju. Zadnjo soboto v oktobru smo tako prebivalci Višnje Gore in vsi ljudje dobre volje dobili prijazno vabilo na prvi samostojni koncert moške vokalne skupine Višnjanski fantje z gosti iz Litije, moško vokalno skupino Lipa. di fantje, večinoma študenti in mladi možje. Sicer pa je moška vokalna skupina Lipa praznovala že 126 let delovanja, kar je res častitljiva obletnica. Fantje iz Litije po pevski poti vodi umetniški vodja Darko Vidic. Fantje so s tremi skladbami navdušili občinstvo, ki že komaj čaka kakšnega njihovega koncerta. V tretjem delu koncerta so Višnjanski fantje zapeli še nekaj sakralnih skladb, ki po izvedbi niso prav nič zaostajale za posvetnimi pesmimi. Kljub temu, da te pesmi slišimo v cerkvi ali na pokopališču, so zvenele primerno za katero koli koncertno dvorano. Za konec so fantje združili moči in skupaj zapeli dve iz zakladnice slovenskih pesmi, namreč Oj, Triglav, moj dom ter Slovenec sem. Mislim, da ni bilo očesa, moškega ali ženskega, ki bi se ob teh sladbah ne orosilo. Aplavzu ni bilo ne konca ne kraja, fantje so seveda morali priti nazaj na oder. Če povzamem dogajanje na prvem samostojnem koncertu moške vokalne skupine Višnjanski fantje 29. oktobra 2011, lahko na kratko rečem le, da je bil koncert, ki je potekal pod okriljem KUD-a Janeza Ciglerja iz Višnje Gore, z eno besedo fantastičen. To je bil namreč čudovit večer kvalitetnega petja, ki je poslušalce tako navdušil, da komaj čakamo na naslednjo priložnost, ko bomo spet slišali fante v pevskem elementu. Višnjanski fantje, vse čestitke in le tako naprej, pa na snidenje ob letu osorej! Mateja Zupančič Vsi smo se veselili tega dne - nekateri zato, ker smo fante že slišali prepevati na različnih prireditvah v kraju, spet drugi pa zato, ker jih še niso slišali in jim radovednost ni dala miru. Starejši prebivalci našega kraja se z nostalgijo spominjajo moškega pevskega zbora, ki je nekoč deloval in razveseljeval s svojim petjem. Fantovsko petje ima namreč poseben čar - kdo ne pozna podoknic, petja ob mlajih, drugih slavnostnih dogodkih in proslavah, nenazadnje pa tudi na pogrebih. Vse to smo v kraju pogrešali. Zato je toliko bolj spoštovanja vredno, da se je šest mladih fantov (Avguštin Zupančič, Miha Slapničar, Urban Zajec, Rok Matjaž, Janez Koščak in Žiga Jevnikar) pod vodstvom zborovodje Avguština Zupančiča in umetniške vodje Maje Škufca odločilo spet zagnati kolo tradicije in vnesti v naša življenja čar fan- tovskega večglasnega petja. Po pravici povedano, po letu dni skupnega petja ne bi smeli pričakovati preveč. Pa smo - ker smo zahtevni in kritični poslušalci. In nismo bili razočarani, saj so fantje na koncertu z naslovom Nocoj pa, oh, nocoj pokazali, da zmorejo odpeti vse: od napitniških napevov, do podoknic in znanih ponarodelih slovenskih pesmi pa do sakralnih skladb. Kljub temu, da so imeli začetno tremo, tega ni bilo niti slišati niti videti. Peli so samozavestno, a s prefinjenim občutkom za ubranost, besedilo pa so podajali poslušalcem z neverjetnim čutom za vsako odpeto besedo. Potem ko so nam zapeli osem skladb, so 'oder' v cerkvi svetega Tilna v Višnji Gori prepustili gostom. Moško vokalno skupino Lipa, ki deluje v tej zasedbi že šesto leto, sestavljajo mla- Gross upi navdušili v Stični_ Etno komorna skupina Gross upi je imela 27. oktobra 2011, svoj prvi celovečerni koncert v kulturnem domu Stična, kjer je požela velik aplavz številne publike. Koncert je bil obenem »zaključni« koncert prof. Bojana Cve-trežnika, ki je bil mentor omenjene skupine med porodniško odsotnostjo prof. Polone Udovič, ki je sicer ustanoviteljica skupine. Skupina je bila ustanovljena v šolskem letu 2008/09. Vsi člani skupine so učenci glasbene šole Grosuplje, podružnica Ivančna Gorica. Skupina je s svojo glasbo in pozitivno energijo navdušila in zabavala poslušalce. Takole so se predstavili: Smo skupina enajstih glasbenikov: Lucija Žerovnik (violina), Tina Žerovnik (violina, viola), Eva Kovačič (violina), Maja Drčar (violina), Špela Ivan (violina), Marija Omejec (violina), Ana Blaževič Arko (violina), Ajda Blaževič Arko (violina), Ema Butkovič (violina), Jošt Lampret (kontrabas, kitara), Gašper Livk (kontrabas). Skupina deluje tri leta v GŠ Grosuplje, pod vodstvom prof. Polone Udovič in prof. Bojana Cvetrežnika. Izvajamo folk glasbo, če je treba tudi kaj zapojemo in zaplešemo, preizkusili smo se tudi z nekaj svojimi deli. Ime skupine »Gross upi« izhaja iz imena mesta Grosuplja, iz katerega okolice člani skupine prihajamo in v prevodu pomeni »VELIKI UPI«. Pobudo za ime skupine je podal Bojan Cvetrežnik, član skupine Terrafolk. Nastopili smo na številnih nastopih GŠ Grosuplje, na številnih otvoritvah in podelitvah, med najbolj odmevne pa lahko zagotovo prištevamo nastope v Cankarjevem domu, dva od teh kot gostje prej omenjene skupine Terrafolk. Z njimi smo nastopili tudi 1. 1. 2009, na Prešernovem trgu in 4. 9. 2010, na festivalu Carniola v Kranju. Junija 2010 smo se udeležili glasbenega tekmovanja Najstfest v Ljubljani. Prejeli smo tudi 2. nagrado na glasbenem maratonu 2010 v Stični. Med najbolj odmevne nastope si skupina šteje nastope s skupino Terrafolk. Njihov »zadnji« koncert z omenjeno skupino je bil v soboto, 22. 10. 2011, v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Gross upi so med odmorom igrali in navduševali zbrano občinstvo v preddverju Cankarjevega doma. Kasneje so se Gross upi, kot nepričakovani nastop, pridružili vsem nastopajočim na odru za veličasten in dinamičen zaključek koncerta. Gross upom (našim učencem in sodelavcema) iskreno čestitam za uspehe in jim želim še veliko nastopov ter bogato glasbeno prihodnost. Tanja Tomažič Kastelic, vodja podružnice Ivančna Gorica Kulturno društvo Ambrus Likovna sekcija www.kd-ambrus.si vas in vaše prijatelje vljudno vabi na ODPRTJE RAZSTAVE DEL 2. ex-tempora otroške keramike Ambrus 2011, ki bo v ponedeljek, 5. decembra 2011, ob 17. uri v Kulturnem domu Ambrus. Praznični čas je za tople poglede, iskrene nasmehe, srčne želje za druge in zase^ ...in tako v daljavi boljši jutri rase. Leto se bliža h koncu in v duhu praznikov ter veselih druženj vas GODBA STIČNA vabi na XVII. BOŽIČNO -NOVOLETNI KONCERT, ki bo v soboto, 10. decembra 2011, ob 18.00 in v nedeljo, 11. decembra 2011, ob 17.00, v dvorani kulturnega doma v Stični. Gosti: klapa LAGAPI Naj tudi mi prispevamo svoj del k oblikovanju vaših prazničnih večerov, da bodo le ti polni veselja, topline in srečevanja dobrih ljudi, kjer se bodo utrnile nove želje ter se skovali načrti za prihodnost. VLJUDNO VABL/ENI! Festival Stična vabi V Stični se je začel Festival Stična 2011, ki je festival glasbe, gledališča in likovne umetnosti. Organizatorji so zopet pripravili široko paleto dogodkov in Tako je Stična znova postala prizorišče kulturne manifestacije z mednarodno udeležbo. Začeli smo z glasbenim Maratonom in Natečajem Festivala Stična. Ta večer smo lahko slišali kar sedem ben-dov in rokersko vzdušje je bilo res odlično. Za nami je tudi že uradna otvoritev festivala in z njo otvoritev fotografske razstave, ki se je udeležil tudi župan Občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad. Sledila je še smeha polna predstava GodArt - live in za tem v Baru Jama še sproščen žur s skupino Tri Sepki. Skratka, začetek letošnjega festivalskega dogajanja je bil odličen. Festival Stična je že obiskalo približno tisoč obiskovalcev in vzdušje je bilo zelo prijetno. A veliko dogodkov je še pred nami. V času festivala se bo Stična zibala še v ritmih skupine Dan D, Zuf de Žur (Italija) in koncerta glasbe Akademskega pevskega zbora Obilič (Beograd) ter Zborallice. Vse ljubiteljem gledališča bosta na voljo še komediji To so Gadi in Iščem moža (v sebi) ter otroška predstava z naslovom Huda mravljica. Pa da ne pozabimo potopisnih večerov - Transibirska ali potovanje z vlakom od Vladivosto-ka do Moskve in Pakistan. Festival Stična ni samo festival različnih kulturnih dogodkov. Festival Stična so ljudje. Mladi, ki festival ustvarjajo, z njim dihajo in živijo. Ljudje, katerim je mar in ki želijo, da se prav vsak gost v Stični dobro počuti. Zato je Festival Stična na en način tudi festival prijetnega druženja in lepih prijateljstev. V Stični so vrata odprta prav vsem. Pridruži se nam. Obišči Festival Stična 2011. Predprodaja vstopnic: Stična: Jama Bar, Market Marinka Maver, Ivančna Gorica: Prince pub, Knjižnica Ivančna Gorica, Grosuplje: Mestna knjižnica zelo ugodni ceni. 'Jwiumi SiiijuL ZOXX 18.11.-3.12 PROGRAM Četrtek, 1. 12. 2011 20.00: Transibirska ali potovanje z vlakom od Vladivostoka do Moskve, Štefan Rehar, potopisni večer Kulturni dom Stična Petek, 2. 12. 2011 20.00: Akademski pevski zbor Obilic, AKUD Branko Krsmanovic, Beograd, Srbija in Zborallica, koncert Kulturni dom Stična Sobota, 3. 12. 2011 19.00: Kako sem našel moža (v sebi), Roman Končar, komedija Kulturni dom Stična 22.00: Zuf de Žur, Italija, etno koncert Stična točka - bar Jama Grosuplje, Šentvid pri Stični: Market Pipo. Letošnja novost je abonmajska vstopnica, s katero kupite vstopnice za vse prireditve Festivala Stična po Podrobnejše informacije najdeš na www.kd-sticna.si ali www.festival--sticna.si Maja Lampret Knjižnica Ivančna Gorica je v nekem obdobju prerasla v paniko nad nevarnostjo prezgodnjega pokopa. V zgodnjem 19. stoletju je ta že postala ena izmed najstrašnejših groženj vsakdanjega življenja. Splošna zaskrbljenost glede ravnanja z mrtvimi telesi je vodila v nastanek raznih združenj in gibanj za preprečitev prezgodnjega pokopa, v Nemčiji so celo gradili hiše za umrle. Različnim metodam diagnosticiranja smrti (draženje voha z uporabo soli, alkohola, gorčice, česna, bičanje, uporaba klistirja in prebadanje določenih delov telesa) so se pridružili še zanimivi varnostni ukrepi kot npr. pritrditev zvoncev na trupla, namestitev cevi v krste, Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si PONEDELJEK, TOREK, SREDA, PETEK od 9. do 19. ure ČETREK od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) TA VESELI DAN KULTURE LETOS Z JURČIČEM IN JOANNO ZAJAC Na predvečer praznika Ta veseli dan kulture, v petek, 2. decembra, ob 17. uri, bo v knjižnici otvoritev razstave ilustracij Joanne Zajac Slapničar iz poljskega prevoda Jurčičeve humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori. Prireditev bo potekala v sodelovanju z JSKD OI Ivančna Gorica, ki je Jurčičevo duhovito pripoved ponesla v svet že v šestem jeziku. Vsak prevod je ilustriral drug avtor, Joanna bo povedala, kako se je Jurčičevega pronicljivega teksta o človeških lastnostih lotila sama. Predstavili bomo tudi del teksta v originalu. Kozlovsko sodbo v Višnji Gori sta v poljščino prevedla Agnieszka Bedkowska Kopczyk in Michal Kopczyk, predstavitev pa sovpada s predsedovanjem Poljske Evropski uniji in tokrat tudi vseslovenskim praznovanjem kulture. VEČER LJUDSKE PRIPOVEDI ZA ODRASLE bo v tej sezoni še zadnjič in sicer v sredo, 7. decembra, ob 19. uri. Etnologinja Petra Špehar - Pehtran je za nas pripravila večer z naslovom: Jaz sem že umiral in sem od mrtvih vstal: »Živi mrtveci« s konca 19. in skozi 20. stoletje. O nenavadni temi je med ljudmi vedno krožilo veliko pripovedi, sama o tem pravi naslednje: »Intenzivna zaskrbljenost nad nevšečnostjo diagnosticiranja smrti preko katerih bi mrtvi lahko govorili, žrtvi so zagotovili celo zastavo, s katero bi zamahnila v nevarnosti. Nekateri učenjaki so strah pred smrtjo in z njim povezan strah pred prezgodnjim pokopom povezovali tudi z izročilom o vampirjih. Tokrat se bomo osredotočili na pripovedi o ljudeh, ki so jih pokopali prezgodaj in njihova telesa v prerani grob položili še topla. Izvedeli bomo, kaj vse nam takšne pripovedi razkrivajo, ter se vprašali, ali so bili takšni posamezniki zares še živi, medtem ko so jih pokopali, ter podobne pripovedi poiskali tudi v današnjem času. » Vstop je prost, vljudno vabljeni. BREZPLAČNE ČLANARINE ZA NOVE ČLANE bomo podarili vsem, ki se bodo v knjižnico vpisali 3. decembra - na praznik Ta veseli dan kulture. Isto velja za vse, ki se boste v knjižnici oglasili z biltenom Stiškega festivala. ■iiiiiii: |S