BESEDA OB OKDRITJU DOPRSNEGA KIPA AKADEMIKA ANTONA MELIKA NA FI- LOZOFSKI FAKULTETI OB 10. OBLETNICI NJEGOVE SMRTI 15. V I . 1976 UDK 92 "Mel ik Anton"(042) Pedagoško-znanstvena enota za geograf i jo in z njo f i lozofska fakul teta odkrivata ob 10- le tn ic i smrti doprsni k ip svojega uglednega uč i te l j a , akademi- ka , profesorja Antona Ma l i ka , ki se je polna št i - r i desetlet ja svojega izredno delovnega ž iv l jen ja z vsem žarom posvečal vzgoj i slovenskih geogra- fov . S tem se skušamo oddolž i t i ve l ikemu pokojniku za njegovo ne samo dolgoletno, temveč tudi nadvse uspešno in plodno vzgoj i te l jsko de lo , s katerim je znal izredno ž iv l jen jsko, pristno in neprisi l jeno vzbud i t i in poglab l ja t i zanimanje za geograf i jo , znal je navduševati študente ne samo za študij in študijsko de lo , temveč tudi za raziskovalno de lo . Se zlasti pa je znal neprisi l jeno poglab l ja t i v mla- dem človeku l jubezen do slovenske zemlje in do človeka na njej ter do vsega, kar je naš človek na tej zeml j i ustvar i l . Predavanja prof . Mel ika so b i la že v času med obema vojnama znana po napredni in aktualn i vse- b in i ter pereči družbeni problemat ik i , tako so j im poleg geografov radi pr is luhni l i tudi drugi študen- t i . Prof. Me l i k pa ni vzgo j i l le dolgo vrsto geogra- fov -šo ln ikov , temveč je usmerjal in vzgo j i l tudi večino sedanjih slovenskih geografskih raziskoval- cev , saj je b i l mentor števi lnim doktorandom in po zadnji vo jn i so pr iha ja l i t i tudi iz drugih delov Ju- goslav i je , kar je pomeni lo, da se je Ljubljana uve l jav i la kot pomembno jugoslovansko geografsko uni- verz i te tno središče. Kako tudi ne ! Prof. Me l i k je v plodnih deset let j ih svojega ži lavega ustvarjanja razv i l zelo izraz i to in odmevno geografsko šolo. Zato geografi s ponosom povedo, da so b i l i njegovi učenci . Toda poleg vsega tega je na jveč j i pomen Mel ikovega pedagoškega dela nemara ta , da je b i l kot v z g o j i t e l j , uč i te l j in mentor živ zgled izredne delovne vneme, neutrudnega in sistematičnega de- la , ve l ike podjetnost i , neuk lon l j ivost i , zagnanosti in poštenosti do de la . V vseh teh pogledih je b i l ze lo prepr ič l j i v in sugestiven, kar se je pokazalo še zlast i prva leta po osvobodi tv i , ko so pr iha ja l i na univerzo študenti, ki so zaradi vojne vihre te lastnosti prof . Mel ika še posebno cen i l i in občudo- v a l i . Nikakor ni nak l juč je , da so ravno prve povojne generaci je v na jveč j i meri sledile raziskovalne- mu delu prof . Me l i ka . V tem vp l i vu , ki ga je izžareval prof . Me l i k kot univerz i tetn i uč i t e l j , se nemara zrcal i največja vred- nost in žlahtnost njegovega pedagoškega dela in uspeha. Zato naj pomenijo te lastnosti prof . Mel ika 1 tudi danes, ko še bolf kot v preteklosti poudarjamo e t i č n i , razredni in splošni družbeni pomen ustvar- jalnega de la , ž ivo spodbudo tudi sedanjim in bodočim generacijam naših študentov in mladim znanst- venim delavcem. Tudi umetnikova upodobitev prof . Me l i ka , ki jo danes odkrivamo v prostorih f i l ozo f - ske fakultete naj k temu pripomore. S komaj nakazano pedagoško dejavnostjo pa Mel ikovo delo še zdaleč ni b i l o izčrpano ne na univerzi in še manj izven n je . Njegovo neposredno pedagoško delo je namreč spremljala tudi zelo razgibana organizaci jska dejavnost. Prof. Me l i k je b i l nad 30 let od 1927. do 1960. leta predstojnik geograf- skega inštituta in pozneje oddelka za geograf i jo na f i lozofsk i f aku l te t i , ki ga je izobl ikoval v ž ivo središče širokih in naprednih geografskih miselnih tokov. Skoraj ves ta čas, od 1928. do 1957. Ipta je b i l hkrati tudi predsednik Geografskega društva Slovenije in urednik društvene znanstvene revi je Geo- grafski vestnik (1928-1958), ki jo je dv ign i l na zgledno v iš ino. Kmalu po osvobodi tv i , ko je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je ustanovil in do svoje smrti vod i l akademski Inštitut za geograf i jo - danes preimenovan v Geografski inštitut Antona Mel ika - ki je s pomočjo mla- d ih znanstvenih sodelavcev - že njegovih povojnih učencev, dokončno uve l jav i l Mel ikovo geografsko šolo. Hkrati je prof. M e l i k , ko je 1952. leta ustanovil Geografski zborn ik , ki ga je urejal vse do svoje smrt i , poskrbel tudi za objav l jan je geografskega raziskovalnega dela na akademi j i . Kmalu po o- svoboditvi je b i l na Mel ikovo pobudo ustanovljen še Zemljepisni muzej S loveni je , kateremu je prof. Me l i k začr ta l , zanj tako znač i lne , široko zasnovane programske smernice. Prof. Me l i k - razgiban, kakor je b i l - se je uspešno udejstvoval tud i izven svoje stroke. Dvakrat je b i l dekan f i lozofske fakultete - t i k pred zadnjo vojno in takoj po njej - torej v le t ih , ki nikakor n i - so b i la lahka. Kar dve mandatni dob i , od 1946. do 1950. le ta, pa je b i l rektor univerze. Ob tej svečani pri ložnosti je mnogo premalo časa, da bi obširne|e govor i l o vsem drugem Mel ikovem kulturnem de lu , ki ga je po drugi vo jn i opravl ja l izven univerze. Naj spomnim le na to , da je b i l v le t ih 1953 - 54 predsednik Sveta za prosveto in kul turo LRS, od 1950. leta pa vse do smrti (16 let) pa predsednik Slovenske matice. V okv i ru te ustanove so izšle tudi njegove znamenite knj ige Sloveni- je- Prof. M e l i k se je udejstvoval tudi v širšem javnem ž i v l j en ju . Bil je dolgoletn i poslanec republiške skupščine, in sicer že prve ustavodajne, 1946. leta in drugih vse do 1958. le ta , torej razgibanih 12 l e t , b i l pa je tudi dolgoletni član (do 1961. leta) ,g lavnega odbora SZDL Sloveni je . Za svoje znanstveno, kulturno in družbeno delo je dobil vrsto pr iznan j , nagrad in od l i kovan j . 1960. leta ga je predsednik republike odl ikoval z redom zaslug za narod prve stopnje, 1961 . leta je prejel K idr ičevo nagrado, 1963. leta je b i l i zvo l jen za dopisnega člana srbske akademije znanosti in umet nost i , b i l je častni predsednik GDS ter častni č lan drugih o rgan izac i j . Me l i kovo strokovno delo je preširoko in preobi lno, da bi ga mogli ob te j spominski svečanosti vsaj bež no or isat i . V tem trenutku to n i t i ni nujno, ker je Mel ikovo ž iv l jen jsko delo na področju geografske znanosti dov l j znano ne samo nam na f i lozofski faku l te t i in na un iverz i , temveč je znano in hvaležno sprejeto tudi v najširši javnost i . Spomnimo se samo na šest za je tn ih kn j ig njegove Sloveni je , v k a t e - r ih nam j e , kakor poudarjajo že njegovi ž i v l jen jep isc i , razgrni l svoje široko in globoko poznavanje slovenske zeml je , ki jo je v dolgih plodnih le t ih svojega neutrudnega snovanja peš, s kolesom a l i ka- korko l i drugače znova in znova premeril v vseh smereh, do njenih zadnj ih ko t i čkov , z ž iv im in samo- n ik l im zanimanjem za vse t is to, kar ta naša pestra in žlahtna slovenska pokraj ina skriva v svoj ih na- ravnih znači lnost ih , kakor tudi vse t is to, kar je v tej pokraj in i ustvaril naš č lovek . Spomnimo se na- dal je na njegovo Jugoslavi jo ter na kn j igo Naša ve l ika de la , posvečeno povojni revolucionarni preo- brazbi naše dežele. Na odmevnost njegovih del kaže že to , da so te knj ige doživele po več ponati- sov . Prof. Me l i k je še za živa postal pojem za vsestransko in zagnano delovno ustvarjalnost, kar se kaže med drugim v neverjetno obsežnem seznamu njegovih de l . Prof. Me l i k je napisal več kot 30 kn j ig o- ziroma samostojnih pub l i kac i j , preko sto razprav oziroma znanstvenih člankov ter nešteto manjših p r i - spevkov, poroči l in ocen. Prof. Me l i k je snoval in ustvarjal do zadnjega, omahnil je sredi de la , ko se je ob koncu predavanj, jun i ja 1966. leta odpravl ja l na zamejsko slovensko Koroško, da dopolni podatke, ki j i h je potreboval 2 za študijo o slovenskem kozolcu, ki mu je b i la še posebej pri srcu, saj se je k njej v rn i l potem, ko je to tematiko obravnaval že v samostojni kn j i g i Kozolec na Slovenskem, 1931. leta. Zato ni nič čud- nega, da je zapustil še pomembno rokopisno gradivo in naša dolžnost je poskrbeti za to , da to zapušči- no tudi objavimo. Prav tako je naša dolžnost t ud i , da ce lov i to in poglobl jeno ocenimo njegovo de lo , česar do sedaj, morda ravno zaradi izredne obsežnosti in bogastva njegove zapuščine, še vedno nismo s to r i l i , čeprav smo njegovo delo pr ikazoval i že ob njegovi petdeset letn ic i , sedemdesetletnici ter ob njegovi smrti. Prof. Me l i k je b i l izredno širok duh, ozka specia l izac i ja mu je b i la tu ja . Čedal je bol j tudi spoznava- mo, da enotnost geograf i je zanj oč i tno ni b i la n iko l i problem, za katerega bi b i l o treba dokazov. Zanj je b i l o samo po sebi umevno, da je proučeval geografsko oko l je v široki pokraj inski luč i in z vsemi posledicami naravnega okol ja na udejstvovanje človeka in družbe. Poleg tega, da nam je prof . Me l i k zapustil vpel jane geografske ustanove in publ ikac i je in da nam je zapusti l neverjetno obsežen ter bogat znanstveni opus, nam je zapusti l še ve l i ko več: vzor neutrudne- ga raziskovalca, zgled poštenega ustvarjalnega delavca ter l ik vel ikega Slovenca in Jugoslovana. Ma- lo je mož, ki bi imel i tako bogato duhovno ž i v l j en je . Naj bo svetal zgled nam vsem, bodočim gene- raci jam študentov, posebno pa mladim znanstvenim delavcem. Darko Radinja Vladimir KLEMENČIČ UDK 323.15 (497.12.): 711.4 SLOVENSKA IN ITALIJANSKA NARODNA MANJŠINA V LUČI URBANIZACIJE IN ODPRTE JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKE DRŽAVNE MEJE* S splošnim ekonomskim napredkom, ki je po drugi svetovni vo jn i bo l j a l i manj zaje l celotno Evropo, se je uve l jav i lo mednarodno tržno usmerjeno blagovno gospodarstvo. Ze lo hitro se stopnjujeta b lagov- na menjava in tranzi t blaga med posameznimi de l i Evrope, med skupinami držav in med posameznimi državami preko državnih meja. Ker je tempo gospodarskega razvoja med posameznimi de l i Evrope a l i med posameznimi evropskimi državami neenak, neenak je pa tudi znotraj samih držav, se je pr iče lo odv i ja t i močno migracijsko gibanje prebivalstva s pretakanjem delovne sile na sezonska dela v smeri od Južne prot i Zahodni , Srednji in Severni Evropi. Istočasno pa so se zaradi potreb prebivalstva po rekreac i j i i zob l i kova l i tur is t ičn i tokovi prebivalstva v obratni smeri, in sicer iz držav Zahodne, Sred- nje in Severne proti Južni Evropi. Vse to pa spremlja obl ikovanje gospodarsko močneje razv i t ih te r i - t o r i j ev , ki so hkrati tudi področja koncentraci je a l i zgostitve prebivalstva in delovnih mest. S stopnjevanim odvi janjem tokov blagovnega in osebnega prometa izgubl ja jo državne meje svojo funk- c i j o razdvajanja držav in dobivajo funkc i jo gospodarskega, pol i t ičnega ter kulturnega povezovanja med državami. Obmejna območja na obeh straneh meje, ki so b i la zaradi zaprtosti meje še nedavno več i - noma gospodarsko slabše razvi ta kot notranj i de l i držav, dobivajo z odpiranjem meja novo funkc i jo go- spodarskih inovac i j , ki je izražena z urbanizaci jo podeželja in z obl ikovanjem novega t ipa tako ime- novane "obmejne reg i j e " . Za obmejne regi je je znači lno že tako močno gospc»darsko in kulturno prepletanje območij z obeh stra- ni odprte meje, da se funkc i je obmejnega povezovanja prebivalstva in krajev obmejnih območij že iz - ražajo v zunanj i podobi pokra j ine. Ker evropske državne meje večinoma ne potrekajo po e tn ičn ih mejah posameznih narodov in žive de- li posameznih narodov ob mej i v sosednji d ržav i , so z nastajanjem obmejnih regi j ob odprti mej i pro- blemi zaščite evropskih manjšin vedno bol j po l i t i čno aktualn i za celotno Evropo. *lz kn j ige: Slovenci v I t a l i j i po drugi svetovni v o j n i . L jubl jana, 1975. str. 505 - 516. 3