1 
1965 
\ ', 
\ \ '"' ;, 'r .( /r d )/') ,' J (;) i\ 
ZVEZE GEODETSKIH INžENIRJEV 
IN GEOMETROV SR SLOVENIJE 
B I L T E N 
Zveze geodetskih inženi~jev in geometrov Slovenije 
Leto 1965 Ljubljana, februar 1965 Štev, 1 
V S E B I N A: Stran 
l. UVODNA BESEDA - France Bratk(}vič, dipl. inž. 1 
2. II. plenum Zveze GIG Slovenije •••••..••...•..•.•••••. , ,3 
3. IV. S6,0-\Janek predsedstva Zveze GIG Jugoslavije •••.... 7 
4, Pripombe Zveze GIG Slovenije k osnutku zakona o 
izmeri in zemlji~kem katastru ••....••.•• ..••••.. 1 •••• 9 
5. Posvetovanje geodetskih institucij o osnutku zakona 
o izmeri in zemlji~kem katastru .••••..••....••.••.••• 11 
6. Strokovno posvetovanje o "Inventarizaciji komunalnih 
naprav v mestih in nasel,iih 11• •••••••••• , • , ••••••••• , • , 13 
7, Stanko Majcen, dipl. ing. geod, - Vtisi s potovanja 
v. ZR Nemčiji ••••4••••••••••••••"••••••••••••••"'•••••• 17 
8, Marjan Jenko,dipl. inž. geod. - Kdaj dobimo prvi 
elektronski razdalj omer? .•...•••••...•.•••••• , •.••••• 20 
9. lian Golorej, dipl. inž. geod. - Inventarizacija goz-
dov s pom~čjo fotogrametrije ••••..•• ··•··••·•·•·•·••• 23 
10,~ Kobi.lica, r1ipl. inž._geod. --~{}~~Q.2-~~J§l,{:hJ~ad:ri 2,3 
11. Obvestila ... a •.•••••••••••••••••• o ••••••• .,, ••••• ., •••••• 34 
12. Seznam geometrov, ki so diplomirali v L,i ublj ani v 
letih 1960 do 1964 ...... , ................•........... •. 35 
13. Seznam diplomiranih inženirjev,ki so dipl~mirali v 
Ljubljani v letih 1960 do· i96~ .. , • , •...... , ...• , ••. , • 37 
,. 
. - .. 
'.'. .... 
. . . . 
Izdala in zal~Žila 
Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije 
ter okrajno društvo GIG Ljubljana, Cankarjeva 1, 
tel. 21-102 
Za uredniški rldb~r: 
Kobilica Janez, dipl. inž. 
Razmnoženo v 550 izvodih v 
razmnoževalnici Zveze IT Slovenije 
',,' 
...... .,1} .), ... ·:/,:·· .... 
r.·. ,.;;· 
'~· 1' 
. Nekdan:;i i :-Ves.tnik ,društva GIG j.8_ y ·letih svoj Erga izhajanja 
pom:enil pdm_embno- ):comunik;ati vno sred,s tv~ 7 saj je _v· P!'.imefnih presledkih 
seznanjal člane z dej avn<')stj,., njihovega strokovnega združenja, z · 
~:rg_anizacJj skJ.mi in_ tehničnimi vprašanji o nadaljneni razvoju strE,ke 
žnot:ria;j' rep.µbliških meJa in še z del-.,m ge--odetskih upJ:1avnih orgam v. 
Pred nekaj ··1e!ti je njegov gTas utihnil;. Več razlogov je bil() 1rnštetih, 
ki 'so pojasnevali ta 'ukrep,, cidločil~h pa je ·bil menda .le ta, da je 
blio na e_na sama: "ramena naloženega p·reveč dela. Odtlej so se stiki med 
osr0.dnj in{ odbrirom in :društvi pa: tried društvom i:nčlani začel:!,. r·ahlj at·i.· 
Ob.Čni zbor_i društev ·vsaki dve · leti; ·eno ali dv<'>j e. 'posve;tnvanj, ki se 
jih udeleži h:ajvec· tre-tj ina člaifoV',' je prešibka pJ?otiutež ,_sr:edl\'lb~.žnim. 
težnjam, ki se pcj avlj aj 0 v slehernem druž'benem r-rganizmu,:- kada.:r ena 
od :močnihr-vezi popusti. 
Na pripor~čilo nbčnega1 ·zbora· dta ise sek'.l'.'etariat Zveze .in -:,lq•ajnn druŠ.-
tv..,':tacf Ljublj'ana odlllČila, da bosta v tej. ebliki z biltenom, obve-
ščal~' članstv~ o delu v · o'.r'ganizacij i •in ·o pomembnih pojavih in. ukre,_ 
pih v geodetsk·i stroki in službi. P:oleg drugega dbj avlj ene.:sa c~:i;1adiva 
se nam je zcfelo posebej poti..;eb'ho, da ··seznanimo članstvo s predlogom 
Zakona ,., izmeri in zemljiškem katastru;· oz. s 1st,ališčein Zvez$. in, 
repubJ.išk~ geodetske UJ)rav.e .do tega. csnutka, ki 9m9 ga. prejeli v raz-
pra.vn. . . ,, · 
_0-b tEi°J :rir'~i številki 1:iii tena žel'imc .ug0tovi ti· in ,podčrtEJ.ti dvoj 0 
dejstev/BDiten, ki ga nanierava :zveza p.ericdično izdajati, je samn 
dcipolnil.-, str::-ikovnemu glasilu geometrov SFRtT · ... Geodetskemu listu. Ta 
je naša :reprezentativna revija: p'.) kateri ··lahkCI presojamo razvoj. in 
znanstveni .nivo neke. tehnične vede. .in ki to stanje tudi predstavlja 
in1zemstvu.,-,.,Č@prav j.~ .marsikateri. tioretični Članek za geometra -
PJ?:aj(ti~a ,prezahtevno n~pisan, kar ·:v.~lj a za slE,1herno tehniško revij n, 
bo tudi operativec našel. . .v .njej lj:oristnen:J.potke. Tn je razlog, da bi 
se m,· 1rali nahajati kompleti geAdEitdkega lista' naj~a.nj na knjižni polici 
vsakega urada, ustarn,ve ali nrganizaci,i e, ki šteje med svoje Sl'ldelavce 
tudi geometra. 
Z~gotovo se bCI ·0b prejefuu tega biltena marsikateri član spraše-
val, kakšno· ko~ist ima· od 7članstva v i,rganizacij i ('.'o zen plačevanja čl.:,::·:~, 
članarine) in ali ima taka organizacija v današnjem času in družbi 
sploh še svoj raison dSltre. 
Danes se sliši neverjetno, kadar govorimo ,:i dejavnosti s tan(wske 
organizacije pred tridesetimi 1 štiridesetimi leti, o vsebini mn0gih 
društvenih resolucij, v katerih beremr, zahteve po izpolnitvi najosnrvnej-. 
ših pravic, ki gredo slehernemu delovnemu človeku. Terjajo pravico~ da 
sesme geometer, zaposlen pri vzdrževanju katastra, vračati preko 
nedelje s terena domov vsak teden in ne le vsakega prvega v mesecu; 
protestirajo proti neomejenemu delovnemu lasu od zore do mraka na 
terenu, proti samnlastnemu in neplačanemu podaljševanju delovnega 
časa v pisarni, zahtevaj 0 1 da so geodetom prizna višja strokovna izobraz-
ba; ug0varjajo ukilrltvi geodetskega oddelka na tehnični fakulteti in še 
marsikaj drugega. 
,,: ... t -~. 
Stare krivičnosti s:- odpravl~e,.pe, iz.b:r~sa:1a jih je ljud§ka r·evp1_µ~ 
cij a, v k·ateri so tudi geometri „doprinesii sv'uj kr'vt1i di!lltiŽ, Danes . 
je v Slcivenij'i naša strr~kovna o.rganizacija števil'čnc desetkrat nw0nejša. 
kakor ·'pred tridesetimi ·leti; povezujl geodetske strokovnjake vseh 
stopenj in zato po aktivnosti povojna generacija z-ares ne bi smela . . 
zaGstajati za predv~jno. ·:ČE; dar,es ni več bolečih krivicr ·nalog je .. 'Pre_d · 
nami 'šo zmeraj zadosti. · · · 
. .,~ ' , .. 
~1reba. ae samo prebrati')statut "ZVe~e GIG Slovenije, ':Ba/·bu· vsak(l.".llL' 
j am:1O 1 k,1lik(, dela še čaka društvo in :(1j.egove Čli;l.ne, da· b•)d,:-, v sta'" 
tutu napisane smernice iil načela u.r-esničena. Razvoj stroke je pc•Čas­
nejš_i od tempa razvoja drugih tehničnih panog. z1 sodelo'./.·anje z raz,P• 
nirni\ zlakt'i ·tehničnimi organi in .ustannvami marsikdaj . ni r.dziva ni ti 
prip.rav).feno.s·t'i, yp:liv: geomet~ra pri razpravljan•ju ,7 razn.ih pr0grap1:.Lh 
in pi,:,J\3ktih,: 'posredno, ali .q.ep9:,sre,dno .odvisnih tudi od· ge,cdebskih del,;. 
je zlasti v nbčini majhen al.i ničen .. · • ·. , " .- . . (' . '' / '. ,., ' . 
V naštetem L1 še v čem,..·d:riugem bo moJ:;'ala Zveza za~eti š i:rpreniemb:, 
sedanjih odnosov, kajti negativne,posledice takih, odnosc;iv))rizac.evajo 
in bodo še naprej prizadevale vsakega geod.@tskeg_~'.r:itrolfovrij aka · ošeonr:, 
take ~lana kot nečlana. Nasprotnn pomen,i vsakn·uveljavljanjs <"rgani•~ 
zaoije_ in str·oke večji prestiž njenih pripadnikov, pomeni m:,čnejši 
druž_beni vpliv, genmet]'.'.a .z vse).lli moralnimi in. materialnimi poj avi 1 
.<:1 kate.r±.mi se tak vpliy .V druž,bi o.dr,aža. 
Vsi p.a s~ .~nr:a'.m:~ zavedat{, ·:da ;~ <o~r~jni odbor,:društv21:·a1i "'s:e: .. 
kretariat, .. Zveze zelo malo pomemben faktor, če :ne stoji za njim• str·• 
njeni'. vrs'ca „člar.~•.:w, ki se s svt,j imi, pr0dlog:i a,..li kritilEi:,· :pojavljaj,~ 
-v d.ružbene1n in dru~tvenem življenju, pose1?no. v tis~i o':i!gan.izaciji; 
ki. je prva, poklicana.; da posluša in ·upošteva ta~e glasove in· mnEmj a, 
i;;. j ,, občinsko~. 0li okraj no društvo IT• . . . . ··. · 
• ' • 1 • 
"li' nasprotnem primeru, pri pasiviziranefu čianstvu, nas. neizogibno 
Čalw. zaČf\,l'.'a.qi krtlg: čl.an, ki za 6000- clin od društva niče~at." 1:i.e .. de.bi, 
ker je društvo zaradi :premajhne aktivnosti Čl[l.n(lv._ma:_lo pomembno~ malo 
pc:nembn9 ._q.ruštv0 pa ·:ne more članu- nudi.ti ,ugodnqsti) ali koris'ti:, ki bi 
jih, če .o.o....... . .,. ... .-
•.•,;' 
1• • l ~, / 
( . 
. . l:•·i . ., .. Predsednik 
. 1' ·,: . France Bratkovič, dipl. inž, geo~ • 
" .~ ( . '• .. 
' ,, 
1 • :· 
- 3 -
II. PLENUM ZVEZE GIG SLOVENIJE 
Plenum je bil sklican za 12. 12. 1964 z namenom, da pregledamo 
delo ;od~užnic in zveze v stroli:ovnem in organiz~cij skem pog~e~u, Po 
statutu Je to sestanek predsedstva ZvEJze GIG, ki ga sestavlJaJo: pred-
sednik, 6 članov sekretariata, predsedniki podružnic in p'redsedniki 
stalnih komisij, 
Prisotni: Bratkovič; Brifah, Canli:ar, Gostič, Hrovatič, Košir, Majcen, 
Podpečan, Robtnšak, Senčar, Smreka];'_, Ules, Armič, Dvoršak, 
Steiner. · · 
Odsotni: Črnivec ml., Golorej, Rud1 · in predstavnik iz Kopra. 
, I. V prvi točki dnevnega reda je.predsednik ing. France Bratko-
. ·v.ič 'pOJ;'OČal o delu s:ekretariata nas·lednje: 
. ~ . 
V poročilu o delu sekretariata za čas od zadnje seje predsedstva v 
·.: nove,mbru leta 1963 omenjam v prvi vrsti in ko.t najpomembnejše strokovno 
.: . konferenco, ki jo je priredila. zv13za ·ara 20 •. in 21. marca 1964 na. temo: 
11 Jnventarizacija komunalnih vodov·v mestih in naseljih11 • Odziv na to 
pOsvetovanje, ki je ·odprlo popolnoma novo poglavje v sklopu geodetskih 
del, je bil .zelo živ. Udeležilo tie. ga je 140 geod, in komunalnih stro-
kovnjakov, med njimi tudi iz n,ekaterih.s'Osednjih repubiik. 
' .... 1"' 
Za to posvetovanje so pripravili svoJe refere,te direlctor G~. U. tov. 
Košir, direktor Zavoda za urbanizem arh. M, Slajmer, univ.erzi tetna 
profesorja ing, Podpečan in T',Klemenčič il.er direktor Zavoda za izmero 
in katc1,ster zemljišč Jože Senčar. Na posvetovanju so sodelovali s stro-
kovnim filmom tudi češki.geodeti iz Prage. · · 
. ',{, •,''· 
Vse referati j~ Zveza izdala,~ ciklostilnem ~isku. Okoli 200 preosta-
lih izvodov bomo ponudilf na prodaj preko republiških zvez, ker je za 
ta material precejšnje zanimanje, Cena izvoda j:e 1.500.- dinarjev, 
'Vpliv in odziv n~ posvetovanje se odraža tudi. v tem, da se· v republi-
. Ški geodetski upravi pripravlja pravilnik, .ki bo ·reguliral tovrstna 
dela in da Save z GtGJ pr_ipravlj p. strokovno_ po.svetovanje o tej· temi. 
Na posvetovanju samem žal ni .-.bilo posebne razprave, kar pa tudi kaže 
na novost tematike. · 
Mednarodna geodetska .unija je priredila v dneh od 22. - 29. avg. 
t. l. v Sofiji simpozij o ~eodeiiji v gradbeni~tvu. Ni tem simpoziju je 
rhed drugimi r:eferiral tudi ing. A. Podpečan ,o inventarizaciji in na-
. Črtih komunalnih naprav, · 
Za časa simpozija sm<) organizirali eki:=ikurzij·o· v Bolgarijo, ki se 
je je udeležilo 35 naših članov~ 
Dne 31. .oktobra in l. novembra je bila, v Sarajevu, konferenca o 
geodetskem srednjem šolstvu. To poi:;i:vetovanj.e je bilo skl.icano na pobu-
do srednje geodetske šole v Sarajevu.· Posvetovanja se je udeležil prod-
sednik komisije za šol~tvo ing. 6ernivec.ml. in ing. Gorenc ter ing. 
... _;· 
- 4 -
Majcen. Snov posvetovanja je bila:uskladitev učnil;l programov, učne 
knjige, počitniška praksa in raznoliki .način financiranja telk;a šolstva 
~10 republikah. 
Na tej konferenci je bilo·u~otovljeno, da izrazite raznolikosti 
v učnih programih na geodetskih srednjih šolah ni, pač pa je velik• 
pomanjkanje kakršnihkoli 1,lČbenikov, kar z.elo ovira delo z dijakL O 
počitniški pralrni - ali šolska ali operativna - so mnenja deljena. Po 
naših izltušnjah da operativna praksa mnogo več, zahteva pa ti.idi mnogo 
več napora od vodij prakse. Financirax;i.j e geodetskega šolstva je še 
zmeraj . nean11tno. V želji, da b;i b.il tem šolam priznan. republiški zna-
čaj, nismo napredovali. Nasprotno, pričakovati· je treb:3., cla bo del 
bremena za te Šole odpadel, kakor je to Že vpeljano v drugih strokah, 
na geodetsko operativo. · · 
· Iste dni, k~t posvetovanje~ Saraj1vu je ~ila v Pragi geodetska 
konferenca, ki so se ;i e kot povabljeni gosti udeležili naši člani -
pet po številu. 
Tede·n dni za tem, 6. in 7. novembra je bil v Sa.raj evu IV. sesta-
nek predsedstva Saveza GIGJ. Sestanka s,e je mogel udeležiti le en član 
predsedstva in •sicer ing~· Emil Gostič. Sekretariat je podal obširno 
poroč.ilo, zlasti· o delu po komi~ijEili. (Izvleček poročila je priobčen 
na drugem mestu).· 
II. Poročila komisij 
O delu komisije za tisk je poslal ing. Rudl, fri se· posvetovanja 
ni mogel udele'·ž'iti, p'isrne·no poročilo. V njem naya,j a te·žave ~ v katerih 
se nahaja Geodetski liit, ilast~ kar zadeva dopisnife. Vabi k sodelo-
vanju. Problem stroke )jle tudi tehniški' slo.var, ki obstoji za malone 
vse stroke, ra,z~n za našo. 'Ve.tidari- je· to .de.1o, ki ga :ne bi zmoge,l en 
sam človek, ampak je potrebno več sodelavcev-;.tudi je preobsežno, da 
,bi mog.lo biti qpravljeno na prostovolj,iJ.i osnovi. V razpravi·se je utr-
dilo prepričanje, da je treba na vsak pačin, v kakršnikoli obliki in 
v kratkem č.asu obnoviti nekdanji Vestl:lik;cki ·je. tako vestno 'sežnanj al 
Člane 'z :vso ·društveno de•ja.vnostjo •. ', .. ·., . . , '\ : . 
O delu komisije za znanstveno-raziskovalno delo j~ porqčal ing. 
PodpJč'an:. Republiška zvezki. sama ne m·ore organizirati ali {'zvaj ati ta-
kega dela; lahko samo nakazuje probleme in razširjS: zaver/t o potrebno-
w,ti zna.nstveno-raziskovalnega dela •. Pri republiški. geode·tski upravi bi 
ri:ioral obstajati .sklad za ,apliirn.tivne. znanstvene r:aziskave. Re.šev.anj e 
-- . manjŠ'ih ·problemov pa bi morale naro.čevati in iplačevB,ti ;z,i:i;nteresirMo 
ustanove same. '.rreba je tudi podpirati težnjo po podiplomskem.)štu'.diju, 
ker se tu.vzgajajo kadri za znanstveno-raziskovalno delo'!' , 
Predsednik komisije za kadre in š,olstvo je odsoten. Ing. Bratko-
vič poroča, da je bilo _+1a 6. seji sekretari.?J,ta po sarajevslco1n posveto-
vanju sklenjeno, naj predsednik skliče iazširjeno sejo komisije, na 
kateri naj se določi načelno s tališče do geocletskega srednjega· šOlstva, 
. do načina pridobivi::,.nj a višje strokovne izobrazbe ter do visokošolske1n:i, 
študija in novega učnega programa. · · .,,, 
0 
- 5 -
·:·Komisija za produktivnost·dela, katere predsednik je ing. Gost:i.,~,. 
ni izdelala posebnih predlogov za zvezno komisij o :i Kri tičn,o ·je pre-
gleda) .. a norme zvozne geodotske uprave in ugotovila, cLa v splošnem ni· 
so-takonedos.egljive, kot trd.i delop,erative. Vsebujejo pa nolrnte:ce. 
gro1;Je. nepY'.avilnos.ti, tako v eni kakor v drugi smeri. Komisija ije ob'" 
ravnavala tudi Praviibnik IL in III. del in ugotovila, da jo v cel •ti 
r,rezah teven, O tem problemih bo gov~ra na ~kupščini v Beogradu, 1 , ! 
III .. Poročila zastoEnikov ~odrJ~ftic 
1) Ljubljapa: ing. lTles poroča o ekskurziji v Sofijo, ki je v. 
st:\;'okovnom pogledu uspela, Obravnavali. so vprašanja zakonodaje ( zsš9'l·--· 
t.--0, geodetskih del), norm, r.agrajevanje po delu itd, Za vsa večja po.d.~ 
jetja ali ustanove so določili zastopnika, ki 1o .se~nanjal 6lane .. z .. 
drnštveniin ,lelom. Zbrani11 ;je tudi že v.eč člankov,· napisanih '7,a b.odoči 
Vestnik, · · 
2) Celje: geom. Franc Vmk poroča, da pri njih dejansko o1)stoja 
samo okJ'.'.ajno dr1.1štvo, ki pOVGZUje vse.geodet_ske strokovnjake. ni$o se 
razfo~mirali ria občinske-podružnice, ker 6i'bile te veliko prešibke 
in dela nezmožne., Prirejajo strokovna ·predavanja iri ekskurzije, 'z 
-gecmetri iz, priključenih i.'lbČ in Posavja nimajo' sti)fOV' čeprav jih va-
bijD 118, :3estanr::o :- Povezaya· z drugimi strokami je· dobra. 
3) Maribo,.': g'eom. Robfnšel:: ugotavlja, da .je 1iri. njih 01..;ganizaci,j•• 
· sko stan~ e podobno kakor v Celju., Tudi oni smatraj o, 'd1:/ ie bolj še.!.,! 
okrajno ali bazensko ,društvo, kakOr pa ·podružnice pc, občinah., Na $,,;i-
jah so ;.1ajveč obra'!nava~i ustanovitev Zavoda za izmero. i11 lrn.taste:,,:' 'in 
pa o koordiniranju g~odetoke dejavnosti z zastopniki podjetj_j. Odbor 
·ze,:·kq~rdi11.:ici;i o vo,li tov. Je,celj. 
4) :rova mesto: geom,. · IIroVa.tič: pravii! da nima kaj_ pohvalnec;a·_:po•~ 
r-očatL. Društvo ,i e 1:ilo ustan ovl;j eno., ven.<'lar ni b:i..lo regis'tri:d,i.no; 
Skupnr\ r;io si ogledali razstavo urbanistov v Novem mestu. Včlanjevanje 
,:qovilj članov ni uspelo,• mogoče je nekaj krivde v tem:, ker ne, _c-:.obimo 
legitimacij in vpisnic. od DIT~a •. · · 
5) Kr~nj: geom. Širnunac pra;i, da je stanje v Kranjtt'podobne 
novc;iweške:1m. S tc,variši iz Jesenic in Radovljice ni riobenec;a Dtikn~ V 
. Kranju jih .~e 112.d i)olovico zaposJienih na občini. Ti se red.no Destaja-· 
.jo :i.,~1 razpre.vljajo o trenutnih. problemih. DIT, razen ele.Jdrote}miš1':o€;a 
· (fru'šhra, l? 1sl2.00 del'u:;i.e. Predlagaj d~, zveza i:Zde.la progr::1m p:::'edavanj, 
k,i bi ,j'ih hodili obiskovat ali ,pa .da razpOš11Ja :p,ismenE; e1e,borate_o 
• ; • • • ' • • • ' 1 ' •• -~ • • 
Ri.lZprava O poi,o'čilih· je bils. zelo razg;ib~na. l\Te 3pJ.ošno j O ,-bile, 
pozJravlj ena pobuda ljubljanskega okrajnega ;društva in :weze ,:GTG, da 
začne ronovno izdajati Vestnik, ker imajo sedaj čiani žal mnogo prema~ 
lo vpogleda v delo društva, Člani, ki sodelujejo pri raznih republi•· 
Ških i1l zveznih komisijah in posvetovanjih, bi morali o vseh novostih, 
programih itd. poročati članstvu na klubskih večerih ali v Vestnikun 
Direktor GU Košir poroča, da je pripravljen osnutek z,akona o 
J:omunalnih napravah in sicer po konzul tiran;:jm vseh prizadeti:1 1 ker 
... 6 -
žele doseči. kompleksno rešitev tega vprašanja. Pri razpravi o nagra-
jevanju omenja anomalijo, da stane manjša meritev nekje 5.000.- dinar-
jev, drugje pa enaka meritev 50.000.- din. 
Pri razpravi o ŠolG.tvu opozarja Senčar na mo'.foo zrna.nj šan vpis 
na srednji in visoki šoli, čemur je po njegovem razlog v tem, da geo ... 
meter v operativi nima enakih možnosti, kakor tovariši iz d.r.ugih strok. 
IV. Organbaci,i ska vprašanj_§, ; 
Predsednik ing. Bratkovič poda organizacijsko poročilo. Od 90 
geod. ~nženirjev in 450 geodetov in geometrov v Sloveniji šteje naša 
ol:'ganizacija J60 članov, kar .pomeni, da je se zmeraj 35.% neorganizi-
ranih. To so prvenstveno mlajši tovariši. · 
Po društvih je stanje naslednje: 
Celje 5 ing. 
... Koper J rt 
Ljubljana 48 ,i 
Maribor·, 7 . 11 
43 
JO 
161 
49 
·geom. 
It ,,. 
II 
J izred. skupaj 51 
VI JJ 
11 ti.·. II 220 
+ 56 
Vsega' 63 ine;. 283 geom. 14 izre.d. skupaj 36:0 
; ., ·,,'' 
Pri večjih ustanovah bi morali biti izbrani zastopniki· za .pobi-
ranje članarine, za posamezne člane na periferiji, za o.ne .v manj Ših in 
negeodetskih organizacijah pa naj bi imeli seznam in poslovecli z njimi 
pismeno; Društva naj na občnih 1horib sklepajo 6 tem,= če naj se hkrati 
s članar-irio pobira tudi naročnina za Geodetski list ter o dppolnilni 
članarini,· s katero bi krili tudi stroške biltena. 
Zvezni statut bo treba vskladiti s statutom Z~eze GIGJ kako~ tudi 
s statutom 2',vezE; IT Slovenije. Tudi mimo tega bo selcretaria t predlagal 
skupščini še nekatere spremembe. · 
Na skupščini Zveze ·ctIGJ v Beogradu nas. bodo zastopali tile člani:.· 
član~.predsedstva Zveze GIGJ ing. France Brritkovič in ing. Emil Gostič, 
kot delegati, ki jih ,ie izbral II. ·plen.um pa ing. Miro Črnivec ml., 
ing. Ivan Geršak, Stanko JecelJ, Jože Senčar, Jurij Šimunac-in ing. 
Franc Ule s.· 
Podružnice naj na svojih sestankih izvolijo. delegate za skup$Či.qo 
Zveze GIG Slovenije in stcer'na v~akih začetih 10 članov 1 delegata. 
Po~ružnice naj cibvestij o zvezo Lttcts o sestankih in o planu dela. Za-
radi stalnih sprememb. tudi nimamo popolnih podatkov o gibanju članstva; 
želeli bi, da nam z clrugimi podatki pošljete tudi seznam članstva, ki 
ga vodite za svoj okoliš, 
- 7 -
IV. SESTANEK PREDSEDST~A ZVEZE GIGJ 
Dne 6. in 7. novembra 1964 je bil v Snrajevu '•sefi.tanek predsedstvc. 
Zveze geodetskih inženirjev in g-eometr.ov Jugoslavije. Za sekretariat 
republiške zveze GIG Slovenije se je tega sestanka udeleiil član pred-
s:Jdstva ing. Emil Gos.tič. :· ' ., · 
V naslednjem obveščamo člane v zgoščenem izvlečku o pote'ku tega 
roestanka 1 o obravnavanih problGmih in o sprejetih sklepih. 
'l) s,tirej eto je bilo poročilo Sekcije za kartografij o pri Zvezi. 
Odbor. te sekcije naj se razširi še za Člana iz Ljubljane in sicer pote:11, 
·, ko bodo repuhliške ~veze osnovale poleg že obstoječih komisij še -
sekcije za kartografijo. Predsednik sekcije bo po svojem polož'a;iu čla11 
odbora zvezne sekcije za kartografij o. 
-~-· ··,.~b.el.J,vn.i progr·aD solcci;je naj 'odbor ,predala in dopolni v skladu s pri-
:pcr~ibami, sprejetimi nrnd razpravo 0 njem. · 
2) y: iazprav± ·'·je bilo ugot ovlj e~o; d,a je problematika znanstva~· 
•no-raziskovalnega dela s področja geodezije dokaj zam9tana, da z Zvez-
ni~1 sv~tom · z~ koorq:f.q?'~ij ~ znan~t:eno. razisk~valneg~ ,del~t ~~~. pravil~ega 
s tika in da Je to vp:r<asanJ e zaradi maJhne deJ avnosti komH)iJ nasplon 
precej zanemar;j eno. ,Sprejet. (je sk1ep ,· da ~aj zvezrta·:ltoniisij a OJ?ganizi-
ra posvet:o.v.anj e .0 .z:nanstv.eno :razi~tRXfi=l.ijem delu ;in da ~e za to posve-
tovanje sestavi :referat;. ki bo zajel sian,ie in posledice t'ega' \er 
prcgram za naprej. 
J,) i'Tafprej fn' pr'ed skupščinami republiš;k:Lr z.vez se bo ;'Vršila skup-
ščina Zveze dIG · Jugosiavij e, Istočai:ino ·s skupšč.ino bo orgrunzirano 
tudi posvetovanje o produktivnosti dela in sicer s posebnim ozirom na 
avtomati~acij c in mehanh~acij o gieodetskih del. 
Skupščina bo v Beogradu v dneh od 18. do 20. aprila t. l.· Sama skup-
ščina se bo vršila 18. aprila, naslednja dva dneva pa sta namenjena 
pc,svetove.nju. V poročilo predsedstva Zveze GIGJ bodo vključena tudi 
poročila n delu republiških zvez. 
Delegati za skupščino bodo izbrani po posebnem ključu, po katerem bo 
upoštevano načelo politično teritorialnih enot in pa število članov 
posameznih zvez. Vsaka republika izbere 5 delegatov, JUl Vojvodina 3 in 
Af.' Kosmet 2 delegata. Glede na število čaianov ima še Srbija pravico do 
7 delegatov, Hrvatska do 3, Slovenija do 1, Bosna in Hercegovina do 2 
6.f,legatov 1 ter Makedonija in Črna Gora po 1 delegata. 
Na skup:ščini se bo med drugim obravnaval tudi novi statut Zveze. 
Republiške zveze naj za skupščino pripravijo morebitne predloge 
za izvolltev častnih in zaslu~nih članovi hkrati s predlogom je treba 
predložiti tudi kompletno utemeljitev predloga. 
4) V letu 1966 bo v Jugoslaviji sestanek stalnega komite;ja l\!led~· 
narodne federacije g~ometr-ov. Ta sestanek naj bi bil v septembru. V 
organizacijski odb-or, ki naj izbere kraj in sestavi program za ta 
• . ~. 
- 8 -
sestanek, je od naših članov imenovan ing. Gostič. 
5) Reo~ganizirane so komisije za-sodelovanje z mednarodnimi or-
ganizacijami, Za sodelovanje s JUG so osnovane tri komisije in sicer: 
a). komisija za organizacijo stroke; 
b) komisija za geod.merjenja in kartografijo; 
c) komisija za vprašanje upravljanja z zemljišči, 
Od naših Članov sta izvoljena v II. komisi,io ing. l"ranjo :r.ut~J. 
in ing • .Alojz Podpečan, v IJI. komisiji pa je Jože Senčar • 
Razen tega je osnovana _še ... komisija za fotogr1:tmetrijo, ki nnj 
sodeluje s komisijami Mednarodnega fotograinetrijskega društva. Član 
te komisije je med drugimi ing. Ivan Golorej. 
6) Bredsedstvo Zveze· _GIGJ priporoča republiškir~ zvezam, da se 
naročnina. za Gf:)odetsiif iist vnese v članar·ino, tako da bi b'ili vsi 
člani tudi n~ročniki te revi,i e. Finančno stari}e. 1·1s ta ;je tako, da je 
treba povišat.i naročnino, ki bo znašala za člane letno l.lOOO.- dinor-
jev, za ustanove, organizacije in podjetja pa 6.000~- din_arjev. Za 
dijake in študente ostane naročnina 'nespremenj'ena_ v višini, 300, - din. 
Nove. naročnine bodo veljal~ od l. l. 1965 dal·je~' · 
7) V tisku je dv•jna številka Geodetskega gpdišnjnka za leto 
1963 in 1964 .• Nal<:lada je zmanj $ana :pa 2. 000' izvodov, cena pii bo 
· 1.000~-- clin za _člane in 3.060.- din za: podjetja ._in delovne ore:nniza-
cije. · ' 
8) Predsedni½: mednarodne organizacije ge-ometrov obvešča 
Zvezo, da bo kongres l"IG v Rimu.'v času __ od _25.maj.a ·do _5. jw1ija t. l. 
··1. 
- 9 -
PRIPOMBE ZVEZE GIG SLOVENIJE K OSNUTKU ZAKOITA 
-~ Zvezi ge~d.inženirjev in geometrov Slovenije je bil dne 1, 12. 
1964 dostavljen Osnutek zakona o izmeri in zemljiškem katastr1 l, Osnu-
tek je bil v razpravi na planwnu Zveze·G-IGS dne 12. 12, 1964, Poro-
čevalcu, ki je. seznanil plenwn s predl·oženim osnutkom, je bil dan nn 
razpolago za študij zelo omejen čas, kar je izključilo.c;lobljo ana-
lilfo osnutka. Tudi ni !;lila možna podrobna primerjava z obstoj očo zn-
koriodaj o in preverjanje, če .nekatera določila osnutka niso v nasprot-
ju s posameznimi zakoni. 
To je razlog, da se moramo v tem porpčilu omejiti zgolj na 
splošne pripombe, Ugotavljamo pa, da s tem poročilom nikakor ne moremo 
smatrati razprave o zakonskem osnutku za zaključeno, 
. . . . ' ' 
1',· Plenum Zveze GIGS. je mne_nJa, d!3- 'oi.'bilo pot;reba z z~kons)<:imi 
• predpisi urediti. _celotno, sedaj ž,e doka;i anarhično področje VSE3h geo-
, :,detskih del, Razen državne izmere• in zemljiškega katastra oo prej ali 
slej treba urediti· problematiko geodetskega projektironjc:. v urbanizmu 
iµ.inženirski geodeziji-ter kartografskih del; uzakoniti evidenco 
· družbene lastnine ( zem;Lj i-š,č; in zgradb), lrnmunalnih vodov na površju 
':i:.n poc\ zeml.j o' .obvezno; p\:)riodično opaZ:OVq.riJe pomikov vi~okih stavb 
' ( (iolinskihi pregrad) itd., ::Če 0v·ezna zakortodii;i a ne namerava 9'0Iotna 
'· problematike urediti z izdaj o nekega splošnega zakona o goocletskih 
delih, kar bi bilo po naši sodbi potrebno, pote~ 4aj najnujnejše stva-
ri tz, tega področja kodificirajo predloženemu osnutku dodatni členi. 
2 •. Skozi celotni d~i-iiutek se kot ,rdeč~,..nit :Prepleta zamisel o 
.... :closleclno · centralističn~;m 'vodenju geoclet_s_ke' s1užbe. J?o tem osnutku 
odloča Zvezna'·igeodetska· ;uprava: o vrsti irn:i°trwnen,tov; ki ji}). ;:;mej o upo-
rabljati ustanove in orgnnizacije pri geodetskih delih, ali celo do-
loča cene za. geodatske stor:i;tve. Po i:iašem ·.rrtnenfu: b:i/ bil.o treba celo 
normiranje geodetskih del prepustiti republiškim organom. 
, . Osnovna državna -kar.ta.je tako nujno ·p·ot:t'ebha geoddtsko.. _podlaga 
zja vse vrste, načrtovanja, da n•ikakor ne morejo bi ti· VOJ/'rstne< 'potrebe 
gospodarstva republik prepuščene zgolj oceni Zvez~e geodetske uprave. 
Za izdelavo osnovne državne karte je treba predvideti vsaj sodelovanje 
republike in federacije. 
4, Nadaljnje razvijanje in krepitev komunalnega sistema zahteva 
zmeraj večje in obširnejše prepuščanje kompetenc občinam. Vloga občine 
je v tem osnutku v bistvu omejena zgolj na vzdrževanje katastrskega 
operata, 
5, Osnutek ne fiksira mesta geodetske službe v današnji družbeno-
politični konstelaciji. Zdi se nam, da bi morala obstojati povezava 
med organi geodetske službe in družbenim samoupravljanjem, 
6. Čl. 43 in 44, osnutka obvezujeta razne ustanove in organizacije, ki 
opravljajo izmero zemljišč za lastne potrebe, da so meritve opravljene 
po o.oločilih tega zakona in na osnovi zakona izdanih predpisih (Pra-
vilnik I, do V. del). Ta člena sta verjetno v precejšnjem nasprotju 
.. ,,,. 
- 10 -
s pravicami samoupravnih organov. V razpravi je bil naveden primor, 
da od podj et,i a, ki meri nek zemeljski 'kompleks zaradi hidro - meliora·• 
cijskih del, pač nihče ne bo mogel pričakovati, da.bi,9.b tej priliki 
·zamej ia.ilo s kamni in izrnerilo ·. posestne meje zemlj i'Šč posameznih po-
sestnikov. 
7. V osnutku ni up0števano vprašanje, ki je nakazano v obru:~lo·~ 
ži tvi, kam se s tekaj o dohodl<;i iz izmere in osnovne državne karte. 
8. Po tolikih ]'.'.azp;ravah je ostalo še zmeraj odprto vprašanje 
- merila načrtov. Besedo 11 po pravilu(\ razumemo tako, da je merilo na-
črtov sicer 1 : 2500, lahko pa je tudi katerokoli drugo. Pred.pisati 
je treba tuni merilo za mestne izmere. 
9. Naj navedemo še nekaj pomi.sihekov in pripomb k posameznim 
členom: ' · 
Čl. JI) v okr~ju .Koper obstoji mešana kultura 
0
(njiva,. vr:t, vinograd, 
sadovnjak), ki je' ne morE3mo po definiciji .uvrstiti. v nobeno ocl našte-
tih kultur V tem členµ, Italij anE/.ki kata.ster jo je med italijansko za-
sedbo tega ozemlja; vodil ko.t pqsebno kulturo, 
Čl. 38) Pri razgrnitvi· katast:t'skega opera ta posestnik ni obveščen o 
klasiranju, temveč naknadno in pismeno. Tak način ni umesten in ne 
odgovarja načelu javne razgrnitve. Poses.tnik mora imeti možnost, na 
načrtu identificirati· prizadeto parcelo, če naj presofa o ·pravilnosti 
klasificiranja. 
Čl. 50) Naloge tega Čl~na naj se prenesejo' na republiške orgono, 
Čl. 52) je nepotreb~n~ t~ izvzamemo vhjne dogodke v 140 letih, odkar 
imamo v Slovenlj i ·g:i;-,.aficp.:L ka,taster,. nL bi:).o primera uničenja katastr-
skega operat~. T;;čleQ.~i ob~emenil ob5int i dajatvami v višini več 
milijard dinarjev~ · · · · 
Čl. 56) Termiranje teren$kih del pri vzdrževanju katast:ra nhj' se pre-
pusti ob~inam. 
Končno pogrešamo v zakonu še obveznost sodelovanja." z ztimlj iško -~ 
knjižnimi uradi zaradi vsklajevanja podatkov o zemljiščih~ 
.. · . 
- 11 .... 
i'OSVETOVAHJE GEOD. INSTI'rUCIJ O OSNUTKU ZAKONA 
Na posvetovanju zas·t opnikov geodetske upravne s luž.bo, geodetske-
ga oddelka fakuibtete PADG, Instituta za geodezijo in fotogrametrij o, 
geodetskih zavodov in drugih geodetskih delovnih organizacij. ter geo-
detske srednje šole, o prej etom osnutku Zakona o izm_eri in zemljiškem 
. katastru, ki je )bila dne 7. in 8. decembra 1964 v Ljubljani so bili 
sci~lasno sprejBti rtaslednji sklepi: 
1) Posvetovanje smatra, da prejeti osnu.tek .Zakona z dne 23. XI. 
1964 v svojem osnovnE;m·konceptu ni sprejemljj,v •. P.:r>ioblematika geodet-
skih del. v, gds'pociarstvu :na. spfioh, kakor :tud:L 'geodetske službe same, 
terj a··nepr.imerno širš~ zaj etj'e in obravnavanje celotne materije pred·· 
metne·~~konQdaj~. 
Vsa geodetska dejavnost je po tem osnutku usmerjena na izdelavo in 
vzdrževanje zemljiškega katastra ter na izdelavo osnovne državne karte, 
povsem opuščeno pa je široko področje ostalih geodetskih del v gospo-
do.rstvu. Posebej poudarjamo, da pri tem ni zajeta kartograf:Jka dej av-
nost, izdelava specialnih kart, specifične geodetske meritve pri raz~ 
nih gospodarskih dejavnostih in objektih kot so: redno opazovanje vi-
sokih gradenj, vodnih zgradb, posedanja itd. Izpuščena so geodetska 
proj oktiro.nj a za potrebe v urbanizmu in pri ure,i evanju zemljišč, iz-
vajanje regulacijskih načrtov, razne evidence, ki so vezane na izmero 
n.pr.: evidenca družbene lastnine, evidenca zgradb in komunalnih na-
prav, itd. 
2) Posvetovanje smatra obrazložitev osnutka za primerno, vendar 
osnutek sam zanemarja misli, navedene v obrazložitvi. 
3) Osnutek zakona se spušča na drugi strani v takšne podrobno-
sti, ki ne morejo biti predmet zakona, marveč dopolnilnih predpisov 
in predpisov nižjega ranga. Razen tega osnutek posega v pravico sa-
moupravnih organov s predpisovanjem cen, detaj],nim določanjem pristoj-
nosti, odrejevanjem instrumentarija in pod. 
4) Udeleženci posvetovanja so zavzeli enotno stališče, da bi 
bolj ustrezalo pogojem našega družbenega življenja, da se ta materija 
obravnava v temeljnem zakonu, v čigar okviru bo možno izdajati dopol-
nilne zvezne in republiške predpise (zakone, uredbe in pravilnike). 
Če je treba razumeti predloženi osnutek kot temeljni zakon, potem 
pogrešamo v njem konkretne določbe o pooblastilih republiškim organom. 
5) Temeljni zakon bi po mnen;ju zbora udeležencev pol..eg obravna-
vanih predlogov, ki jih je treba p:Deciznejše obdelati in pri upošte-
vanju stvarnih možnosti, moral regulirati še mnoga področja, n.pr.: 
a) Geodetska projektivna dela in izmere v industrijskih gradnjch in 
drugih panogah gospodarstva in služb. 
b) Prenos projektov na teren. 
- 12 -
c) Kartografska dejavnost, izdelava specialnih kart in specialnih 
publikacij, · 
d) Arhiviranje geodetsko-tehnične dokumentacije, 
e) Izdelava katastra komunalnih naprav in sta~b. 
Končno ugotavljamo, da je v tako kratkem roku (10 dni) nemocoče 
podrobno obdelati tako kompleksno mat_erij o, kakršno terj 8 sodoben za-
kon o geodetskih delih. V tem času so se udeleženci posvetovanja mogli 
spora~umeti o tistih določi!Lih, ki jih kot nesprejemljivo odklanjajo, 
ne pa tudi o tem, kakšna naj bi bila vsebina temeljnega zakona v po-
.. drobnostih.-
Mnogo širše pa je treb'a pri~egniti k sestavljanju in dopolnje-
vanju osnutka, kakor tudi k razpra:iz:l'janju o njem, širši krog sodelav-
cev iz ostalih družbenih služb, kot so sekretariati, gospod'arslrn 
:zbornica itd. 
·,,;', '( 
,.,, ,•: 
- 13 -
STROKOVNO POSVETOVANSE o ·11 rNV,BN'.TARIZACIJI 
KOMUNALNIH NAPRAV V' ·:;>IESTIE IN NASELJIH." 
20. in 21. marca 1964 je Zveza geodetskih inženirjev in. geometrov 
Sli Slovenije organizirala v Ljubijan:L strokovno konferenco o 11 Inventa-
.. :•,·.r~zaciJi komunalnih naprav v mestih in naseljihi!! 
IConferenci j c prisostvovalo cc/4, 13B predstavnikov :r'aznih uprav-
. pih, pr'ojektantskih, · komunalnih, urb:?nističnih, geodetskih, geodetsko-
katastrskih, prosvetnih in drugih inštitucij iz Slovenije, kakor tudi 
iz drugih krajev Jugoslavije. (n. pr. kolegi iz ':Beograda, Zagreba; Ss-
rajeva, Skopj~ in Bitole). Konferenci je ~ri$~s~vovala tudi deleg~cija 
iz ČSlSR, ki jo je vodil clr; :i,ng. I(rurnphanz'J:~ ' ' ' , 
, , , . Z z;,dovoljstvorn smo pozclrayili r.ia k.onferenci tudi tov2.rišo: : 
.Kržfšnik Ervina, sekretarja· RepU:bliškega sekretariata za urbmiizem, 
~tan~vanjsko izgradnjo in komunalne zadeve, Lipič ing. Draga, ·pred-
sednika Občinske skupščine Ljubljana-Center in Levstik ing. 1jubota, 
podprodsednika Mestnega sveto. Ljubljane •. : 
Konferenco je vodilo delovno predsedstvo treh članov: uni.v, prof. 
in1;, Aloj'z I'odpočan, Senča.r Jože in ing. Franc Ules. 
! . ' . 
. V p~zdravnem govoru j 1:; 'tov. sekretar Kržišnik Ervin poudaril/ 
da se mora tudi g0odezija vključiti v proces urbanizacijo, so.j so za 
. (·1rbn.ni~aci~j,o potrebne take· geodetsko podloge, s pornočj o katerih bo r 
1i1fožno izbrati najboljšo vai,ianto urbanizacije. Le na osnovi dobrih geo~ 
detskih podlog bo možno •pri urbanizaciji najti najboljše rešitve. O 
komunalnih napravah pa jE3°clejal, da njihove važnosti žal.ne cenimo do-
volj, verjetno zaradi tega, ker so te napravEi v glavnem pod ·zemljo. 
Važnosti evidentiranja so zavemo šele takrat, ko nastopi p:ooblern, Na-
dalje je tov. sekretar izrazil željo, da bi. geodetska stroka v pb~ezavi 
z ostalimi stroka.mi zadovoljivo rešila vse probleme, ki jih ch:thes po-
oh„vljamo }):red njo. ' 
Predsednik občinske skupščine Ljubljana-Center in kolo~a ing. 
Drago' Lipič je pozdravil konfer·enco tudi v· imenu Mestnega sveta Ljub-
lj 8.ne. Pozdravil je ,p;budo :zveze· GIG Slovenij.e, da je org2.nizirala kon-
ferenco, Glede 112 t:o, da koiminalno gospodarstvo do sedaj še ni dobilo 
prevEga mesta, jo je ocenil kot ze.lo pomembno. Poudaril je, dD.. Je raz.-
voseljivo, da so bo konferenca dotaknila tudi pravnih oziroma· zakon-
skih določil in vprašanja ekor1omU;:e. Zažel~l je konferenci, da vsa . 
vpraŠEL'1ja zadovoljivo reši in mt ta način lahko. največ koristi naši 
družbi. ·· 
Konferenco je pozdravil tudi vodja tričlanske češke dclegncije 
dr. ing. KrumphanzL Zelo toplo je pozdravil bratske jugoslovanskG ko-
lege in nam zaželel obilo uspehov na vseh področjih. Zavzel se je za 
to, da bi prišlo do tesnejfiih odnosov med njimi in nami, talco med štu-
dentskimi organizacijami kakor tudi med strokovnimi geodetskimi orga-
nizacijami, ustanovami in društvi, 
- 14 -
Na konferenci so bili podani referati, ki so bili prej razmno-
ženi, vezani v brošuri ter razdeljeni udeležencem ·1-conference. 
Referenti so bili; 
' . 
Ko$ir Anton, direl<tor Geodetske uprave S.RS: Komunalne naprave, stanje 
in predpisi. 7 · · ' • 
Inž. Alojz Podpečan, univ •. :prof. Fakultete. AGG v Ljµbljani: Inventa-
rizacija in načrti komuna;t11ih naprav. · 
Tone Klemenčič, univ.·:prof. Fakultete AGG v Ljubljani: Ekonomski aspek-
ti in valorizacije komunalnih naprav. . 
Marko Šlajmer, dipl. inž. arh., direktor Za;voda za urganizem; Ljubljc:-
na: Inventarizacij1c, komunalnih naprav v mestih in urbanistična :praksa. 
Jož6 Sen.čar, direktor Zav~da _z,a izrne;o in kataster<zemljišč, Ljµblja-
na: Obstoječe stanje ~n ažuriranje sprememb.vgrajenih komunaln~h yodov 
s po~ebnim ozi:rorn na mesto Ljubljana. 
V svojem referatu je tov. Košir obrazloeil potrebo in 11.amen · 
11 lrntastra komunalnih naprav in napeljav", kaj vse .b:i- tak kataster 
· z~jal, k~ko bi se v6dii'in vzdrževal~ Da bi bilo tak k~tieter možno 
uvesti, s o :potrebni ustrifani zakonski predpisi in tehnični pravilniki. 
Osnutek takega.: zak:onl;l, j('.1 že sestavila posebna komisija pri G@odetski 
upravi SRS. . .,•,. 
Referat tov. prof. Podpečana obsega: 
a) Namen katastra.komunnlnih naprav 
b) Splošne pojme o komunalnih n_apelj_avah v mestih (kanalizao:tjsko 
omrež,i e, dri\'lnaža, vodovo,dno·, :plinovod40, topitovodno, telefonsko in 
te],egrafsko ter elel~troen(;}rgE)tsko .· ornrežj e) :c·. 
c) Razmestitev podzemnih napel,i,av ,v .u1ic:ah .. · 
d) Izinera komunalnih napeljav :fo naprav .(zbiranje in,izmer'a komunalnih 
napeljav ter pogojni znaki teh napeljav) 
e) Izdelava načrtov komunalnih napeljav in naprav 
f,)., Inventarizacija komuna1ni_h· 'naprav in napeljav 
• ' ' • •, '1 ' . ., 
~ov. prof. Klemenčič j~ v svojbm referatu obdelal ;is~ednjo .. 
p·rohleinatiko: •. 
!:l) :)?robl~m' naraščanja v~ednosti.mestnega zemljišča, ki je opremljeno 
s komunalnimi napravami 
b) Problern financiranja zo. opremljanje mestnega zemljišča s komunal-
nimi napravami 
c) Kako ugotoviti oziroma oceniti vrednost urejenega mestnega zemljišča 
d) Inventarizacija, valorizaci_ja in kataster komunalnih naprav. 
Tov. Marko' Šlajmer' je V i:3vojem ref(3ratu poudaril, da je v mestih 
··'nujno potrebno imeti ne samo kataster korrrunalnih naprav, tl;lmveč tudi. 
·· ažuren arhiv kart in načrtov, ki so za urbanistično službo in projekti-
ranrj.e nujno potrebni. Ugotovil je tudi potrebo po vodenju· evidence o 
... 15 ... 
zazidavi, o potrjenih o še ne realiziranih. projektih, o g~·otehničnih 
podatkih in o raznih deformacijah terena in objektov. '.Poudaril je, da 
~je tu pričakovati izboljšanje, vsaj v mestu Ljubljani, ker je t1:estni 
svet predlagal, da se v Statutu Mestnega sveta obdela? tµdi vp:i,"a~anj e 
katastra komunalnih naprav, za katerega so v prvi fazi potrebriD večja 
finančna sredstva, kasneje pa 'b:i. se ta služba samo vzdrževala. , 
.. Tov •. Senčar je v svo;j em referatu obdelal dosedanje praktične iz-
kušnje pri voden,iu katastra komunnlnih_ yodov v mestu Ljubljani. 
Njego\r'referat med.· drugim zaje@:i• naslednje: 
.~ ;_ ~. •·. '' . 
a). Obstoječ-}-,;4'3.ačin regi'stracij e komunalnih vodov 
b) Vrsta komunalnih vodov, njihov količinski in teritorialni obseg 
ter letni prirastek novogradenj (inštalacij) na območju mesta 
c) Uporabnost obstoječih topografsko-katastrskih načrtov za kataster 
komunalnih vodov :Ln izdelava novih načrtov in kart 
d.) Sestavni deli katastra komunalnih vodov 
e) Zbiranje podatkov obstoječih komunalnih vodov in registriranje 
nastopajočih sprememb 
f) l"inanciranj e izdelave in ažuriranj a katastra komunalnih vodov 
K pestrosti in zanimivosti te strokovne konference sta prispeva-
la tudi češka gosta. Dr. ing. Krumphanzl je imel predavanje o iskanju 
podzemnih vodov. V zvezi s tem je obdelal teoretične osnove iskalcev, 
s katerimi lahko ugotovimo položaj in globino kablov. Predavan,je je 
bilo spremlj nno s skioptičnimi slikami. Ing. M. Hercla, prav tako češki 
gost je prikaznl in komentiral dva svoja barvna filma:. Prvi f ilrn ,i e 
obravnaval postopek dola pri iskanju podzemnih vodov. Drugi film pa 
je :Lmel naslov: 11 Izgradnj a mest v očeh goodeta1', 
Diskusija o referatih ~i bila bogata. (Udeležili so se je tova~ 
riši: tTera11 rviilan, republišl<:i inšpektor za urbaniz8m, i11g. I(olsr Jože 
od Mestne kanalizacije Ljubljana, ing. Batelino, direktor Mestne kana~ 
lizacije Ljubljana in tov. Breskvar, direktor katastra :Lz Krškega). 
Vs:L so bili enotni v tem, da je kataster komunalnih naprav nujen 
in da ga je potrebno čimprej realizirati. 
Ing. Krasojevic, direktor Zavoda za geodetske usluge mosta 
Beograda, je seznanil navzoče s stanjem katastra komunalnih naprav v 
Beograclu,·ki je Šele v začetni fazi. Povedal je, da je osnovana posebna 
komisija strokovnjakov raz:;t.ičnih strok, ki dela osnutek pravilniltn 
za kataster komunalnih naprav. 
V času konference je bila v dvorani tudi razs tavr:., ki se je 
delila v tri dele: 
a) Zavod za izmero in kataster zemljišč Ljubljana je razstavil nekaj 
praktičnih primerov izdelave načrtov katastra komunalnih naprav. 
Tud.i češki koligi so dali na razpolago nekaj primerkov izdelani1.1 
načrtov komunalnih naprav. 
- 16 -
b) Komunalni zavodi s področja merit.a Ljubljane so razstavili iskalce 
kablov in cevovodov. Pri teh aparatih so bili tudi strokovna·aki, ki 
so razlagali in demonstrirali princip in način dela. 
c) 11 Avtocomme.rce 11 Ljubljana jc3 :razstavil vrsto najnovejših inštrW110n-
tov firm~ Zeiss Jena, ki ptidejo v poštev pri geodetskih meritvah 
v mestih.' 
Ta ·strokovna konferenca je vsekakor dosegla svoj· .namen tako glede 
aktualnosti problematike, ki jo je obravnavala ter velikega obiska in 
podanih referatov. Sedaj pa je naloga pristojnih f6rwnov, da čimprej 
sprejmejo zakon .. o katastru komunalnih napray .• Takqj nato pa bo potreb-
no•.izdelati ustr~zen tehnični pravilnik in nav.odila. Vs,e to. bo potrebno 
ured·i ti v republiškem okviru, če še ne bo zveznih predpisov, Z zako-
nom in pravilnikom 0 katastru komunalnih naprav bo potrebno urediti 
tudi ustrezno terminologijo, saj je iz podanih referatov razvidno, 
da ta ni usklajena. 
- 17 -
Stanko MAJflEN, dipl. inž. geod. 
VTISI S POTOVANJA V ZR NEMČIJO 
Na povabilo 11 Landesvermessuggsamta 11 za pokrajino Nordrhein-
Vlestfalen,. s sedežem v Bad Godesbergu, sem si konec novembra in v. 
za?ietku.clecembra 1963.ogledo.l delo in se obenem seznanil z njegovo 
01°c;nnizaci;j o. Razen tegn sem si na hitro ggledal tudi n1,and.0sverme-
ssungsrnnt11 za pokrajino Hessen v Wies\:;)adnu ter Geodetski inštitut in 
Idi ti tut • za fotogrnmetrij o pri Unive·rzi v Bonn.u. 
V ZR Nemčiji ima vsaka pokrajina svoj 11 L4ndesvermessungsamt 11 , 
ki ;je !-:l,,cUlli ~ak .Z2VOU v pokrr-'j ini. V teh zavodih izdmluj ej o !18,Črto 
in karto vseh meril·,· od začetnih terenskih clel do končnega izdelka: 
tiskano karte in načrta. Tudi razvijanje triangulacije in nivelmana 
s·pv,da v nj iliovo 11odročj,e ... Vsa dela s:o planirana in se po tem planu 
tudi striktno dela. Realizacija plana jim ne dela posebnih preglavic, 
ker vsa dela_ plača pokrajina. iz pr9računa • 
. ' ' '. / . ' ~ . . '' " . . 
V pokrajini Nordrhein-V'lestfale·n· je triangulacijska in nivelnian-
ska mre za raz vi ta. od. I, do ;[II. _reda .• Tudi kart.e merila 1 :.25 „ 000 j ~-
izdelana za vso pokrajino, karte 1:50,000 in 1:100.000 so izdelane 
v glavnem tudi za celo pokrajino. Glavno torišče njihovega sodanj eg'a 
dola ,ie. vzdrž;evanje kart 1ne;rila 1:25.000 in 1:50,000 ter izdelava kart 
1:50.000, l:li0O•,,ooo, izdelava karte 1:5.000 ter. razvijanj.e triangula-' 
cijske in :Uiv,elma.nske mreže IV. reda, kakor tudi izdelava katastrskih 
načrtov, Če želi kdo dobiti karto 1: 5,000 ·prej, kot bo })O plsnu izde-
lana, mpra .zato plačati določ(:l.n odst9tek stroškov za izdelavo karto. 
Repr-oducir'ah'i list pa dobi v tem primeru po nižji ceni in sicer 'po 
o, 5 DM. Za tiste, ki niso prispevali k stro'škom zn izdelavo knrte, pa· 
je cena •karte po Listu 2-5 Dfvl'., če je ,karta tiskana na kartografskem 
papirju. Za matrico pa m.ora 'interesent plačati 30 Dlvi in jo lahko upo- · 
rablja za dob·o treh let 'in to samo za. lastne potrebe. ZD. no.d_aljnj o 
uporabo· matrice· p'a jo potrebno ponovn.o plačati za no.slednje. tri leta 
nadal,i njih. JO ·DM~ 
Di~ektp.r 11La.nq.esvermessungsamta11 je podrejen ministru Z.,:l, gospo-
darska in ·sJanovan;jslca' vpraš.ecnja pri pokrajinski vladi. 3ef:j_1 l.r~itastr-
skih urad·c)v· delaj~ po navod_;i_;J_ih 11 Land~sverrnessugsamta11 in ~o' mu tudi 
odgovorni za s:\roJe cJelo. Ep.ino v. pokrc,:1'.;jini Nordrhein - We?tfalen ni 
tako; 'v toj pokraj ir1i 11 Landesvermessungsamt 1i' si.c,er, izda;j ?- 'navadila,, 
kntas.~rskim u,rl:3::doms .Y~,lJ.(lar 1iima p:pavice kontrolirat_i njihovega ,<\e1,a. 
Zelo zaniiniva j Ef tudi ugotovi t·ev, da v· ZR' Nemčiji nim2.j o organa, 
ki bi k6'ordiniral delo vseh 11 1andesvermessungsamtov11 in izdajal pred-· 
pise in pravilnike zf:l. geodetsko delo za vso državo,· Vsi predpisi se 
izdajaj o v okviru pokrajine·. i-n zaradi tega niso v vseh pokrajinah po-
polnoma enaki. Pač pa se v glavnem dogovorijo, da ne bi prišlo do 
... 18 -
bistyenih odstopanj. 
v občinah so katastrski uradi, katerih dejavnost je osredotQčena 
na vzdrževanje in obnavij ahj e lrntas,tra. Razen že' ome,nj enih HLandesver-
messungsamtov11 in katastrskih uradov obstajajo še privatne firme, ki se 
tudi bavi..j o z geodetsko dejavnostjo. Te privatne· firme izdelujejo spe·-
cialne geodetslrn načrte in karte manjšega obsega ria· osnovi l)osame:::,nin. 
nf,l,ročil ter nudij ~ usluge s ·področja uporabne geodezije, . .. -: •· 
Za· aerosnemanje 'obštoja:v in Nemčiji več pr,ivatnih,pod.jetij in 
zar·ad:L ttJga ni problem cl.obi ti avi..on .ob želje.qem •. času. Karte, načrti in 
,fotomaterial se popolnoma prosto pJ;'odajaj o ':in. ga la_hko nabavi kdorkoli 
pri 11 Landesvermessungsamtu" ali pa v knjigarnah. 
19 Landesver_messungsamt 11 Nord;l:rnin - Westfalen ima glavni s.ed0ž 
v Bad·· Go-desbergu\'' v Milnstru pa iinfl. izp'ostavo. Pri tej ustanovi je · 
zaposlenih skupno ·cca '.390 l;jud~-, _od teh pa jih j;e v upravi: le 37 Bli 
9, 5%, V organ_izacijskem pogledu ~•e deli _Landesvermessungsamt · Nordrhein-
. Westfalen v štiri glavne oddelke. . . . ; · 
• ," r -~ • 
v· trigonometrični oddelek spada:· triangulacija,. niyelmrirf in. 
elektron.ski računski center. · · · · ·· 
1ropografaki oddelek. ~krb;i, z~ izde:j..ayo karte 1: 5 ~ 000 in ke.tast:t•-
skih načrto:v - fot ogra:metrično aii klasJčno. 
Kartografski odd~lek pa obsega izdelav9:karte 1;25.cioo, 
l:50.ooo, ·l:lbO.OOQ in karte manjših meril. . 
• !·'Vsak Oddelek irri~ veJ potreb~i .instrumentarij, kar ga rabi za 
terensko' ali pisarniško delo, z izjemo kopirnic, fotqreprodukcije., 
tiskarne in odseka za tiskanje in montiranje pisave ter znakoy, ki so 
skupne za topografski in .kartografski oddelek. · ' 
Podobno wreditev ima tudi iz1)ostava v MUnstru, razen uprave,· ki 
je skupna in je v Bad Gddesbergu •. - ' 
P;slop,i e 11 Lande~v~~messungs~mta" Nordr'hein ;_ Westfalen je pop/01:... 
nomaii."ovo ter. je zelo rno9cl3rno·urejeno in oprein1jeno-. Gradnja poslopja, 
ki obsega 5 trinadstropnih in med s~b.oj povezanih blokov, je stala 
9ca 15 milijonov DM. Vsi oddetki ~S opremljeni z riajnovej~imi ustrez-
nimi .stroji~' aparati in P.?hištvoril.,.Vse l~qp~rn.ice, fotolaboratoriji, 
tiskarna in.' skladišča so' opremlj e11,i s. klimatskimi Jmpravami, ki zago ..... 
tavljajo :stalno enako temperaturo in vlagc;i v ·pr,ostqrih„ i:ro je važno 
zato, da ves material obdrži 'iste dimenzije. Uporaba modernih elek-
tronskih računskih strojev je vsestranska posebno zaradi tega, ker ima 
vsak zavod svoj stroj. Vsa l'acunanj a za potrebe zavoda opravijo na 
elektronskem računskem stroju, Ti zavod.i pa računaj o tudi za katastrske 
urade. V pokrajini Nordrhein-Westfalen pošiljajo katastrski uradi raču­
nanje v računski center prostovoljno, dočim je to v pokrajini Hessen 
obvezno. Landesvermess,tmgsamt v Wiesbadnu ima dva elektronska računska 
stroja in to IBM in Zuse-23, Omenjeni zavod ima tudi najnovejši aparat 
za avtomatično kartiranje - t.o ·je Graphomat ( Z64). 
- 19 -
Karte in načrti se izdelujejo s postopkom graviranja na steklu, 
oziroma na plastičnih folijah, katerih izbira je velika. Vse nazive 
in številke montirajo. Da bi dosegli kvalitetno, po vsebini in obliki 
točno karto, se pri izdelavi ·poslužujejo cele vrste pomožnih kopij na 
plastičnih masah in papirju. 
Kljub vsej mehanizaciji in avtomatizaciji pa jim primanjkuje 
strokovnega kadra, inženirjev in dipl. inženirjev. 
V Bonnu sem si ogledal Geodetski inštitut in Inštitut za fotogra-
metrijo pri Univerzi_y Bonnu. inštitut za fotogramet~ijo je v novem, 
moderno urejonom posiopju, dočim je Geodetsk_i inštitut še v t:;radnji. 
Oba inštituta sta opremljena z obsežno zbirko geodetskih instrwnentov, 
starih in najnovejših. I<'otogrametrični inštitut ima celo stereoplc~.~ 
.nigraf C 7. _Geodetska knjižnica pri Geodetskem inštitutu je velikB. in 
bogata, saj ima strokovno literaturo z vsega sveta. V sklopu G0 odet-
skega in~tituta je tudi Inštitut za teoretično geodezijo. Vos instru-
n10ntarij na inštitutih sluh v prvi vrsti za vaje študentov. 
Prijetno sem bil tudi present!tf,1311 nad organizaci6P potikc1, priprav-
. nikov. V č'asu pripravniške d6be·, 'ki traja 2 - 3 leta, -·se pripravnik 
organizirano sez.q_ani z vso·geodetsko dejavnostjo. Tako n. pr. orga-
nizira· 11 1and.esvermessungsanit 11 za po~{rajino Nordrhein-Westfalon letno 
tri tečaje~ V.sak_ ,tečaj traja tri mesece. Tu se .prip,ravniki seznanijo 
z vso d.ejc1,v.nostj_o tega z:avoda in tudt .. sami praktično delajo, I{,c:;jvid-
•nejši strokovnjaki z l!Landesv·ermercisurigsamta 11 imajo strokovna in~\3/qvanj a 
s svojih področij •. V tem času sestav_l;jajo pripravniki različne_ s.0n1i..,:_ 
narske naloge .• V prostem času lahko študiraj o .v poseb:rd učilnici,. ki. 
je samo temu na.manj ena. :Na podoben način se l~andidati sez1Jani~j Q. tur.].i, 
z·· delom na ka tast:ru. -V priprav.n,iški _dob:i. prejema pripravnik j,tačo; ,ki 
jG cca 50% manjša ,od„plače, :kakr~no dobi po:,opravljenam d.rlžt:.vnern Tstro-
kovnem)iz:ritu. Poul\ pripravnikov: plača polcraj ina. 
,-·::•:.· 
- 20 -
Marjan JENKO, dipl. inž. geod. 
• .. KDAJ DOJ3IMO. PRVI ELEKTRONSKI. RAZDALJOMER? . 
To vprašan·j e si je morda zastavil že marsikateri s_lovenski geo:-
tlet in to ne le tisti, ki se pobliže zanimaj o za elektronsko razd.al-
j omerstvo, temveč tudi strokovnJ aki iz prakse, ki .se srečujejo na te-
r'enu · s problemi, kakršnih hi mogoče s klasičnimi načini merj.311ja niti 
lahko ni ti naglo reši ti. 
V: okviru SPHJ ima1no že nekaj let telurometer, osnovni prod'Stav-
nik družine či~to elektronskih razdaljomerov, V lasti ga ima in z njim 
eksperimentira Geografski institut. JNA; lahko si .mislimo, cla bo ver-
jetno teže dostopen nam Hcivilistom11 • 'l'elurometer U:i)Orablja olektro-
magnetni 11 žai>ek", katerega nosilci .. so 10 ,centimetrski radijski valovL 
Ti valovi so še krajši od tistih, ki jih uporabl,ia n. pr. tel0vizija; 
spadaj o v vrsto takozvanib mikrovalov. Za merjenje večjih razdalj ~i e 
telurome:t>er dokaj pripraven instrument. Teoretično. dosega natančnost 1 · 
+ 5 cm + 3 mm na km •. S tem instrumentom pa je treba imeti dokajšnje 
terenske izkušnj.e„ da se. izogrtemo<motnj am, kjl rezultat mimogrede -Po:--
pnčij o za več decimetrov. Za merjenje krajših r~zdalj (pod 1 km) te~ 
lurometer n;L na.jprimernej ši. Vendar odlikuje telur omet er zaro.di n:·je-
govih konstrukcijskih principov tudi vrsta dobrih in praktičnih last-
nosti. Zdi se, da Be ~istq elektronski razdaljomeri r~z~ijajo hitreje 
in v širšem- razponu kakor elektrooptični. Pomislimo le na nove,i še in:-
st.rumente- 11 Electrotape 11 (ZDA) .in 11 Distomat 11 (Wild), ki jih .. lahko ~ . : 
v.s·aj. teqretično -. nabavimo tako kot vsak drugi geodetski instrU1110ri.-t. 
·.·. }Ti brez osnove mnenje; de. je bodočnost na strani čisto elektronskih 
razdalj omerov. 
Na kongresu Zveze GIG'J v· Portorožu jeseni 1962 smo objavili 
skromno sporočilo, da ljubljanski Inštitut za elektroniko in avtoma-
tiko razvija na pobudo Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo elek-
trooptični raza.aljomer, namenjen za merjenje krajših razdalj (do nekaj 
km). Kako daleč smo danes s to konstrukci,io? Naši strokovni javnosti 
lahko. že sporočimo, da je bil laboratorijski p:oototip domačega elek-
trooptičnega razdaljomera v mesecu aprilu l. 1964 uspešno preizkušen. 
Delo se je zavleklo za več mesecev preko predvidenega roka v glavnem 
znradi težav pri nabavi nekaterih sestavnih delov v inozemstvu. Pri 
izdelavi razdaljomera so bili zaposleni sposobni strokovnjaki. Vodja 
skupine in konstruktor elektronskega dela instrumenta je mladi dr. ing. 
Aleksander Novak • .Splon je značilno, da so bili tudi med ostalimi so-
delavci skoraj sami mlajši ljudje, ki se niso znali le zagristi v zau•• 
pano jim nalogo, temveč tudi navdušiti zanjo. 
Naj navedemo nekaj osnovnih značilnosti novega elektrooptičnega 
razdaljomera. N.osilec 11 žarka11 , ki ga instrument odpošilja in ki s 
hitrostjo 300.000 km/s nepretrgano meri pot do zrcala-reflektorja in 
- 21 -
nazaj, je, kot pri vseh tovrstnih razdaljomerih, svetloba ndvadne 
majhne električne žar.nice, Od ve.čine.dosedanjih konstrukcij __ pa ::Jo in-
strument razlikuje v tem, da deluje na principu spremenl~i ive modula-
cijske frekvence, NajboJj znana ~nozemska konstrukcija, osnovana na 
terh principu;-., ,ie zah.oq.nonemški 11 EM 11 , -izdelan v frankfui;tskem Inš_titutu 
·· .,. Z8 up.orabno geodez,ij o; do čim i_majo geodimetri (ki j ib rnecl eloktroop-
tičnimi razdaljomeri'edine izdelujejo za trg) fiksno modulti6ijsko 
frekvenco (pravzaprav 2 ali J fiksne frekvence). Samo številnejša 
merj en,i a na terenu lahko polrnžej o, ali je izbrani princip najpri111er-
nej Ši ali ne. 
Tiočim se v elektronskem delu drži naš razdaljomer v ~lavnem 
že poznanih principialnih shem, se v optičnem delu ponaša z originalnn 
irt zelo zmogljivo konstfiukcijo, zamislijo priznanega strokoynjaka c1r, 
Havlička, ki pa-,,ie na pogled nekoli:15:o okorna. Izračunana. je·,:ti.1r,1i 
0ptikn za bodočo, v praksi uporabno izvedbo instrumenta, ki ii;o/1 pri. 
enaki kvaliteti znatn-o manj še zunanje ,dirnenzij e, Verjetno lJ{bil ppob-
lem optike laže rešen, če ne bi konstruktorji vstrajali pri zahtetnem 
dometu 5 km, ampak bi ga zmanjšali n. pr, n~ polovico. 
Ta laboratorijski prototip zaenkrat še ni sposoben za terenske 
poskuse v večjem obsegu. Takšnega, kot smo ga videli, še ne moremo 
prenesti iz stavbe, v kateri ,i e nastal, Pravega skupnega ( ali morda 
ločenega?) ohišja za elektronski in za optični del še nima. Instru-
ment za sedaj še potrebuje dodatni visokofrekvenčni generator, ki :)o 
omogočil branje; ni še rešeno vprašanje precizne frekvenčne skale, ki 
ima pri takem razdaljomeru podobno vlogo kot horiznntalni krog pri 
teodolitu. To so resne pon:anjkljivosti, pa čeprav gre le za prototip. 
Vsaj delno je temft virok preslaba povezava med konstruktorji in ljudmi 
naše st:5oke; to se pri nadaljnjih naporih za dovršitev instrumenta ne 
sme več dogajati. 
Instrument se je pri preizkusnih meritvah dobro obnesel. Krajša 
preizkusna baza dolžine cca 250 m ,i e bila izmerjena s 6 ci11 razlike 
napram geodetskemu podatku, daljša baza dolžine cca 1.700 m ·pa c,?lo 
le z 2 cm razlike. Pri tem ne gre pozabiti, da tudi rezultati ~eodet- · 
ske meritve po "klasičnih" metodah niso brez pogreška. Rezultati, . 
dobljeni z razdaljomerom, so sredine iz 5. do 10. merjenj (neobhodno 
potrebni sta dve). Preučiti bi bilo treba, ali so medsebojna razlike 
teh merjenj, ki Se nam geodetom ne zdijo povsem nepomembna 9 v večji 
meri posledica slučajnih ali sistematskih pogreškov, 
Glavni investitor, ki je finansiral razvoj instrumenta, je Zve-
zni fond za znanstveno-raziskovalno delo. Pakulteta za arhitekturo, 
gradbeništvo in geodezijo, ki je nastopala kot sofinanser in ki ima 
izgovorjeno pravico uporabe razdaljomera za pedagoške in raziskovalne 
namene, je zaprosila za dodatna sredstva iz univerzitetnih skladov, 
kar bo omogočilo sistematska preizkusna opazovanja na terenu. Velika 
napaka bi bii.ba, če bi v doseženem stadiju delo (pa čeprav le za krajšo 
dobo) zastalo. Treba si je čimprej priti na jasno o natančnosti in 
zmogljivosti razdaljomera tako pri nočnih kot pri dnevnih opazovanjih, 
- 22 
ter o vseh njegov'ih šibkih straneh. V naporih, ki bodo zato še potreb-
ni - in teh najbr•že ne bo malo ..: si pozneje obetamo .tudi pomoč naših 
geodetskih for.urriov in ustanov. 
Razmislii;i' bi veljalo še 'o najk:aajši poti, po kateri naj pride 
naša operativ:a do svojega prvega elektronskega razdalj Cmere). - <;la ga 
· · nanireč z združenimi močmi nabavi, t. j. uvozi. Ta zamisel nikakor ni 
'nezaupnica doseda.njim naporom za domači. razdaljomer. Nasprotno, aktiv-
na prisotuost - recimo~ geodimetra NASM-4 bi v mnogočem,k6ristila raz-
voju domačega instrumenta iri ga bistveno pospešila in. .pl;'ivedla·do pra-
\tilnih in jasnih zaključkov. 110 'bi pa pomenilo tudi' zelo yelik pri-
hranek finančnih sredstev. Kupovati inozemske instrumente· in ,obenem 
konstruirati slične domače je sicer dragQ zadeva, '\renda::t:' potrebna, če 
hočemo v .našo prakso k~alu vpelJati Qekaj mod~rnih in ekonomičnih .mer-
,.· skih metod. · ' · · 
NaJ ~ak.ljučirnd. z hasled~j 0 primer.j ayo! tudi avtogi•.aff· s·o bili 
pred ·leti za nas zelo dragi~ pa, vendai>' 'danes tiihče ne'. dvomi, da je 
.. ~ b'iic). ,·uvedba fotog~arn~tričnih'·'rrietod že t'E).krat pa mestu· .in V'Si vidimo, 
.. kolik napredek je. ta ko'.t'ak pomen:i,l ,za našo· ·st:i:-qko, 
'' ,, 
,,',\' ,' 
'••, ', 
--; 1'. 
j . 
,1:, ' 
1: '.)'•.,".' 
', i 
\ 
'\·•·,,i 
i 
.• 1' .. 
·:,,_\ 
- 23 -
Ivan GOLOREJ, dipl. inž. geod. 
INVENTARIZACIJA GOZDOV S POMOČJO FOTOGRAlVJETRIJE 
Org~nizacija Združenih narodov FAO (Food an.d Agricul tural Orga-
nization, - Organizacija za prehrano in poljedelstvo) ·je org_anizirala . 
v .$ovj-etski zvezi tečaj · z namenom, da se udeleženci' iz raznih ,dežel 
sveta nauče uporabljati aerofotograrnetrične metode v gozdarstvu. Na• 
.semi.narju smo se tečajniki seznanili z napredkom in dosežki v Sovjet-
ski ·zvezi na področju invent'arizacije ( taksacije) gozdov z uporabo . 
najmode,rnejše metode - aerofotogrametrije. 
Teina predavanj ·na tečaju je bd.la: 11 Aerofotoinventarizacij a 
gozdov11 • 
Tečaj je traJal od 6. avgusta \i.cY 6, okt'dbra · 19b3. 
Tečaj' je 'bil v' Sovj'etski zvez:Cin sicer od 6. do 9. avgusta v 
Ifoskvi, kjer smo se zbraf:C, od 10. avgusta do 8. septembra 'se je na-
da.lj eval v. Lenindradu v Jrostorih ustanove 11 Leningraj ski znanstveri'o- . 
raziskovalni ::Lnšti.tut gozdhega gospodarstva'1 . na Inštitutskem prospektu 
št. 21. Tu Je bil v 'gl!wnem teoretični .del tečaja, predavanja .in vaje 
pa v laboratorijih. V tem času s'riw si ogJ.ecfali t'udi Lindulovski gozd, 
kjer raste,i o macesni 11 Sli.kučeva 11 • Tu smo bili š'tirikrat na praktičnem 
delu v Siverskem gozdu ;južno od Leningrada, kjer se nahaja ·preizkusna 
postaja gozdarske akademi,ie"S.M.Kirova" iz. Leningrada • 
. bd 9. septembl'.'a db ·:L oktobra· smo tečajniki. nadaljievali seminar 
na Jlbdroč.,iu I<avkaza na jugu Rusife. Stanovali smo v mestu So·čiju na 
Črnomorski obali. Predavan,i a smo p'oshi~ali v Sočinskem dendrari,iu, · 
praktično delo pa smo opravljaJi v gozdovih okoli Krasne poljane, Ri-
ca jezera, gore Ahun, Dagomisa: 1ir1 ,Looja in si ogledali plantažne na.-
sadov Suhumiju in AdlBrju. 
Tečaj stn'o Žaključilf v' Mtiskvi, k,jer smo prel)ivali od 2. do 6. 
oktobra. Za zaključek smo se v prostorih 11 Goskomiteja1' pogovbril:i o 
uspehu tečaja •. Tečajniki so izrazili naslednja stališča in inisli: · 
1) Snov, ki smo jo obdelali na tečaju bo koristila vsakemu ude-
.. ležencu pri praktičnem delu ob uvajanju aerofotograrnetričnih metod v 
lastni deželi. 
2) Težko je bilo podajati snov tako, da bi bila v enaki meri ra~ 
zumljiva vsem tečajnikom. Tako specializacija, kot predizobrazba posa-
m~znih udeležencev, sta bili zelo nesnotni. 
3) Geografski ·p.oložaj dežel, iz katerih so prišli tečn,iniki, je 
zelo raznolik in zahteva za·to spacifične prifeme in na6ine dela pri 
!;3,erofot.oinven tarizacij i. 
. . 
4) Prihodnji seminar Ji naj bi zajeli hkrati ·mkij ša področja de;_ 
žel - udeležnr:.k tako,· da bi jih združili po geografskih značilnostih 
- 24 ... 
/posebej za področje zmernega pasu, posebej za subtropski pas in po-
sebej :a tropski). 
5) Koristni bi bili občasni sestanki, n. pr. vsaka štiri leta, 
kjer bi poročali o delu in napredku v posameznih deželah s področ~i a 
aerofotoinventarizacije. 
Udeležencev tečaja je bilo dvajset /devetnajst tečajnikov in 
eden opazovalec/. Devet tečajnikov je bilo iz Azije in sicer po en 
zastopnik• iz Irana, Pakistana, Nepala, Cejlona, Malaje, Burme, Indo-
nezije in Japonske. Afriške države so zastopali tečajniki iz Sudana, 
Liberije, Sierre Leone, Gane, Nigerije in Ugande. Iz Evrope smo bili 
zastopniki iz štirih dr·fov: Cipra, Grčije, Poljske in Jugoslavije. Za-
stopnik Finske je prav .tako sodeloval z nami na vseh predavanjih in 
praktičnem 'delu, veridB..1; je imel na tečaju le status opazovalca. 
Izmed udeležencev sta bili dve tretjini gozdarskih strokovnja-
lrnv s sla"J?im znanjem aerofotogrametrij e, ,ena tret,i ina pa ·naš je bila 
strokovnJakov-fotogrametrov s I)ičlim znan,iem gozdarstva .• 
Predavano snov smo laže razumeli, mi fo~ogramE1j;.ri, ker j0 obdela-
va aerofotogrametrij e zajela nad dve tret,i ini predayanj _in praktičnega 
dela. Me~i je to sodelovanje na semina~~u ield ~o~\stilo, ker sem to-
krat prvič poslušal predav,anj a o upora.bi aerofotogrametričnih metod v 
gozdarstvu. Geodeti-fotograinetri smo s~ namreč pri.· izdelavi topograf-
skih načrtov z aerofotogrametrično metodo izogibali gozdnih predelav, 
ker nismo mogli .prikazati prave·višinske predstave terena zaradi za-
raščenosti. 
. . 
Na tem seminarju ·smo.lahko v;id,eli in spoznali,· koliko lahko po-
maga aerofotogrametri,i a gozdarskemu strokovnjaku pri njegovem delu: 
talqrnciji, vzdrževan,iu gozdov, melioracijah, projektiranju komunika-
cij in zaš~i ti gozdov pred škodlj_ i_vbi. 
Sodelovanje med udeleženci seminar-ja je bilo tovariško in odkri-
to. V medseb6jnih pogovorih smo spoznali življenje, šege, navade, zgo-
·dovino in kulturo v posameznih deželah udeležencev. Za boljše spozna-
vanje je še vsak udeleženec v kratkem predavanju s konkretnimi ·podatki 
orisal svojo domovino. Na ta ~ačin ~mo se med ?eboj bolje spoznali, 
. O~S4?:m ,.pa so predavatelji spoznali metode in načine dela v posameznih 
deŽE)-lah ter s o zato določene teme v predavanjih temeljiteje obdelali. 
. Sovjetska uprava j ,'3 vso organizacij o tečaja poverila tovarišu Mi-
hailu Grigorjeviču Pinčuku, ki je svojo težko in odgovorno nalogo nad-
vse pohvalno opravil. Tečaj je potekal brez zastojev in natančno po 
predvidenem študijskem programu brez vsakršnih sprememb. Predavatelji 
so zgoščeno podajali snov, kontinuirano dojemanje je zahtevalo od nas 
takoj šn,i e šib.udiranje. Prve tedne do začetka predavanj na akademij .i je 
pomagal tov. Pinčuku pri organizaciji tečaja tudi tova Rustem, štu-
dent gozdarstva, ki je obvladal angleščino. · 
Za~topnii in vodja tečaja, ki ga je post~vila FAO, je bil go• pod 
D.A.Fran,cis. Na tečaju je nekaj časa sodelovala tudi sekretarka FAO 
gospa Ana Stebel. 
. . 
J 
i 
! .• 
1 
i 
1 
l 
l 
1 
1 
i 
! 
1 
- 25 -
Strokovno vodstvo tečaja so poveriii-tov~ doc.Sergeju Vasilje-
vicu Belovu, pomočniku direktorja NIIJ+t]:v Leningradu. Dr~ S. V, Belov 
je bil tudi glavni predavatelj na tečaj.u. Predaval nam je o aerofoto-
grametrij i in aerofotoinven tarizacij i. Ostali predavatelji na tečaju 
s o bili: Georgij Timofej evič Gutiev, doktor gospodsrskih yed za lrnl-
ture subtropskega pasu iz Sočija; predaval nam je o subtropskih lrnl-
turah ter nas vodil po pl[mtažnih nasadih grape-frui ta, mandarin in 
limon v sovhozu Kahora ter po botaničnem vrtu v Suhurniju, cand.Leonid 
M. Spicin, uslužbenec NIILH je pr~daval o uporabi računskih strojev 
in elektronskih računalnikov v gozdarstvu; vodil nas je tudi po raz-
stavi elektronskih računalnika~ v Leningradu. 
Na gozdno tehnični akademiji, imenovani po S.M.Kirovu v Lenin-
gradu smo poslušali predavanje prof. Georgija,G.Samojloviča, o meto-
dah poučevanja aerofotoinventarizacije n.a Aka.demiji. Prfkaza].i so nam 
tudi strokovne filme- o zaščiti_ iii ek~,plo.-a,tao1,i :i,i-gozdov. Prdfesor dr. 
G. G._ Samoj lovič je' :vo'dii' tudi naše pr'aktične vaje_ v Si,yerskem gozdu. 
Ing. David J. Girgido:v; US:lužben.e,c Nl'ILH;ham je poročalo Lindulov-
skem gozdu in vodil tJa. ekskurzij o. Tovariša -ing •. Aleksander A.Močka­
lov ter ing. Evgenij N. Martinov, uslužbenca NIILH sta vodila posa-
mezne skupine teča,inikov pri praktičnem delu v_Siverskem gozdu • . . ' ' ' '• ' ~ . 
Tovariš band. Dim:i,tr A.Globa.:.Mihailenko, uslužbenec v Sočinskem 
de:rid:0ariju, nam ,i e predaval o ·rastlinskih: vrstah v clendrariju, vodil 
'l)O 1ijcim eks.kurzi.ie ter, prav tako po sovhozu'juž:riih kul,~ur V Adlerju. 
Tovariš ing. Aleksander L.Ko;ke'·ško, us;Lužbenec .v S_očinskem den-
drariju nas je vodil po Dagomijskein lesoparj{\.i''pri Sočij1-1,. nam razlagal 
dr:~vesne vrste in pr~daval o. parkih in: lespparkih na _področju, Kavkaza. 
Tovariš ing.· Aleksander r'~ IlJ in iz 39.čij a je, predaval o· eksploa-
taciji gozdov na področju Kavkaza. 
Tovarišcand,Jurij A.Neča.;iev iz, V~_roneža nam je predaval o nači­
niti taksacije ~ozdov na Kavkaift in .sodeloval kot inštruktor pri našem 
p:raktičnem .delu v Krasni pol,i ani, na n'ica jezeru, gori Ahun, v Looju 
ter Dagomisu. 
,, -Tovariš· ing. Aleksander A. ICrivenko iz Voroneža je vodil prak-
- ' tične' yaje: S, klasičnimi rnetodami klasifi¼:acij e na gori Ahun pri So-
' čiju •. ~ri -:tem delu sta mu :poin~gala š~ tova+-iša ing·; Nikolaj_ I.Kurzin, 
ki je bil izkušen praktik-taksator ter ing. Jegor I.Gurtavo,j, oba iz 
Voroneža. · ' 
Strokovnjaki, ki so nam predavali ali pomagali pri ·p:r_aktičnih 
vajah, so nam posredovali svoje bogato znanje z izredno prfzadev!.lostjo 
ixi :s)cr;bj,o. Z njihovo pomdč;i o smo dob:i,.li popoln vpogled v moderne nači­
,:,·ne 'aer:ofotoi,nvent.ar-izacij e -,j Sovjetski zvezi in jasno slik'o, kako. si 
''sledi'j.o posamezne faze dela. ',, 
Vsi predavatelji in asistenti so predavali in razlagali v rušči­
ni. Tri uslužbenke so izmenoma in sproti preva,iale v angleščino. More-
bitno vprašanje tečajnika je prevajalka prevedla v ruščino in odgovor 
- 26 -
v angleščino. Prav tako so vse pogovore in diskusije. prevajali v rušči­
no. Prevajanfe je bilo brezhibno in po nekaj dneh nismo več občutili, 
da ne poslušamo predavatel~a direktno. 
Izmed vseh udeležencev tečaja sem samo jaz razwnel in čital 
·rusko; medtem ko je tovariš iz Poljske govoril tudi perfektno rusko. 
Vsi ostali udeleženci ruščine niso obvladali. 
Povsod, kamor smo. prišli, so nas tovariško, toplo in prisrčno 
sprejeli. Direktorji posameznih ustanov so nam nudili vse možnosti, 
da smo se seznanili z uspehi sovjetskih institucij na področju upora-
be aerofotogrametričnih metod v gozdarstvu. 
Ogledali smo si delo v NIILH, zlasti v oddelkih, kjer uporablja-
j o aero:fbtogrametrično metodo. Videli. smo izdelavo grafične radialne 
aeropoligonizacij.e, redresiran,i e · aeroposnetkov ter ses,tavlj anj e in 
leplj ei:J_j'e J6tqpianov .. v 1ening:0aJski proizvodni organizaciji, 
·. ,·; ·Aerof otoinventar;Lzacij a ,j ~ metoda,, ki jo up:orab:·lj aj o v Sovjetski 
zvezi v velikem •Obsegu. Raziskovalno delo opravljaj o instituti, J-d so 
samostojne us.t?.Uove. · ·' · · · · · · 
· Instituf NIILH v Leningradu se ukvarja izključno z znm1stvenim 
-~a~~skc:iV~lnim'delom na področju gozdarstva. Institut'~~stavljajo po-
samezni oddelki kot: oddeiok za zaščito drevja pred Škodljivqi, odde-
lek za.izdelavd in'preiikdt6 ter preizkus raznih strojev za s~tev, 
sa,ienje, dreniranje, ·:or.anje, kopanje itd. 
Preizkusna ,piosta:ja v sočinskem dendrariju se razeri i r1c~ziskovs.l-
nim delom ukvarja tudi s pri<lelovanjem semen. 454 vrst senieha' različnih 
dreves~ih vrst ~azpošilja in zamenjuje v lastni dežel~ ~er s sorodnimi 
inozemskimi ustanovami. · 
Vzporedno s študijem in·strokovnim.delom na tečaju smo izpopolni-
li program bivanja v Sovjetski zvezi ·z ogledi nn.rnej~v,. ,galerij,· raz-
stav, gledališč, kinopredf!t,av itd ~ v Leningradu, .poč.iju, in Mos·kvi. 
. V . .Ieri.ing:radu soo si ogledali Eremitažo, Ruski ni.uze;j, · Izakovo 
katedralo, Petropavlovsko 'trdnjavo, Kazenske katedrale, . Petrodvorec, 
Puškino, Pavlovsk, par}{ ,Letni Eiad, muzej v B,azli;vµ, Lindulovski gozd. 
in pokopališče žrtev. gr-uge svetovne vojne .• }:o Lenin??r~du smo. napravili 
izlet z avtobusom, V Nalem teatru:smo videli balet,.Cajlco~·ske0 o,. 111nbodje 
. jezero", v kinu Panorama pa smo gledali film 11 0ptimistiqeskaj D: trage-
dija.11. Ogledali smo.si tudi razstavo elektronike. 
V SočiJu smo si ogledali zdravilišče v Macesti. in smiatorij 
Ordžonikidze. Gostitelji so n.am z avtobusnim izletom razkazali Soči. 
Ogledali smo si Nacionalni park v Hosti,. Suhurni,, Gagro·, Adler, Krasno 
poljano in Rica ,iezero. V• Sočiju smo bili na predstavi l.\i1oskovskega 
cirkusa. 
f 
i 
i 
i 
t 
- 27 ...... :' 
~ Moskvi smo bili na gospodarsk~ rai~tavi, ogledali smo si Kre-
melj, Orožno palačo v Kremlju, muzej Panorama, ki prikazuje bitko na 
Borodinskem polju, Tretjakovsko galerijo, Muzej revolucije, živalski 
vrt in planetarij. V Bolj šom teatru smo videli balet r1Tropoju grorn&11 • 
Še enli:rat naj poudarim, da sem na tečaju mnogo pridobil zlasti 
glede na specializirane teme iz aerofotogrametrij e •. P.rav tako je ta 
tečaj korist"if .ostalim udeležencErm. . 
~ ...... 
/. 
; .:· 
Zap. 
št. 
1 
2 
3 
4 
5 
6 
7 
8 
9 
10 
v 
v 
- 28 -
Janez KOBILICA, dipl. inž„ geod. 
GEODETSKI KADRI 
Evidenco o geodetskih kadrih vodi Geodetska upr;iva.' SR,S, ki je 
ob različnih prilikah razpisala ankete aii drugače zbirala' podatke• 
Stanje kadra, če ga razporedimo po dejavnostih, s katerimi se ukvar,i a, 
je po podatkih ob koncu leta 1964 naslednje: 
dipl. inž • inž,geod. ' Vrsta de;J av.nos ti geometri skupno geod. (geodet2 -.-
geodetski dejavnosti 60 46% 10 62% 235 44% 305 44% 
geodetsko-komunalni dejavn. 26 20% 4 25% 84 159t l:-t4 16% 
Izven geodetske dejavnosti 21 16% 2 13% 43 8% 66 10% 
Nadaljevali študij v stroki 20 20 3% 
Nadaljevali študij izven str. 48 48 7% 
Zaposleni v drugih repu1)likah 13 11 24 4% 
Odšli v inozemstvo 7 27 33% 34 5% 
:Na odsluženju vaj, roka 2 18% 20 22 3% 
Upokojeni,umrli(a so še v stat~ 2 20 22 3% 
Nez,nano 31 31 5u1 .JJ__ 
Skupno 131 100% 16 100% 539 1009i 686 100% 
Od 686 geodetskih strokovnjakov,ki so kohčali geodetsko Šole v 
Sloveniji, ali ki so se šolali izven Slovenije pa so zaposleni v Slo..:. 
veniji, ,ie 19% diplomiranih inženirjev, 2% inženirjev (1. s·bopnje :::a-• 
kultete ali višja geodetska šola), geometrov pa je 79%. 
Z geodetsko dejavnostjo se ukvar,i a 44% vsega geodetskega kad:ea. 
y geodetsko komunalJ1D~-9'~~a:~,UlQJ;L~ so razvrščeni tisti kadri, ki se po,-, 
leg geodetskih del ukvarj a,i o s projektiranjem nizkih gradenj, gradbe-
nimi kalkulacijami, urbanizmom, raznimi komunalnimi posli (kot n.pr. 
manipulacijo z zemljišči) evidencami v komunah in podobno, to je z de"' 
li, ki bi zahtevala izobrazbo geodetsko-komunalne smeri 1:'AGG. Če pri-
štejemo še kadre, ki so naJaljevali študij na geodetskem oddelku se 
vsaj delno z geodezijo v SR Sloveniji ukvarja nekaj manj kot 2/J vseh 
kadrov. Izven republike je odšlo 9% vseh kadrov, popolnoma v negoodet-
ski dejavnosti pa jih je preko 2o%. Večina strokovnjakov o katerih ni 
podatkov (5%) je namreč spremenila stroko·. 
V januarju 1965 je Geodetska uprava SRS izvedla široko anketo 
o geodetskem kadru in potrebah po njem. Anketirano je biibo 395 raz•~ 
ličnih organizacij v SR Sloveniji, ki se ukvarjajo z geodetskimi deli 
t 
t 
1 
l 
i 
l 
1 
1 
i 
! 
! 
l 
' 
i 
1 
f .. 
l 
t 
1 
l 
l 
l 
t 
J 
Red. 
št. 
1 
2 
3 
4 
5 
6 
7 
- 29 -
kot-glavno ali stransko dejavnostjo, ali upol0 abljajo g,:,,odetske p,d:,,t.-
ke·. Odgoyor.ilo je 290 org·anizaci)it, to je cca J/4 in od tega zap,;slllj e 
· alL.namerava zaposli ti geodetski kader. 151 orga.niiza9ij. Odgovorile 8(, 
vse večje organizacije, ki. za~)osluj ej o geodetsld kader, odgov·or?. pc: 
niso poslale v glavnem le organizacije, ki malo uporabljajo goodr-:•t8ke 
usluge. Anketa je zajela veliko večino geodetskegn kadra, ld ~,,3 ukvar•-
ja z .geodetsko in geodetsko-komunalno dejavno~tjo, zaje1a je tuc1 i 
del kadra v nE)geodetski clejavnosti 9 ni pa zajela kadra pod točlrnnii 
4·-8 v prvi tabeli, (študij, izven republ:Lke, na odsluŽei1j u rokn '•' 
JA in podobno). Pričakovati je bil.o, cla bo ank3ta zajelt1 cc2. '70;: "7,JP(sd 
kadra, to je 480 st~okovnjakov, z~jel~ jih je pa 440 1 to je 92% ~ri·-
čakovanega kadra. Stanje, ki ga prikazuje naslednja tabela to:re;i 1shlco 
smatramo kot zelo realno: 
St.anj e kadi'a Pot:cebe JO k;:Hh·u 
Vrsta organizacij 
Stev. 
orga-
niza-
ci' 
dipl. geoJ.. 
geod. inž. geom. 
inž. 
Geodetski zavodi 4 20 .3 ' 86 109 25 1 7 8 
Geode.tska poc1.,i etj E3. ·2 2 17 19 4 
J('atastrski zavodi, ura-
di in GU SRS 42 16 5 122. 14J 32 1 .6 7 
Š.9l~tvo, inštituti 8 20 J 7 ·JO 7 6 ? r• ,_j 
Gospodarske organizacije 
·z geoclei.;sko dejavnostjo 
kot stransko 71 26 4 80 110 25 4 ;l. 14 19 
Slrnpš.č i.ne 9 
r 
5 11 3 2 2 o 
Neg13_ocletski z.avodi 15 6 1 11 18 4 4 1 3 8 
Skupno 151 96 16 328 440 J 00 16 ') .. J4 52 . L 
Velika večina geod.etske13a kadre. je torej zaposlenega v trel1 
skupinah o:c•ganizacij: geocletDko=f{atas• trslceslnžbe (32%) 1 gooc'otski zr;, n 
~-~J2:-.it~l2-?.cli~ ! ji.-(s.2ibl~§ o~~~~"ifa'j)iiiiiiiaoJif.j;~;~@(ji~IsJ(ij:1~ Iri~i•·:~ 
nostjci.kot stransko dejavnos:tJJL~L~.5JfJ, to je skupno 86% kad.J'.'a. V lJC"'-' 
geodetskih gd::3-p'odarslcih ,orgR.nizacij ah ( točka 5) je z·apos:Ler.m večin;J_ 
kaclra z gGodetsko-komunalno dejavnostjo. To vel;j a seveda :eoa kad.e~c, .1d. 
j,e bil v anketi zajet, pri vsem .kadru pa bi .se gotovo poveČE.Ll pr::,dv::::0111 
procent kadre. pod 5·, 6 in '7. . · 
Zanimivi so tudi neuradni podatki o povprečnih mesec;nil1 do-• 
bodkih v letu 1964: 
- 30 -
Dohodki v 000 din 
Red. dipl. 
št. 
Vrsta organizacije 
inž. 
inž. geom. risnrj i 
1· Geodetski zavodi 78, 5. s1,o 62,9 51,9 
2 Geodetska podjetja .:..; - 66,o 
3 Kat:astrs_ki zavodi, uradi, GU 67,7 74,0 63,7 39,3 
v 
in~ti tuti 84,7· ·77,7 48,8 31,0 4 Solstvo, 
5 .Gosp.odarske· orgaµizacije z geod. '· 
dejavnostjo' kot .stransko . 86,2' 71,3 67,5 51, 2 
6 ·skupščine 97 ,3 57 ,:o 56,• 
7 Negeodetski zavodi 85,?: 60,0 71,6 40,3 · 
Ti podatki seveda niso popuinoma realni. Mnogi strokovnjaki so 
navedli svoje osnovne osebne dohodke, ki Jim pripada;j o r: o točkovanju 
delovnega mesta, nekateri so navedli le svoje približne dohodke, nekaj 
pa ;jih sploh ni poslalo podatkov. Če to upoštev/lmo, lal).ko smatramo, 
da·• so dohodki v geodetskih zavodih in podjet~jih, zl-asti pD v drugih. 
gospodarskih organizacij ah" verjetno viš,i i. Pri dohodkih geometrov v 
katastrskih zavodih. in ·uradih je :_tr.eba upoš•tevati, da je 30,:[ vseh geo--
metrov v katastru direktorjev zavodov in. šefov uradov, ki imajo so-~. 
razmerno višje dohodke.· Pri skupščinah zavzer...aj o dipl. _inženirj i v_e-:-
činoma politične· ali vis_oke .::.1pravne funkcije in se· ne ukvarjaj o z gqo-
detsko dejavnostjo. V šolstvu je večji del inženir~j ev profesorjev na 
univerzi in visokih šolah, medtem ko je večina geometrov tehnično oseb-
je inštitutov. · · 
Zato lahko upravičeno sklepamo, da so najvišji dohodki•v pov-
prečju v gospodarskih organizacijah z geodetsko kot stransko dejav-
nostjo. Manjši so dohodki v geodetskih. zavodih in podjetjih, najmanjši 
pa_v katastrskih zavodih in uradih ter pri geometrih na inštitutih. 
Mnogo večje pa so razlike med posameznimi organizacijami in ·med 
delovnimi ines ti. Dohodki diplomiranih inženirjev se gibljejo med 43. 000 
din in .180.000 dih, geometrov pa med 40 in 1·130.ooo din, Sorazmerno 
višji dohodki inženirjev (od 60 do 130.000 din) so posledica dejstva, 
da so to starejši ·strokovnjaki,- ki so se že uveljavili v svojih or-
ganizacijah. 
Medtem ko se je clelitev dohodka po delu že sorazmerno dobro u-
veljavila v okviru samih delovpih organizacij, ·pa_ zavisi razmerje med. 
posameznimi organizacijami in _\črst.ami organizacij še od mnogih zunp.n-
j ih faktorjev. Tako so dohodki•' v posameznih 'katastr~kih zavodih in 
uradih odvisni od splošne ekonom,ske moči občin, . dohodld "V gospodarskih 
organizacijah pa od konjuktu.re .tJ,Q;Lhcwe osnovne dejavnosti na tržišču. 
''!_'· .• 
- 31 -
Anketa je analizirala tudi potrebe po kadrih, ki so razvidne iz 
drugega dela druge tabele, Potrebe po kadrih se nanašajo na obdobje 
naslednjih nekaj let. Del teh potreb bo krit s študenti in dijaki, ki 
,i ih organizacije že same štipendira'j o'i Ker je odgovorilo 3/ 4 vseh or-
ganizacij, med njimi vsi večji izvajalci geodetskih del 1 ni verjetno, 
da. bodo potrebe p·o kadrih ___ dosti večje. Upoštevati je treba tudi, da 
s'e v zadnj emc času, načrtno zmanj šu,i ej o· investicije v osnovno izgr.adnj o. 
Tako se na primer 7-letni plan nQVe ··fzmere in izdelave osnovne c"ržav-
ne karte ne izvaja, Ker je upravičen·ost načrtne nove izmere za večja 
·področja naše rep4bliko celo v. geoc:i.·etskem javnem mnenju v Sloveniji 
sporna, moramo še nadalje pričakovati, da bo obeeg geodetskih del pre-
puščen v veliki meri .trenutnim ~lučajnim potrebam, republiška sred-
stva, ki jih dobi Geodets).rn uprava ~a izvrševanje funkcionalnih nalog 
pa ne zadoščaj o, da bi v· večji 1nerf usmerjala geodetsko clej avnost, 
Večina organizacij v·naši republiki izvaja geodetska dela le v okviru 
same republike, ki pa ,ie kot tržišče geodetskih del majhna in se ni„ 
hanje potreb po geodetskih delih pri ·posameznih uporabnikih ne izrn,,-
·. nava, kar ,i e .že dosedaj vplivalo na nihanje potreb po kadrih. in pov----
. Žr'očalo zač:asno pre'n1;1.sičenost s kadri, včasih pa pretirane za)lteve 
po novih. · 
Kot je .razvich:o iz tabel-e 2, lahko t.orej pričakujemo; devbo v 
· naslednjih l!?tih ~aposleno .š~ 16 d1plomiranih inženir,1 ev 1 2 inženirja 
in 34 geom~trov, Ker je trentitno na 6dsluženjti vojaškega roka cca 20 
· geometrov, in 2. inženirja bo torEJj lahko velik del t0~1. potr61J. y 'kratkem 
pokrit. Preostale potrebe bi pri· geometrih geod, oddelel;: GTŠ pokril 
v enem letu, po inžen,.irjih pa ~'1\GG v 2 ..:.. 3 letih. V :Slučaju ko~1jukture 
pa se vračaj o še mnogi strokovnjaki iz negeode:tske naz,aj v geodetsko 
dejavnost. Za,to v bližn,ii prihodnosti· rie moremo pričakovat-~ večJega 
povpraševanja po, gepdetskih. st'l'okovnj"akih. · · · 
.. ·. Treba _je upoštev·ati :še, da bo lLa v naslednjih _8-ie:tih v pokoj 
prEldvojna generacija geodets1d.h-str.okovnjakov, ki ;jih je•danes aktiv-
nih.še 55 •. Ti.zavzemajo večinoma vodilne položaje.·N~katere delovne 
organizacije so to·že upoštevale ·pri izkazovanju svojih·potreb. i~a 
drugi strani pa bo zni.anj šala potrebo p_o kadrih mocle:rnizaci;\ a katastr-
ske službe, prehod na luknjiČa?tisistem in podruib1j~b.je ravninskih 
prectelov in gozdov, ~rnr bo občut'no zmahj šalo število parcel in s tem 
obseg dela katastrskih uradov in zavodov. Predvidena avt.omatizacija 
. geodetskih de·l bo na splošno d_elno· :zilianjšala potrebo po kadrih, akutna 
· pa bo potreba po specializiranih' kadrih, ki bodo sposobni uvaj,ati mo-
derhe načine dela. · · · · ., 
Iz vsega tega sledi, da je upravičena boj'.a~en, · da bo pri današ-
njem številu kadra, ki ga izš-018.j o geodetske. šole in pri dana.šnj i usmor-
. jen osti l~adra. ŽEl v bližnji: bodočnosti prenasičenost ,,z geodetskim kadrom 
iz današnjih periodičnih težav .. 1>rešla v stalni poj ay i ·> 
' ' • • + 
Proglem zaposlitve pri kadrih z visoko izobrazbo bo pr"i današnji 1\ 
usmerjen osti geodetsko-koinunal.i:1.ega oddelka FAGG rešij iv 9 če bo rešeno 
vprašanje pravic dipl. inženirj.ev geod. komunalne srneri in če se bodo 
. . -· ~.-'""-==">M>~"---~ 
- 32 ,_ 
ti strokovnjaki uveljavili pri projektiranju in izvajanju nizkih gra-
denj, .pri urbanizmu in v komunalnem gospodarstvu, kjer je povpraše-
vanje zaenkrat še sorazm13rno veliko, Problem na geodetsko komunalnem 
odseku.:je majhno število študentov (v vseh letnikih v letu 1964 ,;. 6.5 
je 49· redno in 7 ·izredno vpisanih) kar_ povzroča, da je šolanje t'eh 
strokovnjakov za skupnost sorazmerno drago. Tega je kriva deloma ne-
popularnost·geodetske stroke in periodične krize·v zaposlitvi kadra v 
zadnjih letih. Zato obstoja tudi':nevarnost, da se bo na geoq,.-komunal-
ni oddelek vpisoval slabši kader. To pa je glede na predvidena naloge 
avtomatizacije geodetske strolte in na zahtevo po uveljavitv:i. nove 
usmerjenosti geodetsko-komunalnega kadra v praksi, vsekakor skrajno 
nezaželj en pojav. Ker ,i e geodetsko-komunalni, oddelek FAGG v Ljubljani 
edini tovrstni .specializirani študij v držiivi, bi bilo treba v okviru 
SI_)ecializacije· fakul.tet v jugoslovanskem µ1erilu odločneje p.rei ti k 
šolanju tovrstnega kadra, za celo državo. 
. J 
Težji pa je problem kadr~ s srednjo izobrazbo. Geodetski oddelki 
srednjih šol obstojajo zaenkrat v vseh republikah in zato ne moremo 
pričakovati, da bo geod. oddelek v Ljubljani lahko šolal kader za 
večje tijritorialno območje. Eventualna preusmeritev oddelka sicer še 
ni d~tajlneje analizirana, a bi bila vsekakor težje izvedljiva kot na 
f' akul teti. V zadnjem času se je mn()go geometr•ov usmerjalo naprej na 
fakulteto v sorodne stroke. Samo na gradbeni oddelek FAGG se je v 
treh, letih, to. je od 1961 - 63 vpisalo 28 geometrov. Ker pa je od le-
:tošnjega J.e·ta, to je od 1964 možen vpis geometrom na ta odd·elek samo 
s šprej emnim izpi t'om, so se v 1·etu 1964 vpisali le še• 3 geometri. Vse-
kakor je čudno, da· je .. za geometre, ki imajo isto splošno izobrazbo kot 
. _ _gradbeni tehniki in podobno strokovno izobrazbo, potre.ben si:irej emni 
::Lzpit. Vpisani s končano gimnazijo na primer, imaJo sicer boljšo 
. -~p.lošno izobrazbo, nimaj·o pa nobene strokovnEJ pred-izobrazbe. 
~- .Težak je tudi· problem· finan,ciranja srednje Šole, ke~ je število 
gpisanih dijakov na geodetski· odde-lek majhno in tudi večina podjetij 
se zaradi majhnih potreb upira plačevati prispevek za geodetski odde-
lek. V zvezi z geodetskim oddelkom GTŠ bo vsekakor potrebno napraviti 
.natančne,j še analize in v kolikor bo p'roblem pomanjkanja delovnih mest 
za gdometre postal st?-lni pojav, bo treba v .okviru vse države. zmanjšati 
števil.o ·.geodetskih· sr~dnj ih šol. 
Uv.ajanje avtornatiza,cije v geodeziji bo zahtevalo i?.e v bližnji 
prihodnosti strukturne- spr,emembe geodetskega. kadra. Spremembe bodo 
potrebne tudi zarad.i večjih zahtev po specializiranih geodetih v indu•-
stri;i i, zlasti v industriji kovinskih konstrukcij, me·tal~giji in ko-
mični industriji, kjer
1 
'zahteva izgradnja industrijskih objok·tov in 
montaža strojev preciHtio geodetsko·delo. Zato bo treba do1)0lniti znan-
je predvsem že obs.toječega kadra; ki se s temi deli ukvarja, o. ima 
velike težave zaradi pomanjkljive izobrazbe in zaradi pomanjkanja li-
ter.fl.ture v njim do~topnih:jezikih. · 
... 33 -
Študij literature, še bolj pa izvajanje del v inozemstvu, zah-
teva čedalje bolj znanje tujih jezikov. Absolutno število strokovnja-
kov z znanjem tujih jezikov je v naši republiki sorazmerno ueodno, 
saj govori tuje jezike popolnoma ali vsa,j delno 85% diplomiranih in-
ženirjev, vsi inženirji in 56% geometrov. Neugodno pa je razmerje med 
posameznimi tujimi jeziki, ki jGJ razvidno iz spodnje tabele: 
Tujih jezikov govori v% naslednje število geodetskih strokovnjakov: 
,4 ezik dipl. inž. inž, geometri 
% % % 
Angleščina 29 6 4 
Nemščina 72 88 41 
:D'rancoščina 
... ·.'«--•···"· ·-·-
21 19 3 
Ruščina 18 6 8 
Italijanščina 12 6 11 
Ker je danes strokovna literatura naj b~gatejša v anglešiiini in 
ruščini, za dela v inozemstvu pa je .najvažnejše znanje angleščine in 
francoščine, bi bilo treba povečati š~evilo strokovnjakov z znanjem 
.teh .tr0h jezikov. Pri obstoje'c'em'kadru bodo in.orale razne ·cte+ovne · orga-
.niz,acij e poskrbeti za· 'iz·po'polnj evanj~ ·Jez·:iikovnega znanja svoj ega kadra. 
To bq. :nujno tudi zato, ker ima mn6B;o strokovnjakciv sa:in'o osnovno znanje 
tuj_ega jezika .al:i, ga r;iaj.več sru;no pasivno: ·obvlada, kw .je premalo pri 
izvijan~u d~l v in~zemstvu. · · · · ·· 
V bodoče bo treba nedvomno celotno kadrovsko politiko voditi bolj 
načrtno. Ta članek je bil sestavljen predvsem na osnovi rezultatov 
navedene ankete in drugih podatkov, ki so na razpolago: m!i'odetski upra-
vi. Vsekakor bi bilo zelo koristno, da bi še drugi geodetski ali tudi 
negeodetski .str,o¼:9vnj ak.i: 08,Y,.€3.tlili ta problem s svojih vidikov. 
1,·. ·., 
·,\ 
'' 
: ; 
- 34 -
O B V E S T ! L A 
NAROČNINA NA BILTEN 
Prvo številko je uredniški odbor dostavil vscem, ·za katere je 
uspel dobiti podatke. Ta šteyillta je brezplačna, kf;lr jo, finansira 
Zve~a·GIG in okrajno društv9 GIG okraja Ljubljane. Kako bodo finansi-
rane ostale številke, 1;lo odločila Skupščina Zveze GIG Slovenije, ki 
bo predvidoma maja alt· ,iunij a letos. 
Pri1agamo prijavnic~ za vpis v Zvezo G!G in prosimo vse, ki še 
niso člani Zveze geodetskih inženirjev in tehnikov, da jo izpolnijo 
in v dveh izvodih pošljejo na,ibližji podružnicidruštva G:IG, ali pa 
kar na naslov: Zveza GIG Slovenije, Lj.ubljan-a, Šaranovičeva 12 • 
.. V kolikor se bo izdajanje Bil tena sofinansiralo iz članarine 
Zveze GIG, ga bomo v bodoče pošiljali samo članom Zveze. 
EKSKURZIJA V RIM 
Zveza geodetskih inženir,i ev in. geometrov Slovenije ima namen . 
pripraviti v zvezi z XI. mednarodnim kongresom F.I.G., ki :bci od 25. 
maja do 5. junija 1965 v.Rimu, strokovno ek~kurzijo •V Rim z ogledom 
geodetske razstave, ki bo v .. času kongresa. 
. ; . . 
Ekskurzija bi b:i,,la organizirana: v sodelovanju s potovalno agen-
ci,j o :Kompas in bi pi'edvidorila t:ra,i ala 5 - · 6 ·dni •. 
' ' : ,' .'. l • 1 ' '. •, : ' \' "•• , 
Da ugotovimo zanimanje· 'i·a · e.kskurzij o ·med članstvom,. prosimo, da 
se interesenti neobve.zno prij'avij o z.a eks}n.trzij o pri tajniku ZGIG tov. 
majcen ing. Stanku (Geodetska uprava- SRS,.Cankarjeva 1/II) najkasneje 
.do 20, marca 1965. · 
(, ' •• f ' 
V slučaju zadostnega števila·_,prij avlj Eincev bomo s 11 Kompasom 11 
sestavili program in določili ceno ekskurzije in program takoj dosta~ 
vili prijavljenim interesentom. ~kskurzij e. · 
- 35 -
SEZNAM. GEOM.ETROY, KI SO DIPLOMIRALI V· LJUBLJA1.1\JI 
Y LETIH' 1960 DO 1964 
l. Anžel Jože 
2. Brunec Jože 
3. Černivec Peter 
4. Bergles Marija 
5, Divjak Kosta. 
6. Kaube 'Vlad;Lmir 
7, Kobilica.Aygust 
B. Qbu Marij i:t 
9, Peč0vnili: riojmir 
10. Ravnik Janez 
11. Sašek Janez 
212.., . .i/;Jt1on Adolf.·· 
) 13 ~--u:imthik . · J',ud'lt ik. 
. :~ 14·.,rY:i;tbab.ij a Maks· 
15. Zlatno.r~Ve.so 
16. Berden Jože 
17. Bremec Emii 
18. Devj ak rv·an 
19. Guštin Petar 
20, Hubert Miha.'el 
21. Kreutz Milan'<: 
l. Colnar Marijan 
2. Cvetko Ciril 
3. Grčar Ivan 
4. Grum Janez · · · 
5. Hasenbichel 1Viljem 
G. Hictaler Edvard .. 
7, IClančišar Er.vin 
8, Kol.ar Eri~ ' 
9. Langerholc Miro 
10. manohin Vladimir 
11. Mlakar Vladimir 
1960 -,--.--
, ,.i, .. 
22. Namestnik Danilo 
23. Primožič'Marko 
24, Repež Jože 
2S. Stezinar Ivana 
26, Sušnik Janko 
27, Škorjanc Janko 
28, Weiss B.o:ris 
29, Žnidarši6-Karla 
30. Reberšek Jože 
31~ Zlobec Željko 
V jesenskem roku: 
l. Pungeršič Alojz 
2. Pantar Ivo 
3, Ašič Maks 
12. Mihelič Franc 
13. Oi tzl Hug.o .. ·· 
14, Panikvar,Marija 
15. Ručna Rine-Florijan 
16, Sitar Marijan 
17. Smolej. Anton 
18. Tominc.Anton 
19. Vehab Štefan 
20. Vrhovec Jožef 
21, Zorec Stanislav 
22. Jurina Marijan 
,.. 36 -
1962 
l. Accetto Matjaž 15. Ljubič Danijela 
2. Bučar Rudolf · 16. Nar.aiočnik F:ranc. 
3. Duhovnik Jožef 17, Nemac Jožef 
4. Dolgan Dušan Stojan 18. 0bersnel Miljenko 
5. Fabjan Alojz 19. Prosen 0skai!' 
6. Ferj aro Janez 2.0. Robič Marija 
7. Foltin Rudolf 21. Simon Breda 
s. Grilc Janez 22. Stres Branko 
9. Jakše Martin 23. Strohsack Marijan 
10. Keček Berta 24. Štefan Marijan 
11. Kranjc Frančiška 25. VerhovŠ$k Herman 
12. Kranjc Hinko 26. Vertič Peter 
13, Kresnik Robert 27. Vindišer•Andrej 
14, Laznik Feliks 28. Zupanek Franc · 
1963 
'' 
l. Ahec Jožef 12 .• Pugelj Janez 
2. Beguš Darja 13. Rebernik Martin 
3. Berce :Janez .. 14 .. Rostohar Vladimir 
4. Bregantič Marija 15. Slatinšek Prane 
,_ 
5. Dušak Albin/ .. 16. Strupi Ivan ... 
6. Kadunc Milan 17. Šonaj a Marija. 
7. Košak Franc 18. Špacapan Marko 
8. Kranjc :B~riderik 19. Šušteršič Ivan· · 1 
9. Leopold Harald 20. Volmaj er Danijela 
10, Mohar Vasja 21. Zebec Friderik 
11. Pajer Milan 
1964 
1. Ambrožič Boris ·10. Koblar Lojze 
2 „ Bevc Franc 11. Miklič Tomaž 
3, Dolenc Peter 12. Perne Nace 
4, ]'atur Stanislav 13. Rakar Alb:i.n 
5, l~laj s Miloš 14, Starc Ant.on 
6. Horvat Ge-za 15. Štolfa Marjeta 
7, Kastelic:.Milena 16. ~ajc Marjan 
8. Klemenč:lč Matevž 17. Zeleznik. Iztok 
9. Kobal Rudolf 18. Šarec Janez 
- 37 -
SEZNAM DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV, KI SO DIPLOMIRALI 
V LJUBLJANI V 1-E'.L'JH_1960 _DO.l964 
l. Kovačič Vladimir 
2, Varasha Branko 
J. Seloč Zlatko 
4e Čibej Bogomir 
5, Stare Milena 
6~ Stantič Vincenc 
7. Geršak Jožef 
1, Lasič Leopold 
2. Švarc Jožefa 
J. Štraus Mihael 
4. Kokol Janez 
5' Jesih Silvester 
6. Peternel Stanislav 
7. Dobrovolj e Andrej 
8., Gorjup Aleksandra 
9. Rožič Nikolaj 
7 Kobilica Janez J., \'o 
2. Šivic Peter 
J. tilakar Gojmir 
4. Nose lt'rančišek 
r:: Juvančič Milan 
..1 ' 6. Rejc Ma·Hja 
Komunalni odsek 
l. Brenčič Zmago 
2. Laharnar Karel 
J. Senčar Primož 
4. Žumer Viktor 
5. Mrzlekar Dušan 
1960 
1961 
1962 
B. Grabel.nik Albina 
9. ·KonČilj a Frančišek 
10. Vodopivec Florijan 
11. Majcen Stanko 
12. Jarh Albert 
13. Todorovič Vidoje 
10. Korpič Jožef 
.11. Pakiž li'rančišek 
12. Petkovšek Franči?ek 
13. Šijakovski Peter 
14. Rejc Albert 
15. Naraks Sre'čko 
16. Lodrant Franc 
17. Pirjevec Janez 
Geodetski odsek 
l. Jemec Janez 
2. Vrtačnik Stanislav 
J. Šetina Jože 
4, Demšar Božidar 
5. De.µiš.ar .Božidar 
6. Zupančič Pavel 
- 38 ,_ 
1964 -
Komunalni odsek .. , I 9 stopnja 
1. Petrešin Eugen 
2" Polak J.ane.z ..... 
3. Kobilica J{vgust ·, 
Komunalni odsek ~ :tr. ·stopnja 
l. Kočevar Metod 
2. Bizjak Branko 
3. Kepic Ivn.n· 
4. Zo::."ri Sre6ko 
GeodetE.:ki odselc - I.· stopnja 
l. VimEr Jo/Le , .. 
2, Lezli Djemal 
g~odetS~g odsek - II. stopnja 
L Križnar Peter 
2. Nikol6v Nikola 
3. Gugovski·Kiro· 
Lir,, M::irinko,i1:č STobodari 
i:· 
) . R ,, 7 ,h· •· o'·1•cX' •Q111'e·•~ t,.... \l<-..L... ,•.:,-1- l •·-
6 • ZJ.obec'Željk6 
.! .. ' :. 
' 
\ 
1 i . 
' 1