39, številk».
dwp 18, imaj» 1917
Imetnik IX
I Neodvisen političen list za ttovtart» lfmUtvo. |
. jdaribor •n ti. m.
WaJ»©w©jše avstrijsko
ura to.© porodilo.
Dunaj, 17. maja.
Italijansko bojišče.
Boji ob S o ö i so se včeraj po razmeroma, mirj-ni noži razvneli znova,
G lavni sunek italijanskih napadalnih mm, katere sp 'dobivale neprestano svežih; oiačenj, je bil naperjen proti v i § i n s k j v te r ij g i vzhodno od ozke doline Plave — Solkan in proti! našim Črtam p r e d vratmi Go r t e e. Na severu tega odseka se na višini E u k, južnovzhodho! od , Hav, bori z največjo srditostjo. Branitelji in napadalci menjajo vsako uro svoje vloge; sveže v boj poslane rezerve ženejo vrženega sovražnika vedno zopet znova k izgubepolnemu n a pa,du.
Dalje proti jugu v prostoru gore Sv. G a b -r i j e 1 a so morali sovražni polki, ko so se opetovano zaman zakadili v najše postojanke., že popoldne o-pustiti svoj napad. Nič manj vspešlno so potekli za nas boji na pesti, ki vodi; na. vzhodni strani iz Gorice. iTludi v tej okolici se je skoro eel dan borilo za posest naših prvih črt.
Proti večeru so bili naši jarki, če se izvzame majhne dele strelskih jarkov, temeljito očiščeni sovražnika.
Posebno zahvalo zaslužijo dunajske Čr novoj niške ćete, ki so brigadi Emilia v krepkem protinapadu, ki je imel popolni \ speli, odvzeli 4 0 0 v j e t p i-k o v.
Na Kraški planot i je izborno delovanje naših topov prisililo sovražno infanterijo do brezdelja.
Na. t i r o 1 s k i fronti so Italijani južno od Su-. ganske- doline pričeli z močnim artilerijskim ognjem iz najtežjih kalibrov.
Na o s t a l i h boji S č i h nič novega.
Dogodki na morju.
V noči od 14. na 15, maji a je napravil oddelek naših lahkih pomorskih vojnih sil sunek v -Otr antsko morsko ožino, kjer je bil uničen 1 italijanski rušilec ?> trgovski parniki in 20 oboroženih istražnih parnikov. Vjetih je bilo 72 mož angjleške posadke, povratku so imele naše vojne ladje celo vratb srditih bojev s številnimi sovražnimi vojnimi ladjami, v katerih je imel sovražnik precej veliko škode. Na dveh sovražnih rušilcih je izbruhnil požar. Sovražni podmorski čolni so brezvspešno posegli v boj, d oči m so naša pomorska letala, kfi so se v odlični meri udeležila bojev, zadela z bombami dve sovražni križarki, in se tudi vspešno borila s sovražnimi podmorskimi čolni. Naše vojne sile so se vrnile polnoštevilno z malenkostnimi človeškimi izgubami, in poškodovanji. Na odlični način sodelujoč z našimi vojnimi silami, je nemški P-čoln potopil angleško križarko, ki |e i-mela štiri dimnike.
Wajaovejfo m©mšk© nradno poro&ilo.
Berolin, 17. maja.
Francosko bojišče.
Armadna skupina prestolonaslednika. Ruperta; Vsled močnega angleškega prdtisunka smo morali o-zemlje, kS smo ga pridobili zarana zjutraj pri vasi Roeux, zopet izprazniti. Kmalu nato so napravili [Angleži močne napade severno od Scarpe predpoldne in popoldne. Napadi so bili odbiti in sovražnik je imel velike izgube. Tudi južno od Rianoourta so Angleži brezvspešno napadali.
Na tej fronti smo v mesecu maju dosed a j vjeli 2300 Angležev.
Armada nemškega, prestolonaslednika:	Pri
Vauxaillonu in vzhodno od Lalfaulxa smo v nepriča-
kovanem napadu pomaknili našo bojno črto za nekaj sto metrov naprej in smo jo kljub francoskim napadom obdržali v oblasti. Razve» krvavih izgub smo v tem boju vjeli 248 sovražnikov in vplenrli- več strojnik pušk. Tudi zahodno od Froidmonta Ferme (pri Braye) se nam je posrečilo iztrgati sovražniku naprej potisnjeni del postojanke. Na tem delu francoske fronte smo od začetka tega meseca vjeli Čez 2700 Francozov.
Sicer je pa bilo vsled deževja vojno delovanje na tem delu fronte malenkostno.
Macedonsko bojišče.
Po večdnevni artilerijski pripravi severno in severnozaho od BStolja podvzeti močni francoski nar padi so bili končani s popolnim ,vspehom tamkaj se vojskujočih nemških in bolgarskih čet. V boju iz bližine in v protisunkih je bil sovražnik povsod odbit, pri čemur je imel težke izgube.
Vzhodno bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov,
N»*I vjeli 8000 Italijanov
V	tridnevni infanterijski bitki ob Soči so lUi^i dosedaj vjeli 3000 Lahov in vplenili večje število* strojnih pušk.
Miljukov odstopil;
Petrograd, 16. maja.
V	seji začasne vlade, ki se je_ vršila po noči. je minister zunanjih zadev Miljukov izjavil, da poda demisijo in da bo popolnoma izstopil iz vlade.
Pravosodni minister Kerensky je bil imenovan za vojnega in mornariškega ministra,
Amerika nože posebnega miru z Nemčijo.
Lisi „Neu-Jork Times“ objavlja uradno noto, v kateri se zagotavlja, da Amerika ne bo nikdar prej sklenila z Nemčijo posebnega miru, dokler se odločno ue ugodi zahtevam, ki jih je svojca» naznanil Wilson v svoji noti.
Bethmain-Holiweg o
vojnih ©lijih.
Sedaj imamo z napetostjo pričakovani govor nemškega kan celar j a pred seboj.
Le dvojno je Ireba pribiti :
1.	BethmaniuHollweg še ni hotel odkriti nemških vojnih oilfjev, ampak rekel, da se vladini in vo. jaški vojni cilji ne krijejo z vojnimi cilji konzerva-tivcev, ki hočejo vse polno aneksij in odškodnin, — niti z onimi socialdemokratov, ki nočejo nobenih odškodnin in aneksij.
2.	Nasproti Rusiji je izjavili, da M 'Nemčija s s v o j i mi zahtevam i ne omogočila njenega
razvoja. Ne dvomi, da bi se mogli državi medsebojno sporazumeti in zediniti. Iz tega sledi, da bo Nemčija nekaj zahtevala od Rusije, toda ali aneksijo ali odškodnino ali oboje, tega iz Bethmannovega govora ne izvemo.
Bethmanii-Hollwegov govor nas niti za korak ni dovedel bližje k mini.
V zbornici.
Z nenavadno velikim zanimanjem so v Nemčiji, pa tudi izven Nemčije pričakovali govor nemškega državnega kancelarja. Bethma.nn-HoTlwega v nemški državni zbornici dne 15.■ ipaja kot odgovor na interpelacije in vprašanja' nemških' konzervativnih in socialdemokrati čnih posla cev glede vojnih ciljev Nemčije. Zbornica je bila natlačeno polna, tSeji so prisostvovali tudi avstrijski socialdemokratični poslanci I dr. Adler, Seitz, dr. Renner in dr, Ellenbogen. — t Kancelar je izvajal:
IKaneelar začne govoriti.
Stavljena vprašanja zahtevajo od mene progra-ma.tično izjavo glede vprašanja vojnih ciljev Nemčije.
Podati v sedanjem trenotku tozadevno izjavo, bi nasprotovalo interesom države. Vsled tega sem primoran, da odklonim izjavo o vojnah ciljih Nemčije. Že od zimske dobe 1914-1915 se od vseh strani,, zdaj od te, zdaj zopet od druge strani sili v me, da naj o vojnih ciljih Nemčije podrobnoj in javno govorim. Kolikor sem pač mogel vsakokrat govoriti o naših vojnih ciljih, sem govoril javno in sicer tukaj v državni zbornici. Bile so splošne osnovne črte in niso mogle biti več. Toda bile so zadosti razločne, da izključujejo, kakor se je poskušalo, vsako istovetnost z drugimi programi. Notri do današnjega due sem se držal teh temeljnih načel. Našla so v naši skupno z zaveznicami storjeni mirovni ponudbi dne 12, 'decembra lanskega leta nadaijno izrazitost.
Nemčija In zaveznice istih naziranj.
Nedavno nastala domneva, kakor da bi glede mirovnega vprašanja obstojala kaka razlika- med nami in našimi zaveznicami, je bajka. Povdarjam to prav izrecno, svest si. da bodo izrekli to prepričanje tudi vodilni državniki naših zavezniških držav. Gospoda! Preveva me popolno razumevanje, da S8 prebivalstvo strastno udeležuje vprašanja vojnih ciljev kakor tudi stremljenj za* mir. Razumem klic in poziv na me za jasen odgovor, klic, ki se je danes slišal od leve in desne strani, toda, gospoda moja, pri razmotri vanju mirovnega vprašanja, more biti za mene edino pravec, da se kmalu in zajedno srečno konča vojska. Kar je več, ne smem ničesar storiti in ne smem ničesar povedati. Ako me sili, kakor sedaj, celokupen položaj do vzdržnosti, se bom posluževal te vzdržnosti in se ne bom dal spraviti od svojega, pota na nobeden pritisk in tudi ne na pritlšjk inter-pelantov poslancev Scheidemann (soc.) in Rösicke fkonz.). Od tega trdnega sklepa, me ne ho spravila beseda poslanca Scheidemanna v tem trenotku, ko buči pri Arrasu in ob Aisni bobneči ogenj, ako bi jo vrgel med ljudstvo, namreč da je
revolucija mogoča.
Nemško ljudstvo ne bo imelo z menoj vred za tako besedo nobenega umevanja. Tudi poskusa posl. Rösicke, češ. da. se nahajam v sponah socialnih demokratov, ne bo imel nobenega vspeha. jPredbaciva se mi, češ, da se nahajam v sponah- kake strainke. Ne, nisem v sponah nobene stranke, ne v vaših in tudi ne v sponah strank na. levici. Gospoda! Ze mesec dni vihrajo nečuveno srditi boji na francoski fronti. Ves narod živi z vsemi svojimi čuti in s s-krbmi tamkaj zunaj s svojilni si novi j, ki z brezpri-merno' žilavostjo in ne meneč se za smrt, odbijajo vsak dan se ponavljajoče angleške in francoske navale.
Anglija in Francija za mir nedostopni.
Tudi še danes ne vjklim ničesar, kar bi pričalo. da bi hoteli Anglija in Frajncfija kaj popustiti in odnehati od svojih osvajalnih in v gospodarskem o-ziru uničevalnih ciljev. Kje so pa bile tiste vlade, ki so v lanski zimi stopile pred svet, da bi; se naredil konec brezsmiselnemu klanju najrodov? Ali so bile take vlade v Londonu ali v Parizu?/Zadnji gjlas. ki sem ga slišal iz Londona, je bil sledeč: Vojni cilji, katere smo objavili pred dvemi leti, ostanejo nespremenjeni. Poslanec Scheidemann vendarle more verjeti, da bi jaz mogel tako nazirajnje sprejeti s kako.«« lepo gesto. Vsled takega razpoloženja naših zapadnih sovražnikov pač ni nikogar, ki hi mogel verjeti, da bi se moglo naše zapadne sovražnike storiti naklonjene za mir, ako bi tukaj sedaj podal kako izjavo, da se Nemčija odpove aneksijam. In /ravno za to se gre. Mar li naj našim zahodnim sovražnikom podam zagotovilo, katero bi jim dovoljevalo, da bi smeli brez vsake nevarnost# lastne Sfegobe poljubno nadaljevati vojsko? Ali naj morda rečem tem sovražnikom to4e: Naj pride, kar koli si bodi, mi bomo na vsak način se vsemu odpovedali? Mi vam nočemo storiti nič hudega, vi pa. ki nam strežete po življenju. pa smete brez nevarnosti še nadalje poskušati svojo srečo? Ali naj za vso Nemčijo na vse strani vpostavim eno samo formulo, ko je vendar samo en del celote vseh mirovnih pogojev? Bila bi to politika. ki bi se odrekala vspehom. s krvjo naših sinov in bratov priborjenim in ki bi puščala, vse druge račune neporavnane. Ne. gospoda! Odklanjam tako politiko. jaz je ne maram, ker bi bila grda nehvaležnost za storjena junaštva, našega ljudstva, na frontah in
doma. Taka politika bi nage lij ud st. v o doli do priprostoga delavca v življenjskih pogojili trajno pritiskala ob steno. Taka politika bi bila istovetna z izpostavljanjem v nevarnost	j
bodočnost Nemčije.
Ab naj nasprotno podam načrte za aneksije? Tudi to odklanjam. Ne da bi hoteli si pridobiti ozemlja, smo šli v to svetovno vojsko, v kateri se sedaj nahajamo skorodane s celim svetom, j nikakor ne, — ampak Nemčija se vojskuje, da s,i zasigura svoj obstoj Sin bodočnost naroda. Ravno tako malo,, kot kak osvajalni načrt pomaga izvojevati zmago in končati vojsko, tudi načrt odpovedi do aneksij. Nasprotno, s tem bi igral samo igro sovražnih mogotcev» in bi jim le olajšal delo, kako še nadalje slepiti njihova, vojske že do grla sita ljudstva bi nadaljevati vojsko do brez konca. Gospoda! ITako početje bi pač bijta-grda nehvaležnost napram našim bojevnikom pri Ar-rasu in ob reki Aisne,
Rusija.
Kar se tiče našega vzhodnega soseda Rusije, sem govoril o tem že pred nedavno. Zdi se, kot da bi hotela nova Rusija za-se odklanjati osvajalne načrte. Ako bi Rusija hotela in mogla Ar enakem smislu vplivati na njene zaveznice, mi ni,znano. Brez dvoma si Anglija, s pomočjo njenih oisjtalih zaveznic prizadeva z vsemi sredstvi, vpregati Rusijo še tudi nadalje v vojni jarm ter na ta način preprečiti željo ruskega ljudstva, da se kmalu sklene svetovni mir. Ako pa hoče Rusija zabraniti najdajLjna krvoprejitje svojih sinov, ako nima nobenih osvajalnih namenov, ako si želi trajno z nami v miru živeti, potem je Vendar samoumevno, da se Nemčija pridružuje taki želji. Nadalje je tudi umevno, da Nemčija ne mara
onemogočiti razvoja Rusije z zahtevami,
Katerih bi se ne moglo ispraviti vj sklad s svobodo in z voljo narodov, z zahtevami, ki bi bile kal za nova sovraštva med Nemčijo in Rusijo. Ne dvomim, da bi se na podlagi medsebojnega sporazuma ne mogla najti sredstva, ki bi v bodoče vsako misel na nasilje ali nadvlado izključevala. Najti bi se morala; sredstva za sporazum, ki bi bil neskaljen in bi ne puščal za seboj nobenega trnja.
Vojaški položaj Nemčije.
Vojaški položaj Nemčije je tako ugoden, kakor še nikoli v tej svetovni vojski. Sovražnik na zahodu ne more predreti nemške bojne črte. Naši P-čolnI delujejo z vedno večjim vspebom. O. tem nočem veliko govoriti, saj govorijo dejanja. Mislim, da to tudi nepristranske države priznajo. Kolikor je pač združljivo z našimi interesi, bo Nemčija vselej varovala tudi interese nepristranskih držav. To, kar smo dovolili nevtralnim državam, hišo prazne obljube. Tc velja ravnotako za naše mejače, za Nizozemsko in za skandinavske države, kakor tudi za države, ki so vsled svoje geografične lege posebno hudo izpo stavljene sovražnemu pritisku. Mislim pri tem zlasti na Španijo, ki je, svesta, si svojih viteških tradicij, pod jako težavnimi okolšcinami ostala dosedaj nepristranska, S hvaležnostjo priznamo to zadržanje Špani le ih gojimo le željo, da bo mogla Španija po dokončani vojski nemoteno razvijati svojo moč in blagostanje.
Bližamo se dobremu koucu.
Gospoda! S trdnim zaupanjem sn^em trditi, da se bližamo dobremu koncu. Prišel bo čas, ko se bomo o naših mirovnih ciljih, glede katerih se nahajam v popolnem soglasju z vrhovnim armadnim'vodstvom, mogli začeti pogajati s sovražniki. Hočemo mir, ki nam bo zaisigural svobodo, da se bomo mogli neovirano zopet razvijati in zbirati moči, katere je vojska uničila, da bo iz kbvi in žrtev vsklila na novo ena država in eno ljudstvo, močno' in neodvisno, neogroževano od svojih sovražnikov, ljudstvo, ki bo zavetišče in zaščita za mir in delo.
Iz nemškega državnega zbora.
V seji nemškega državnega zbora dne 15. mar ja sta poslanca ar. Rosic k e v imenu nemških konzervahvcev in Scheidemann v imenu soc. demoKratov stavila razna vprašanja in interpelacije na, državnega kancelarija Bethmann-HoHwega, da se javno v zbornici izjavi o vojnih ciljih Nemčije.
Poslanec dr. R ö s i c k e je utemeljeval svojo tozadevno interpelacijo sledeče: Dočim se na zapadni fronti nadaljuje najkrvavejša borba, pritiska social-demokratična stranka na državnega kancelarja, da sklene mir takoj in sicer brez vsake vojne odškodnine ,in brez vsake aneksije. Zahteva in sklep socialnih demokratov sta povzročila, v širokih krogih našega prebivalstva veliko vznemirjenja, ki je nastalo zlasti vsled tega, ker se vodstvo države v izvanredno obilni meri ozira na, zahteve in želje socialne (demokracije. Tudi 'Avstrija je podala po časopisju izjave, ki stoje naziranjem socialne demokracije prav blizu, kajti izmenjava brzojavk med državnim kanee-larjem in grofom Cerninom pomen ja soglašanje nazi-ranj obeh vlad držav Socialna demokracija je storila sklep, da se sklene mir brez všake irojne odškodnine in brez aneksij in
zdi se, da državni- kancelar soglaša s tem skjlepom.
O tem se državni kancelar dosedaj še ni izjavil, O. petovano smo izrazili svojo ueomajcno voljo, da hočemo zmagati, toda zdi se, da državno vodstvo ni takega naziranja, Naša. vojska je obrambna vojska, in si hočemo zasigurati obrambo, ne da bi si pomnožili svojo moč. Odreči se vsa k i ,v o j n i o rt-ško đ n i n i h i p a z a N e m e i j o po m e n i 1! o nositi bremena m i 1 i j a r d z a v» e 6 d e se 11 e t i j. Ljudstvo se nahaja glede svoje bodočnosti v velikih skrbeh in zahteva točne in jasne izjave glede vojnih ciljev Nemčije.
Za poslancem dr, Rösicke je dobil besedo soc.-demokratični poslanec S c h e i d e im a n n, k! je izvajal sledeče: Naši vojni cilji so, da Nemi čija n e s m e izgubiti n o b e n e »g a ožemi j a i n ria se ji zasigura politična samostojnost in njeni gospodarski interesi. Toda mi odklanjamo vsako n asilfetv o napram tujim narodom. Na obeh straneh se tolaži ljudstva na ta način. češ, da kmalu pade končna odločitev ter da je Šc treba nekoliko potrpeti. Toda to tolaženje že traja tri leta. Naša naloga je napraviti konec (takemu j_ granju s človeškim življenjem. Nesmiselno je pjošil-j,ati v mesnico na stotisoče vojakov za cilje, katerih ogromna večina ljudstev ne mara, za bilje, ki so nedosegljivi, ’Vneti zagovorniki aneksij, kakor poslanec dr. Rösicke, odpirajo svoja usta zaradi tega tako široko, ker jih spreletava strah pred: obračunom, ki bo sledil po vojski. V s e n e m c i a a h t e v a j ,o v o j-n e odškodnine in aneksij. Odnehajte! od teh zahtev, kajti razpoloženje je njevarno. 1 Ako bi državni kancelar danes podal izjavo, to bi ustrezala željam vsenemcev, bi morali mi podati izjavo, d a s e nas je skozi tri leta varalo. Posledice bi bile usodepolne. Ali se mar name-rava državni kancelar ločiti od ljudskih m,as In od svojega avstrijskega zaveznika? Potem bi padle vezi, ki združujejo obe državi. Ako bi se Anglija in Francija danes izrekli, da ne želite ' nobenih aneksij, Nemčija bi pa vstrajala pri zahtevah po aneksi i in vojni odškodnini, potem ste lahko prepričani, ; da izbruhne v Nemčiji revolucij a! — j Trdno sem, prepričan, da se ne more skleniti mir, ne 1 da bi se meje prav nič ne spremenile. Töda Kai s-prememba meja se mora vršiiti- v medsebojnem spo-razumljenju, kar pa; ni istovetno z aneksijo in je le poprava meja in tudi ni nasilstvo, ampak sporazum-Ijenje! Živela Evropa! Živel mir!
Po govoru poslanca Scheidemianna je govoril ; državni kancelar Bethmann-Holl weg. kojega govor jj priobčujemo na drugem mestu.
Po kancelarjevem govoru se je razvila v zbor- j niči živahna, debata, V imenu cen truma., nacionalnih j liberalcev in naprednjakov je podal poslanec Spahn sledečo izjavo: Nemški narod si želi (miru, to bi zar sigural Nemčiji obstoj, njeno politično in goispodar-sko velevlast, miru, ki bi ne odbijal in izključeval Nemčije od svetovnega, trga. 'Soc.-demokr. poslanec L e d e b o u r je rekel, da bo stavil v zbornici predlog za spremembo ustave v tem smislu, Ha se Nemčija spremeni v repu b i i k o. Konzervativni poslanec pl. Gräfe je rekel, da kancelarjev govor ni razjasnil položaja, ker je bil nejasen, {vsled česar kličemo: Cesar, sliši glas svojega ljudstva!
Cesar Karel xsa južno-tirolski fronti
Pretekli torek, dne 15. maja, je minilo leto dni, kar so začeli na južnovzhodnem tirolskem obmejnem j gorovju grometi avstro-ogrski topovi kot predznak ; avstrijske ofenzive proti Italiji, katero je vodil sedar nji naš cesar, tedaj prestolonaslednik nadvojvoda Karel.
Da se proslavi naš zmagoslavni pohod v sov- ; ražnikovo ozemlje, se je cesar Karel odločil, da obišče te dni našo južnotirolsko fronto. Iz Dunaja se je v spremstvu generalov in držarvmikotv odpeljal v pondeljek, dne 14. maja opoldne. ..Cesarica Žita je spremljala svojega soproga s prestolonaslednikom 0-tonom in nadvojvodo Robertom do postaje Hütteldorf. Tam sta se cesar in cesarica prisrčno poslovila in princa sta svojemu očetu mahala z ročicami v sldlvo.
Ljudstvo na Solno graškem in Tirolskem, kjer se je vozil cesar, je zvedelo, da se pelje mjladi vladar na bojišče. V velikih trumah je prišlo ob železniško progo, da ga pozdravi. Ljudstvo, šolski otroci in vojaštvo je na celi poti cesarja viharno pozdravljalo. Na mnogih mestih je bila železniška proga zavita v cvetje in zelenje. Na postajah, kjer je dvorni vlak obstal, so šolski otroci in mladenke izročile cesarju šopke cvetlic. Med Celo vožnjo je bilo krasno vreme. Vlak je drdral po cvetočih livadah, skozi'špalirja od cvetja duhtečih sadnih dreves, skozi zelene gozdove. V Trident je dospel cesar dne 15. maja, ob
6.	uri zjutraj. V spremstvu nekdanjih Članov 20. armadnega poveljstva se je cesar odpeljal z avtomobilom v selo Vielgereuth, kjer se je vršila riužba bor žja. Nato je cesar s svojim spremstvom stopil na goro Costilla, odkoder se vidijo bojne poljane prejšnjega leta. Opoldne se je vršil obed, katerega so se u-deležili člani „starega“ 20. armadnega potveljstva. —.j Popoldne je cesar stopil n® italijanska tla. — Zvečer dne 15, maja se je cesar Karel zopet odpeljal proti Dunaju.
Italijansko bojišče.
Na slovenskih tleh ob* Soči in na Krasu se bije krvava bitka za vsako ped zemlje. Po* dvadnevni srditi artilerijski predpripravi so se navalili Italijani dne 13. maja z ogromna infanlerijško silo na naše postojanke od Tolmina do morja, Najhujši naval je v deseti laški ofenzivi na severnem odseku bojišča med Gorico* in Tolminom, dočim boji v odseku pri morju niso tako hudi. Naši, ki so bili na laške napade dobro pripravljeni, so dosedanje srdite sunke Cadorno-ve armade krepko odbili. Samo med Avčami in Kanalom se je Lahom posrečilo, da so zavzeli ozek kos ozemlia na levem bregu Soče. Sicer pa je cela paša fronta do morja ostala nepremaknjena. Po bojih dne
13.,	14. in 15. maja., ki so trajali neprestano noč in dan, je ponoči od 16.. na, 17. maja nastal kratek odmor. Naslednji dan pa, so se boji razvtneli znova z vso silo. Italijanske izgube so izredno velike. Poleg več tisoč padlih so Lahi izgubili do dne 17, mapiika nad 8000 mož kot vjetnike. Imamo upanje, da slavna Boroevičeva armada tudi iz desete bitke izide kakor zmagovalka.
Na koroški ,m tirolski fronti mestoma hud artilerijski ogenj,
V	južni Adriji je naše vojno brodovje v; noči od 14. na 15, maja prizadjalo sovražnemu brodovju izdatne izgube in se je srečno vrnilo*
f\r	'	. i
Deseta italijanska ofenziva.
Po tridnevni hudi artilerijski predpripravi na fronti od Tolmina do morja so Lahi pričeli dne 13. t. m. z infanterijskimi ofenzivnimi naptajdi. To je pričetek tako dolgo prerokovane desete laške ofenzive.
Prvi dan.
V	nedeljo, dne 13. maja, so Italijani poskušali predreti na dveh mestih našo fronto: pri Plavelj severno od Gorice in pri Biljah južno od Gorice. Pri Plaveh bi se bili Italijani radi s presepetjljivim napadom polastili naše prednje višinske postojanka vzhodno od Plav. Lahi so dvakrat poskušali svojo srečo, a so bili dvakrat vrženi nazaj.
Drugi dan.
V	pondeljek, dne 14. maja opoldne, so se navalili Lahi na celi, nad 40 km dolgi fronti z veliko silo in groznim ognjem proti našim postojankam. Globoke so bile sovražnikove napadalne rojne vrste. Ta dainsejebila na go riških tleh najstrašnejša vseh bitk, kar jih je bilo n® gori š k i zemlji. Središče krvave borbe so bili sledeči prostori: pri P1 a! v e h, pri S v. G o r ij in gori Sv. G a b r i j el a, na višinah vzh od n q od G o-r i c e, na prostoru med krajema S p a c a p a n i in K o st t a n j e /v i c o, na Fajti hrjilbu in Hudem logu. Na obeh straneh so se na napade dobro pripravili. Naši so na celi črti srečno odbili vse napade in prizadjali sovragu grozne izgube. Na stotine mrtvih in ranjenih Lahov je obležalo na bojišču. Naši so vjeli 1600 mpž, med temi 15 častnikov in vplenili več strojnih pušk. NajjhujŠai borba se je vršila za postojanke na Fajti (hribu ({severovzhodno od Kostanjevice). Petkrat so te postojanke menjale gospodarja, petkrat so morali Lato po krvavem bajpuet-nem jurišu bežati. Važne postojanke so končno ostale v naši posesti.
®Etoji dan inlanterljskß bltkß«
Dne 15, maja se je bitka na Erimorskem nadaljevala zopet z izredno ljutostjo, Ogromne sovražne Čete so nepresjfono napadale. N a tisoč le in tisoče Italijanov j e zopet, padlo v krvavem boju. Najhujše je sovražnik ta dan napadal v prostoru pri Plaveh. Povsod je bil krvavo zavrnjen, edino med Ajbo in Kanatom (severozahodno od Plav) se mu je posrečilo na omejenem prostoru prodreti čez Sočo, A svojega * vspeha ni mogel .izrabiti, ker so naši takoj v protisu|ntoh potisnili'sovražne napadalne čete nazaj, {— Dalje proti jugu do prostora pri Kostanjevici se je očividno pokazalo ta dan, da je sovražnik imel prejšnje dni izredno hude izgube, njegovi napadi So bili ta, dan medlejši. Pomembnejši boji so se še vršili pri Zagori, na gori Kuk, na postojanki na Sv. Gori in gori Sv. Gabrijela, na višinah vzhodno, in južnovzhodno od Gorice in za posest Pajti-hriba. Naši junaki so pod priznanim poveljstvom hrvätskega leva Boroeviča ta dan zadržali silen lašld naval na slovensko zemljo.
Zračni boji.
Na jugozapadni fronti je letalsko delovanje zadnji teden živahnejše. Dne 13. maja je med našim letalom z nadporočnikom Maksom Bednarzik kot (opazovalcem in desetnikom Otonom Spenn kot pilotom in med sovražnim Farmanom prišlo do zračnega boja. F arm a n je bil od našega letalca sestreljen in (se je
poškodovan spustil na tla za sovriajžno fronto lv Robijali. Dne 14. maja je častniški namestnik Julij A-rigi sestrelil sovražno letalo, ki je padlo Pa tla; za sovražnimi črtami pri Podgori in katero je končno zažgala naša artilerija. To> je deseto sovražno ietajlo, katero je naš pilot Arigi premagal. Dan pozneje je bil našemu letalcu s poročnikom pl. Weiinmann kot opazovalcem in stotnikom Rihardom Hiibnep ko vodite!Lem med zapiralnim poletom severnozapadno od Gradišča, ko je hotelo napasti sovražni aparat,* od šrapnela, Id se je tik pod letajlom razletel, raztrgan glavni rezervar. Nekaj trenotkov potem je bilo letalo napadeno od sovražnega letala vrste'Nieuport. Že pri prvih strelih je bil poročnik pl Weihmiajnn zadet smrtno. Kljub težkim poškodbam aparata se je stotniku Hiibnerju posrečilo med' najljutfejšim obstreljevanjem sovražne artilerije spraviti letalo čez lastno črto.
Insko bojišče.
Na r u s k e m bojišču prav ndbene spremembe. Cetverosporazum je upal, da bodo tudi Rusi pričeli obenem z Italijani ofenzivo, a se je varal. Re~ ' volticija in drugi dogodki v Rusiji so rusko armado tako preustrojili“, da ni v stanu pričeti s kako o-fenzijvo.
Raški vojni minister Gučkov odstopil.
V Petrogradu se vrši te dni kongres zastopnikov vojaštva na fronti, da stavijo vladi svoje zahteve glede nadaljnega bojevanja. Vojni minister Gučkov se je udeležil tega kongresa in je izjavil, da odstopi, Rrečitalo se je njegovo pismo, ki ga je poiskal ministrskemu predsedniku Lvovu, v katerem trdi Gučkov, da pod sedanjimi razmeraimi ne more več nositi odgovornosti za težke pregrehe, ki so se zadnji čas zgodile v Rusiji z ozirom na hrambo domovine, in da radi tega odstopi.
Generala Brusilov in Gurkov odstopita.
Malo predno je Gučkov ; podal svojo demisijo, sta. zaprosila Brusilov in Gurkov za odpust/tev.	O
odpuStitvenih prošnjah se bo odločalo šele po imenovanju naslednika. Gučkom
Koalicijsko ministrstvo v Rusiji.
Izvrševalni odsek delavskega in vojaškega sveta se je dne 16. maja izrekel iz 41 proti 19 glasovom ob vzdržanju glasov za udeležbo socialističnih strank v provizorični vladi. Z vsem pridržkom se poroča, da je dozdevna sledeča sestava koalicijskega kabineta:	Knez Lvov ministrsko predsedstvo in notranje
. stvari; Miljukov pouk; Tereščenko vnanje stvari: Singarev finance: Konovalov trgovino in industrijo; Nekrasov promet; Kerensky: vojno; namestnik nar čelnika sveta delavskih in vojaških delegatov Skobe-lev, ali poveljnik: črnomorskega brodovja atirn. Kol-čak mornarico; revolucijonarni socijalist Cernov poljedelstvo; socialistični delavno Zgozdev javna dela-, socialistični, moskovski odvetnik Nikitin ali odeški odvetnik Malantovič justice, in narodni socijalist Peš-kov municijo.
Francoske bojišče,
$ Na francoskem bojišču je končana peta bitka prf Arrasu, Tudi v tej bitki se Angležem ni posrečilo predreti nemške fronte. Tudi v Champagni se bijejo hudi boji. — Za francoskega vrhovnega poveljnika je sedaj imenovan general Petaine namesto dosedanjega vrhovnega poveljnika generala Nivelle, ki se je baje izkazal za nesposobnega. Nemčija ima baje na francoskem bojišču 190 divizij. — V: anglešr ka pristanišča ob zahodni angleški morski obali je priplul prvi oddelek ameriškega vojnega brodovja in sicer pod poveljstvom admirala Simsa, da se udeleži bojev proti nemškim podmorskim čolnom.
190 nemških divizij na francoskem bojišču.
Nizozemski vojni poročevalec v francoskem gla-ynem stanu je priobčil v nizozemskih listih, da. ima Nemčija na francoskem bojišču 143 divizij in vrhu-tega še 44 divizij rezerv, kar je iz izpovedi vfetih uemšldih vojakov neizbodbitno dokazano.
Na drugih bojiiSih.
Tudi na romunskem bojišču nič novega. — Nekatera poročila pravijo, da bo ministrski predsednik Bratianu odstopil in da bosta vstopila v vlado dva socialista.
Na m a c e d o n s k e m bojišču je po tridnevni bitki ob reki Vardar, ki se je končala, kakor smo že zadnjič poročali, s porazom Sarrallove armade, začelo dne 16. maja napadati 6 francoskih divizij bolgarske postojanke severno in severno-zahodno od Bi-toija, Vsi navali Sarrallove armade so bili krvavo odbiti. — Na ostalem delu fronte artilerijski böfi.
Mirovno gibanje«
Četverosporazumova mirovna izjava.
Ruski list „Rečj“ poroča, da bo četverosporaz-um najkasneje do konca maja podal svojo mirovno izjavo.
Otvoritev mednarodne socialistične konference.
V Stockholmu se je dne 13. maja otvorila mednarodna socialistična mirovna konferenca. Prvi dan se je udeležilo uvodnih posvetovanj $50 delegatov. — Večje število zastopnikov rajznih dežel je še na potu, ker jim njihove vlade niso pravočasno izročile potnih listov.
Politične vesti.
Posvetovanje Češkega Svaza. Cesky Svaz in njega poslanski klubi so se dne 1Ö., 11. in 12. maja v Pragi posvetovali o pripravah za parlamentarno zasedanje. V zelo temeljitih in obširnih debatah so razpravljali o velikih in težavnih političnih in taktičnih vprašanjih, ki so v zvezi z bližajočim se zasedanjem državnega zbora. Cesky Svaz J' stoji na strogo opozicijonalnem stališču proti sedanjemu sistemu ter se zaveda historično važne dobe, ki Je napočila za bodočnost države in njenih narodov. Temelj bodoče češke politike tvori 'spoznanje, da Je prvi pogoj preureditve države sprememba ustave. Češka delegacija zahteva najširšo avtonomistično reformo decemberske ustave in sicer, v kolikor prihajajo v poštev češki interesi., ,v smislu češkega državnega prava. Cesky Svaz je prepričan, da ureditev češke zadeve ni več le notranjepolitično vprašanje, temveč problem evropejske politike. Glede predsedniškega vprašanja zavzema Cesky Svaz pred vsem popolnoma odklonilno stališče napram kandidaturi nemškega nacionalca dr. Grossa, V ostalem bi bilo potrebno razpravljati o kandidaturi Slovana za predsedniško mesto zbornice, v kateri so Nemci v manjšini. V tem oziru CeS(ky Svaz sicer ni še storil nobenih konkretnih sklepov.
V Poljskem državnozborskem klubu se vršijo stvari, ki so za notraDjeoolitični položaj izredne važnosti. Klubov predsednik vitez Bilinski je odstopil, ker ni državni poslanec. Klub se je izrekel za opozicijo proti sedanji vladi. S tem ministrstvo Glam-Martinic nima več večine v zbornici. Stranka za stranko se odmika od večine, v kateri komandira Wolf. Minister Bobrzynski je dal v drugič de misijo. Največje važnosti pa je, da so sa Poljaki odločili, da ne gredo z nemškimi strankami več v nobeno večinsko skupino. Ce bo to držalo, je za stalno spremenjen notranjepolitični položaj v Av atriji.
Nemška-krščansko socialna zveza avstrijskega državnega zbora je imela dne 15. maja na Dunaju zborovanje, na katerem se je izrazila želja, da se čimprej sklene zaželjeni mir. Za stalnega kiubo -ega načelnika je bil izvoljen deželni glavar Hauser, za namestnika pa poslanca Fink in Stockier. Dosedaj je imel klub več načelnikov, ki so se od časa do Sasa smenjavali pri vodstva predsedniških poslov.*
Glasovi proti presedniški kandidaturi dr. Grossa postajajo vedno glasneji. Sedaj se je proti Grossu ostro izjavil tudi odlični poljski list »Czas« v Krakovu. — Čehi nameravajo za zborničnega podpredsednika kandidirati mesto poslanca Zdarskyja poslanca Udržala.
Ustavoverna stranka gosposke zbornice je i-
mela, dne 12. t. m. seja, v kateri je pozdravila naznanilo o obnovitvi parlamenta ter izjavila, da je njeno vodilno načelo ohranitev in utrditev državne enotnosti, ki jo naj vodi krepka državna uprava. Stranka je za ohranitev ustavnih uredb in za sodelovanje prebivalstva pri določitvi državne volje. Posebno potrebna j,e po mnenju te stranke zakonita določba nemške ..Staatssprache“ in nemškega notranjega u-radnega jezika, češ, da je to državna potreba, dalje povečanje državnega vplivar na šolstvo in zlasti še zavarovanje prvenstva Nemcev v Avstriji, v kar je zlasti potrebna razdelitev) Češke. Končno se je stranka izrekla za trdno zvezo z Nemčijo. Kakor se vidi iz nekaterih točk, se tudi ta stranka ni ničesar naučila iz sedanje vojske, kajti sicer bi ne mogla zahtevati prvenstva enega naroda, nad drugimi, M so v državi Še povrh tega v večini. Ne državni jezik je moc Avstrije, ampak enakopravnost irv zadovoljnost vseh narodov.
Nemško-radikalna stranim na Štajerskem objavlja v listih jako krepkobesedno resolucijo, iz katere je razbrati sledeče: Nemški radikalci smatrajo, da je državni zbor, ki je sedaj sjklican, že dolgo mrtev in da se torej „poskus ga galvanizirati“ ne bode obnesel. Od nemških poslancev zahtevajo odločen n nastop proti socijalni demokraciji, ki se nahaja popol-
noma v židovskih rokah, skriva, pred nemškimi delavci, da je v službah oderuškega kapitala in 'jih sili, da naj prepustimo sadove naših zmag — sovražnikom. Kot vojne cilje označuje nemška radikalna stranka; dobre meje proti trem južnim banditskim narodom, varstva v Alpah, ob Donavi in v Karpatih (kakšna? nemško kolonizacijo?), svoboden izhod k Jadranskega morja, vojno odškodnino, dobavo surovin iz sovražnih držav,* Integriteto Tturčlje v celem obsegu. Sedanje govoričenje o miru je le strahopetno in babje jadikovanje — s strahopetnostjo pa se še nikdar ni ničesar trajnega doseglo. Poslancem in listom, ki bi povsod radi videli republike,. očitajo nemški radikalci, da so zapeljivci ljudstva. Nemški poslanci naj bodo napram njim skrajno previdni in s-krajno odločni.
Grof Černin v nemškem glavnem stanu. Zunanji minister grof Čsrain se je dne 16. moja odpeljal v nemški glavni stan, kjer se bodo vršila važna posvetovanja.
Obravnava proti morilcu dr. Adlerju. Danes, dne 18 maja se je pred dunajskim deželnim sodiščem pričela obravnava proti morilcu grofa Stürgkka, dr. Fricu Adler. Obravna baje pred soboto ne bo končana.
Tedenske novice.
Cesarska pesem. V 5. kitico cesarske pesmi se je vrinilo silno veliko inačic. Vsak je za prvo silo stihe po svoje prikrojil, da jih je prilagodil „Žiti.“ Najboljše inačice so naslednje:
„Kar bi moglo v srečo biti, večni Bog naj podeli:
Karlu in preblagi Žiti,
celi hiši habsburški’“	51
Ali:
„Blagor, sreča naj razlita bo nad hišo habsburško.
Živi Karel, živi Žita,
Bog obvaruj Avstrijo.“
Podmaršal pl. Hofer - sekcijski načelnik. Namestnik uaceioika avstrijskega generalnega štaba, pod-maršal pl. Höfer je imenoven za sekcijskega načelnika v vojnem ministrstvu.
Dr. Murko v Lipskem. Vseučiliški profesor dr. Matija Murko bo imel prihodnjo soboto na lipskem vseučilišču svoj nastopni govor. (Obravnaval bo o »slovanski filologiji v Nemčiji«.
Z zahvalnim priznanjem za zasluge za podpisovanje vojnih posojil so bil odlikovani sledeči duhovniki lavantinske Škofije:	Karel Kumer, župnik
na Prihovi; Josip Musi, župnik v, Vitanju; Andrej Podhostnik, župnik v Rečici; Jurij Selih, župnik p. Sv. Kungoti na: Poh. in Ognjeslav Skamlec, župnik v Leskovcu.
Duhovniške vesti iz Koroškega. V zadnje poročilo o novih mašah se je vrinila pomota. Ć. g. no vomašnik, ki bo imel svojo prvo sv. daritev 1. julija v Skočidolu, se ne piše Kälterer, nego Kuchler Davorin io pridiguje mu preč. g. kn, šk. dvorni kaplan g. Andrej Truppe. Radi nepričakovanih ovir č. g. Al. L a m p r e c h t svoje nove maše ne bo imel v Celovcu v benediktinski cerkvi, kot je bilo prvotno nameravano, nego v svoji domači župniji. Pridiguje njegov brat, preč g. vikar La m pr echt Janez ttarejši. — Ć. g. župnik v Mohličah, J o s o
I.	Rudi je bil radi zaslug za »Rdeči križ« od nadvojvode Franca Salvatorja odlikovan s srebrno častno svetinjo »Rdečega križa«.
Obsodba ogrskih tihotapcev. Vi Ni tri na Ogrskem se je te dni končala večdnevna obravnava proti večjemu številu 'Ogrov, ki so vtihotapili iz Avstrije mnogo žita in drugih živil v tujino, oziroma so se dali podkupiti za sodelovanje. Obsojeni so bili; Žiga Lessner, David Weiss in Viljem Finkelstein kot glavni krivci na 2 leti ječe in 6 mesecev prisilne delavnice. Železniški uradniki:	Luka Becker, K. Heu-
rührer, Kamil Redly in Aleksander Holly so dobili 1 leto in 6 mesecev ječe, finančni komisar Ign. Aczel 1 leto in železniški delavec Ignac Sztrajkos 6 mesecev težke ječe. Zadeva pa še ni končajna. Sofclnijska obravnava o nadaljevanju tihotapstva živil čez mejo, o ponarejevanju potnih listov in o sodelcüvanju raznih oseb pri teh nečednih stvareh se še bo nadaljevala. Dunajska „Reichspost“ pristavlja, da je treba, z brezvestneži,- ki v teh resnih časih spravljajo žito čez mejo, postopali tako, kakor je rekel nedavno v berolinskem državnem zboru nemški general Grüner: Postavimo vislice na Potsdamski trg,!
Elektrarna v Šoštanju. Graški listi poročajo, da je Woschnaggova tovarna v Šoštanju vložila prošnjo za vodopravno dovoljenje ustanovitve elektrarne na Paki pri Šoštanju. Elektrarna bi preskrbela električno luč in električno silo za Šoštanj in okoliške kraje. Woschna,gg je vojni liferant In lahko gradi taka podjetja.
OsrecLnjiea za vzpostavitev Galicije. Do sedaj
je centrala za vzpostavitev Galicije popravila; in zgradila 17.530 hiš v Galiciji, posestniki pa. 16.303.
Za zgradbo hiš s strani vlade se je izdalo 47,18 milijonov!, kredit, v to svrho dovoljen, znaša 53 milijonov kron,	!
Hrana na Dunaju. Že- v kraftkem nameravajo v dunajskih gostilnah uvesti času primerno novo u-redbo. Zaukazano bo, da smejo gostilne prodajati le obede in večerje, čez dan pa ničesar več. Že to bo za stotisoče dunajskih ljubiteljev, golaža udarec, ki ga bodo tem bridkeje čutili ker tudji piva že davno ni več toliko dobiti, kakor v mirnih časih. A tudi še nekaj drugega bodo uvedli. Dobivali bo Sle tako-imenovan „enoten menu“ — toj se pravi: samo juho, meso,-prikuho in močnato jed, a izbiranja ne bo nič, kajti vsake teh jedi bo pripravljena le ena vrsta,
Gospodarske novice»
Modra galica v Ptuju. Vinogradnik itz ptujske-ga okraja nam piše, da okrajni zastop ’zahteva za modro galico za 1 kg 4 K. STia cena je tem 'bolj čudna, ker je cena za galico v drugih okrajih mnogo nižja. V listih sem čital, da stane galica pri mariborskem in drugih okrajnih zastopih samo B K 40 v do S K 50 v. V. tem so všteti že vsi stroški,, ki jih ima okrajni zastop za dovoz in druge najbavne izdatke. Polegtega pa še ostanejo okrajnemu zastopu tudi sodi, ^ v katerih je bila galica. 'Sodi so letos posebno močni in so vredni najmanj po 2 K. Torej tudi od tega ima okrajni zastop lep dobiček. Neranljivo nam je torej, zakaj je galica v Ptuju za 60 v dražja kakor v Mariboru. Razlika pri prevoznih stroških v Ptuju in Mariboru iz Nemčije, odkoder je letos prišla galica, je tako majhna, da še v poštev ne pride. Ako ima mariborski okrajni zastop s 3 K 40 v za 1 kg že krite vse svoje stroške za dobav» galice, bi menda tudi naš ptujski okrajni zastop lahko shajal, ako bi najstavil (seno samo na 3 K 40 vj Vprašamo, kam se steka dobiček 60 v pri 1 kg? Kdo hoče tako mastno zaslužiti? Na eni strani se nastavi za kmetsko vino cena mnogo nižje kot za vino v gosposkih kleteh, galica pa se neopravičeno podraži, ne v tovarn!, ampak v Ptuju, Na tak način pospešujejo ptujski očetje domače vinogradništvo.
Škropljenje s saloidinotn proti grozdni plesnobi.
Letos se kot dobro sredstvo proti grozdni plesnobi namesto žvepla priporoča raba »saloid-na« ali »natrium thiosulfata«. Vinogradniki so si letos naročili mnogo tega sredstva, o katerem pravijo strokovnjaki, če se pravilno uporablja, da je izborno sredstvo zoper grozdao plesnobo (Oidium). Saloidin se rabi sledeče: Še le ko je škropilna tekočina (iz galice in apns) že popolnoma pripravljena, se obesi v sod vrečica s saloidinom. Na IGO 1 tekočine se vzame 1/2 kg sabidina, ki se v tekočini kmalu raztopi. Ko je saioiim raz top jen, se tekočina dobro zmeša in je takoj porabm za škropljenje. Važno je da se s tak> napravljeno teko ino posebno grozdje mor no poškropi. SAađfn se naj rabi pri vseh škropljenjih.
Razne novice.
. j—..— —•
Prvo zračno pošto je hotel vpeljati znani Montgolfier že leta 1786 in sicer med Parizom in Marseille.; Napravil je proračun In na/Črt, a se je izjalovilo — problem vodljivosti zračne ladje še ni bil tedaj rešen.
Stara resnlea. Tam zunaj na bojišču je neki poveljnik bolj za šalo vprašal mladega poročnika: ..Kaj bi storili, ako bi v hudem ognju prišli v ta,k-le položaj:	Proti vam prodira, sovražnikova konjenica,
od desne in leve pritiska pehota, iz ozadja bruhajo ogenj sovražni topovi!“ *— častnik ni dolgo pomišljal, ampak urno odgovoril:	..Gospod polkovnik, po-
tem bi dal povelje: Kompanija stoj! Čako doli! Molimo!“ — Prijazno je prikimal polkovnik, pozdravil in odjezdil, Umel je dobrega Častnika.
Neprijeten obisk med obedom. Neki Anglež, ki se je vrnil s Ceylon a v London,; pripoveduje v nekem listu naslednji dogodek, ki ga je dožfivel v Trincomalle Bil je povabljen na kosilo; pojedina je Mia blizo na kraju in gostje so se živahno razgovarali. Tedaj je opazil, da je hišna gospodinja, mlada in Ijubeznjiva gospa, ostrmela in prebledela v neznanski grozi: vendar je Čisto mirno poklicala služabnika
in mu z navadnim glasom rekla, naj prinese skledo mleka in ga postavi k njenim nogam. Kljub popolni mirnosti in hladnokrvnosti gospodinje so gostje takoj uganili, da se v obednici nahaja kobra. — strupena kača, katere pik trenutno usmrti (človeka. Nihče se ni upal ganiti, ker M vsaka kretnja lahko že prinesla smrt; nihče namreč ni vedel, kje se nahaja kača in vsi smo z grozo motrili prostor, ka/rnor so dosegle naše oči. Služabnik je prinesel mleko in postavil posodo h gospejnim nogam; vse je bilo skrajno napeto v strahupolnem pričakovanju. Tedaj šepa pokaže kača ob členku hišne gospodinje, se odvije in zdrči na posodo z mlekom. Služabništvo in gostje planejo nad njo in jo ubijejo. Tedaj je pa tudi hišna gospodinja bila na koncu s svojimi silami — padla je v nezavest. Vsekakor je pokazala toliko hlanokr-vnosti in močne volje, da bi delala čast vsakemu v nevarnostih preizkušenemu moškemu.
Maribor. V nedeljo, dne 20. maja, ob %10. uri predpoldne, so bo na vrtu pri „GaMjjrinu“ vršilo z-borovanje živinorejcev radi rekviriranja, živine. Kdor ima zanimanje za to važno in perečo zadevo, naj le pride na shod!
Maribor. V „Straži“ od dne 4. t, m- srnjo ožigosali postopanje raznih komisij za podpore preostalih k vojakom vpoklicanih. Stvar je zalegla, zlasti tam, kjer pride v poštev zadnji navedeni slučaj. — Tem gospodom povemo še sledeči slučaj: 741etnibta-rec K. L, ima nekje na Meljski cesti svojo hišo, zadolženo s 14.000 K. Od tega, kar ima mesečne najemnine, naj se preživlja, naj vzdržuje poslopje, naj plačuje obresti zadolžnice in odplačuje kapital ter i občinske in druge javne davke. Dva sinova, oba pred vojno dobrostojeća obrtnika, sta ga v mirnem času podpirala z rednimi mesečnimi prispevki po 50 K in 20 K, Odkar sta pri vojakih, tega več ne zmoreta. Mož je vseeno potrpel, dokler je mogel in sicer do konca leta 1915, nakar je prosil podpore, ki se mu pa ni priznala, češ, saj si posestnik. Nato je vložil prjitožbo na upravno sodišče ina Dunaju. U-pravno sodišče ie nato že lani septembra odredilo novo postopanje, v prvi vrsti je zahtevalo zaslišapje obeh sinov-vojakov. Starejši sin je bil zaslišan ji n je seveda ugodino izpovedal. Drugi sin pa k temu še danes ni bil pozvan. Starec-prosilec se je že opetovano obrnil do vodje mestne preživninske komisije, in vedno se ga zagotavlja, da se je komisija, bolje: nje vodstvo, obrnilo do polka, pri kojem služi mlajši sin. Oče je to svojemu sinu pisal in mu naročil, da se naj javi k bataljonskemu raportu in taim vpraša, če je res že kaj došlo. Sin je to že opetovano storjjl, a vselej dobil odgovor, da nimajo od mestne komisije za vojne prispevke v Mariboru Se nikakega poziva. Kakšno ravnanje je t»? Ali ni to zavlačevanje? Do-* bro bi bilo, če bi tu napravila, graška cesarska namestili ja enkrat red in preiskala vzroke »ali nagibe takemu ravnanju.
Kamnica pri Mariboru. Tukajšnja Kmetska hranilnica in posojilnica bo imela v nedeljo, dne 20. t. m., po ranem sv. opravilu v prostorih Vogrinčeve gostilne svoj letošnji občni zbor, na katerem bo predaval nadrevizor g. Pušenjak iz Maribora. Pridite v obilnem številu!
Sv. Andraž v Slov. gor. Dne 5. maja je umrla, previđena s sv. zakramenti, 161etna mladenka ,E-lizabeta Jur tel a. Bila je članica dekliške Marijam družbe, zato so jo družbenice v obalnem Številu por spremile na pokopališče. Rajna v življenju rada prejemala, sv. obhajilo. Bila je Bogu dopadljiva, zato jo jo poklical k sebi v večno življenje. C. g. kaplan j,e imefl nagrobni govor. N. v m. p, !
Sladkagora pri Šmarju. K zadnjemu počitku smo spremili dne 30. aprila vrlo gospodinjo in skrbno staro mamico Uršulo Kojtrer. Na svoje zadnje dni je pretrpela hude bolečine. En teden poprej si je u-boga ženica zlomila nogo. Potrpežljivo je prenašala hude bolečine ter previđena s sv, zakramenti zapustila fca svet. Dočakala je visoko starost 82 let. Imela je veselje do gospodarstva ter je tudi sama gospodarila do svoje smrti Mnogo je žalovala za svojimi vnuki, ki jih je pet pri vojajkih, posebno je skrbela za vnuka M. Svetelšek, ki je vjert že dve leti sna Ruskem. Počivaj v miru, draga mamica!
Ptuj. Kmetska hranilnica in posojilnica (v m no itsiem samostanu) sprejema prijave za 6. vojno »<>«oii!o.
Celje. Ljudska posojilnica v Celju sprejema prijave za 6, avstrijsko vojno posojilo od vsakega in tudi od skupičkov cerkvenih zvonov ter daje vsakomur ustmeno ali pismeno pojasnilo itd.
Gomilške. Dne 4. (majnjka t. I. je bila obletnica, odkar je naš rojak g. učitelj Franc Cater, odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno, kot rezervni kadet padel junaške smrti za domovino proti zahrbtnemu Lahu. Nedavno se je dostavil pokofjnikjovi tugu-joči mamici njegov kovček z raznovrstno vsekano. V item se je našel blagopokojlnikov testament, zapisan v strelnem jarku v žepno beležnico. Vi njem isjporočuje isti med drugim tudi domači šoli znesek po 300 K in sicer izrečno za pomnožitev „Solarske knjižnice“ in „Zbirke učnih pripomočkov.“ Nadalje određuje tam, da pripade Iz njegove zasebne knjižnice tukfcjjšnji „Učiteljski knjižnici“ krasno vezana, zelo obširna, prirodoslovna knjiga „Brehms Tierleben.“ Tja naj se uvrste tudi vse druge njegbve knjige vzgogesjlovne in znanstvene vsebine, Te velikodušne določbe v oporoki izražajo bolje nego najlepše besede pokojnikovo plemenito mišljenje in njegovo iskreno ljubezen do naše učeče se mladine. To dokazuje pa tudi dejstvo, da je tudi domačemu Bralnemu društvu naklonil £00 K za spopolnitev njegove knjižnice v izobraževalne namene. Zato je tukajšnji krajni šolski svet soglasno sklenil, na dostojen način počastiti blagopokojnikov spomin. Napravili mu bomo spominsko ploščo y šolskem poslopju. To je tem bolj umestno, ker je nepozabni nazadnje poučeval na tukajišnji šoli Mr bil od tu pozvan v vojaško .službovanje. Spominska, plošča bo vsebovala poleg običajnih podatkov tuđi blagopokojni ko vo fotografijo. Odkrila se bo najbolje o priliki, ko se bodo po končani svetovni vojni zemeljski o-stanki blagega učitelja-mladfeniča prepeljali na domače pokopališče. Zadnja volja sinka-ecj/inca je bila žalujoči mamici tako sveta, da je takoj, še predi zapuščinsko obravnavo, izplačala, oziroma izvrgla ta volila, za kar se ji podpisano šolsko vodstvo v imenu tukajšnjega učiteljstva in šolske mladine tem potom iskreno zahvali. — Šolsko vodstvo Cdmpfeko, dne
12.	majnika 1917.
Vransko. Umrl je, štor 85 let, g. Simon Oset, posestnik, bivši trgovec, častni občan, trga Vransko, ustanovitelj in častni član vranske in prekopske požarne brambe, ustanovitelj Čitalnice in Posojilnice na Vranskem, katerim „svojim“ zavodom je zapustil tudi lepa volila. Bil je tudi večletni ud okrajnega in načelnik krajnega Šolskega sveta. Slava njegovemu spominu! — Umrl je, (star 75 let, obče priTjutJljeni tržan in brivec-ŠaljiVec, kj je znal dobro briti ne samo z roko, ampak tudi z jezikom;, nazivali so g»i zato „lord Briand,“ N. v m. p.!
Vransko. Na dan 24. majnika ge priredi domoljubno romanje na Sv. Uršulo nad' Slovenj gradcem, odtod pa k Sv. Križu nad Šoštanjem.
Vransko. Vrnil se je po dvoletnem vjetnišfcvu iz Ruskega trgovec g. Ernest Brezovfšek.
Slovenci, Slovenke! Podpisujte
C VOJNO POSOJILO
pri domačih denarnih zavodih.
POSOJILNICA V MARIBORU
(NARODNI DOM)
sprejema prijave za V L vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami.
Oficijelno subskripdjsko mesto
■s Ljubljanska kreditna banka podružnica Celje ■
sprejem« po originalnih pogojih prijave na
šesto avstrijsko vojno posojilo
I. Davka prosto 40letno 5V2%no amortizacijsko državno posojilo po K 92*50 prištevSi 5V2%ne obresti od b maja 1917 naprej ter daje Vs% bonifikacije. Ker teko obresti tega posojila že od 1, aprila 1917 znaša nabavna cena le K. 91.542. II. Davka proste 5V?%ive 1.0 letne državne zakladnice po K 94 - pristevši 572% obrest?
od 1. maja dalje m daje 7a% bonifikacije
Dlgsvorau. astsđiaik: VekseH&v Stapaa*
Izdajatelj in založnik: Konsoreij „Straža.
aisK tiskarne Cirila s UmcSSsmt.