STEV.—NUMBER 46 ia POSVETA GLASILO SLOVENSKE NARpDNE PODPORNE JEDNOTE _ J| apravallki prostori. HS7 So.iE Lawndala Aro. Offtoo al Public* t ion i a«47 So. Uwnd»l« Avo. lViephoM Rockw.ll 44>04. Lafollettovd nočejo izrazite razredne stranke, v kateri bi od ločevali delavci ia farmarji, pač pa stranko oportunistov, katero so odložili da jeseni. NAČRT SOCIALISTIČNE DE. NEGACIJE JE BIL ZAVR2EN. Chicago, 111. — Načrt usta novljenja izrazite delavake in farmarske stranke po zgledu La-bor party v Angliji, v kateri bi bile združene razne delavske in farmarske politične in strokovne organizacije, se je izjalovil na zborovanju Konference za progresivno politično akcijo, ki se je vršilo v soboto, kakor tudi na konferencah, ki so sledile v nedeljo. Voditelji progresistov, ki so v glavnem pristaš! senatorja La Folletta, so na zborovanju K. P. P. A. zaključili, da zaenkrat počakajo z vsako akcijo glede ta-kozvane 'tretje stranke*. Do tega zaključka so največ pripomogli zastopniki šestnajstih želez-ničarskih unij, ki so se izrekli proti novi stranki. Njihovo mnenje je bilo, da naj La Follettov element vzame nestrankarsko stališče in naj podpira progresi-ste na listah že obstoječih strank. Nekateri voditelji unij, posebno William H. Johnston, predsednik Mednarodne zveze strojnikov, niso bili zadovoljni s tem sklepom. Ti so — ko je bilo zborovanje Konference za progresivno politično akcijo končano — skupno s socialisti in farper-la-boriti aranžirali drugo konferenc tsat • ui„ turen 2«. ieoruarja ireo. zi;, 19ZD. ■t specU! rata of »satas« providod f«r \m Mctioa llil, Act of Od. S. Itn. autkori.sd oa Jaaa U. Itll. Pregled tonih ^ Hkn Amerika. Lafollettovd preprečili ustanovitev delavske stranke. Suilivan (Ind.) pokopava ubi te rudarje; reševalno delo otež-kočeno. Gibanje za priznanje sovjetske Rusije. Coolidgev električni konjiček noče biti pozabljen. Rockefellerjev unijonizem je za nič. Po svetu. Francoska vlada je zadovoljna, če se tudi za Francijo imenuje Dawesov odbor, ki naj do-žene, če more plačati vojne dolgove. Cankov razglasil obsedno stanje v Bolgariji. DEBS NA VELIKEM M Osiveli socialistični voditelji, kl je že &0 let v delavskem gibanju, je pozval de|avce, naj se drže sveje stranke. Čer. A tUdI na^tem sžS^S^flt P*azneval v Stibpll r njem na prišlo do sporazuma. Neformalni sestanki so se vršili tudi v nedeljo, toda' brez uspeha. Edin konkretni načrt za združenje vseh progresivnih sil v novi stranki so predložili socialisti. Načrt, katerega je predložil Morris Hillquit na zborovanju K. P. P. A. in pozneje na drugi konferenci, se v jedru glasi: 1) Vse delavske in farmarske stranke in organizacije se združijo v novi stranki, ki se naj i-menuje "American Labor Par-ty" (ameriška delavska stranka) z avtonomijo za pridružene stranke in organizacije. 2) Stranka temelji na principu industrijalne demokracije. 3) Stranka nominira svoje lastne kandidate pri vseh volitvah. . 4) Prva konvencija stranke naj se vrši v prihodnjem oktobru. Hillquit je toplo zagovarjal avo j načrt. Debs je govoril skoraj eno uro in ppudarjal, da samo dve stranki sta mogoči: kapitalistična in delavska. Srednje poti ni. Delegat H. F. Nicholson z Mil-vvaukeeja je končno predložil kompromis, s katerim so se zadovoljili lafolletovcl. Predlagal je, da se izboli odbor 25 članov, ki naj aranžira vse potrebno za u-Ktanovitev nove stranke, katera pa mora bazirati na državnih e-notah in ne na principih kateregakoli razreda. Kompromiani načrt je bil sprejet s 93 proti 64 glasovom ns drugi ali provizorični konferenci, katere so se udeležili brez malega vsi delegatje, razen zastopni kov ielezničarskih unij. Konvenl rija nove stranke, kl bo po vseh znamenjih La Follettova stranka. se vrši enkrat v jeseni. Nova stranka ne aprejme v svoje vrste že obstoječih skupin, pač pa se organizira po mestih, okrajih in državah, in sicer v odborih kakor delajo republikanci in demokratjj. •S tem korakom je bU dosežen razkol med socialisti in progresi-»ti. Socialistični voditelji, ki so govorili v nedeljo popoldne na velikem jav nem shodu v Ashland Auditoriumu, so izjavili, da so-< ialističaa stranka mora Iti svojo pot toliko čaaa, dokler se ne ^Offltf pr»v§ delavska ffran- Chicago, 111. — Eugene V. Debs, slava* socialistični voditelj, je v nedeljo popoldne govoril v Ashland Auditoriumu 2000 poslušalcem. Predno je nastopil na odru, je stopila k njemu so-,družica in položila na mizo pred njim torto, na kateri je gorelo 70 svečic v znamenje, da je osiveli vodja ameriških socialistov dočakal sedemdeseto leto svojega Življenja. Debs je dejal, da je te dni doživel več obletnic. Preteklo je 60 let, odkar je stopil v delavsko strokovno unijo, Pol stoletja je že v delavskem gibanju. Patini- REŠEVALNO DELO V RUDNIKU JE 0TEŽK0ČEN0 GIBANJE U PRIZNANJE S0VJET. RUSIJE REŠILNO DELO NAPREDUJE ZELO POČASI. Nekateri mrliči so strašno razmesarjeni. delavsko gibapje, se je zapisal temu gibanju za celo življenje. Dalje je rekel, da je upal na ustanovitev velike stranke delavcev in farmarjev, ko je pred par dnevi prišel v Chicago. Njegovo upanje se ni izpolnilo in delavcem, ki se hočejo res osvoboditi iz ekonomske sužnosti, ne preostaja drugo, kakor da se o-klenejo socialistične stranke, katera je danes v procesu rekonstrukcije. Debs je tudi apeliral za politične in razrednovojne ujetnike, kot so Sacco in Vanzetti, Tom Mooney in drugi, kakor tudi za Ruthenberga in ostale komuniste, ki so postali žrtve zakona proti kriminalnemu sindikalizmu v Michiganu. Debsu se je poznalo, da sta bolezen in starost precej razorala njegovo eneržijo; tistega bri-ijantnega nastopa ln ognjevite besede, ki je navadno elektrizira-la poslušalce, ni več v njem. Vzlic temu je navdušil navzoče in žel skoraj pri vsakem stavku burne aplavze. Drugi govorniki so bili: Norman Thomas iz New Yorka, James 0'Neal in Vladeck tudi iz New Yorka in George R. Kirk-pstrick. Kaj Ms kssgrss mmmmmmmmmm —j SENAT: — Nadaljna razprava o konferenčnem poročilu glede Muscle Shoalsa. — Predloga o amendiranju trgovske pogodbe s Kitajsko sprejeta. — Predloga, da se zbirajo podatki o vzrokih svetovne vojne, sprejeta. — Finančni odaek je odobril loeansko pogodbo sa vzposUv-l SulUvan, Ind. — Rešilno delo je silno oteikočeno. Z velikim trudom so dobili osem in dvajset mrličev is jame. Strupeni plini večkrat naženejo rešilce, da se morajo umakniti. Rasatrelba je bila tako silna, da se je vdrl strop in zasul hodnik. Rešilci sodijo, da je ostalih tri in dvajset ponesrečenih rudarjev zadaj za podsutbo in da jih je nemogoče dobiti is jame, dokler ne bo odstranjen ves materijal. ■To dejstvo je prisililo rešilce, da so pričeli odstranjevati podr-tine, ki so jim ovirale pot dio ponesrečenih rudarjev. Po napornem delu in vsak korak tvegajoč svoje življenje so rešilci prinesli še ostala trupla iz jame. Ako-ravno so Imeli rešilci plinske maske na obrazih, so bili v veliki nevarnosti, ker bi bila najmanjša skra, ki se je utrnila od električne vodilne žice, povzročila novO razHtrelbo. Na pr. podporniki, ki so jih rabili sa podpiranje stropa, so bili iz jekla. In če bi se mo-or dotaknil kakega opornika, bi-a bi nova tragedija. Delo, kl so ga izvršili rešilci, je tako veliko n plemenito, da ni besed, da se izreče primerna pohvala. To delo pa tudi priča, kako plemeniti značali so med delavci, ki so pripravljeni zastaviti svoje življenje v interesu svojih tovarišev. Rudnik je bil poznan med rudarji za nevarnega, ker so večkrat in ne Borah, kl ae odločno poteguje sa priznanje sovjetov, je še več krat konferiral s Coolidgem o tej zadevi. 1 Washington, D. C. — Senatni toditeljl so mnenja, da Amerika toame novo stališče napram Ru-Sijf kakor hitro bo inavgurirana nova adminiatracija prihodnji mesec. Na poročila, da Hugheso-va politika ostane v veljavi. se ne osira več nihče. Prvo snamenje novega stališča je dejstvo, da je predsednik Coo- neka druga žrtev katastrofe, 8* il' pušča vdavo la šest otrok. Grtk» *Utlh «"»•*• Ijenje dlplomatičnih in trgovin- Pogreb se ne bo vršil »kupno. _ . . . ? Mkih odnošsiev s Turčijo. anipek posamič. Vsaka družina, * lian ji se peosjaT pn^ vJsKA ZBORNICA: bo pokcJpsETzaae svoje mrtvece. Rim. 28. febr. - "Giomale Nad^levanfe debTto o fanriar- TudTtoTUnUljeni pote* od d'IUIIa", eno vodilnih glasil * ^trt^^^vlh^-oi strani podjetnikov. Ako bi se vr- veptinake opozicij«, piše, da se šil pogreb vseh žrtev hkratu. av*ntinska opozicija - okrog ^^n^^" I naj brtbi prišli k pogrebu rudarji, 120 poslancev, kl so bojkotirali efo zaldiučil vSSS^ * vsega okraja. Bila bi ogromna; parlament v protoatu prot fašl- zaključil pnim™. I^nif^tacijs proti lahkomlsel-litovskemu terorju - kmalu vr- , .. . ____principih ,nemu obratovanju rudnikov v In- na v zbornico. ka, ki bo temelJUa na princi ^^ p,i>itwg| rudniških pod-! ^gj razrednega boja Včeraj je biU otvorjena v Dougla* Park Auditoriumu letna konvencija socialistične stranke. na kateri bodo narejeni de-finitivni zaključki glade bodočega stališča stranka. . --- jetnikov. Ia tako se je razvila sugestija od hiše do hiše, od družine do družine, da naj vsaka družina zase pokoplje svoje po-nesročeoe člane. Tako je (DftJJe na 9. štreni.). VREME. Chicago in okolica: V in mrzlo, fteverai veter, izide ob 6:84, zaide ob 5:88. _______ ROCKEFELLER JEV UNIJONIZEM NI NIČ VREDEN TRI STAVKE SO IZBRUHNI LE OB ČASU ROCKEFELLER. JEVEGA NAČRTA. Ne da se utajiti, da med dek»da jalci ln delavci poatoje razlike. New York, N. Y. — Neumno je tajiti, da ao interesi delavcev in delodajalcev različni. Vsak spor glede mezde to dokazuje. Ta značilna izjava se nahaja v poročilu, ki ga je priobčila Rus-sell Sageva ustanova po petletni preskavi o Rockefellerjevem načrtu o delavskem sastopu, kl je uveden pri Colorado Fuel in Iron kompanijl. | Avtorji Sagovega poročila u-pajo, da najdejo pot za Izravnavo sporov med podjetniki ln delavci breg izčrpavanja moči na obeh straneh, ampak oni izjavljajo, da Rockefellerjev načrt nI 4mel uspeha. Oni so pronašll, da je približno osem sto drugih kompanij. ki skušajo rešiti svoje delavske probleme s enakimi sistemi, v katerih kompanija nsd-aoruje zaatop delavcev, kot je to navada v rudnikih države Colorado. Med njimi so železniške kompanije, tekstilne družbe, me-tsarska podjetja itd. Poročilo pokasuje, da so pri Colorado Fuel in Iron kompanijl Izbruhnile tri stavke, odkar Je bil ta sistem uveden po znani stavki v letu 1918. In avtorji pravijo, da razmere niso take, kakeršne bi morale biti. Ob času ene teh stavk so sa poslušiK državnih vojaških čet, da so preprečili obdršavanje shodov v poslopju lokalta organi* aija Bruštva mladih kršSmak maš, katerega ravnatelji so v#Či-noma tirsdniki. Colorado Fuel in Iron kompanija. V nekem naseli-•šču so rvidarji skušali najeti edino dvprano, kl je bila dobiti v najem. Kompanija Jo kublta to dvorano in Jo podrla do tal. [ Sagovi preiskovalci ne odkla-dajo krivde na John D. Rockefel-4erja, kl je isvedM svoj nalrt po maaakruoskusili s novo revolucijo. Istočasno je zdrušena opozicija v parlamentu apelirala na kralja Boriaa, naj zahteva oatavko Can-kova. Nemiri in krvavi spopadi v »Igarlji ao sopet na 'dnevnem rodu. Blizu Caribroda so se spopadli srbski in bolgarski komi-taši. Izmenjanih je bilo več strelov in dve osebi sta bili ubiti ter več ranjenih. Skupina isgnanlh komunistov, kl so se vrnili ia Jugoslavije, je bila včeraj v boju s policijo pri Slivnici; pet komunistov je bilo ujetih, drugi so pa bili pobiti. Politični umori so se ponovili. Macedonci pobijajo komuniste. Ali bodo povabili ■ OtvfOttko Rotijo? TO JE ZOPET MUČNO VPRA-SANJE, SO BO V JESENI KONFERENCA O RA-DIJU. niso odločili na 994 Dosdsj se Washlngton, D. C. — Ako sa sovjetska Rusija povabi na konferenco glede radija, kl se bo vršila v Jeseni, je vprašanje, kl rihaja pred prcrinerinlka Coo- prlnaj« lldga.k mio ja N4a 1911, ko ao sa v I^ondonu sešli delegati na konvenciji, ds razpravljajo a mednarodni brzojavni zvezi. Ameriška vlada Je povabila ljudstva na svetu, da prihodnjo konferenco o tem predmetu obdržavajo leta 1017 v VVaahlngtonu. Povabilo je bilo soglasno sprejeto. Vojna je pa preprečila zborovanje. Konferenca o brzojavu, kl se je imela vršiti leta 1916 v Parizu, ln konferenca, kl se Je imela vršiti o radiju leta 1017 v Wash-ingtonu. sta bili odloženi. Konfe-renca o brsojsvu se bo sdaj vršila v Parizu, državni department Je pa pripravil povabila sa petdeset držav ns konferenco o radiju, kl se ima vršiti letos v jeseni. Oni ne povejo, ako je Rusija tudi vključena. Predsednik Coolldgo, pred ka-Urim Je vprašanje konference, meni, da je treba konferirat! in se poevetovati s Britanijo, Francijo, Japonsko in Italijo glede povabila Ruaijo. To pomeni, da bodo štiri velesile, kl so po vojni razdelile svet, vprašane, ako bo več škode, ako se Rusija udeleži ali ne udeleži konference. Vse države pa sdaj občujejo z Moskvo. Ako Rusija na bo povabljena na konferenco, ker (>oo!!dge ne prizna aovjetske Unije, tedaj nastane veliko vprašanje, ako bo mogoče doseči na konferenci zaključka, ki hodo velik« trajne vrednosti. Zadnja washington-aka konferenca je "določila" u-sodo Kitaja, Japonsko In Daljnega vztoka. Takoj so pa sledili Ml v Kitaju In pogodbe s sovjetsko Unijo od strsnl Kitaja In Japonska. Senator Shipstoad, član senatnega odseka za zunanje zadeva, prerokuje, da bo Coolidge.Kel-loggova atrataglja s ozlrom na konferenco o rsdiju uspešna, da odtuji bivše prijatelje Združenih držav. HsAke aedlšče dale olajšava odUk Nžeturva, 28. febr. — Htalno mednarod. razsodišče v llagu ja razaodilo, da ae mora grško-tur-«ka pogodba, aklenjana v Lau-*ennu, tako tolmačiti, da oni Grki. kl so stanovali v Carigradu pred pod pisanjem premirja leta 1918, niso zamenljivi, dočim aa duhovni grškega patrijarhata lahka zamenjajo sa Turke. • ... Ur.. ,.# P R O S V A GLASILO SLOVKNg** NARODNE PODPORNE JEDNOTS LASTNINA SLOV RUSKE NARODNE PQDPOKNB JKDNOTR ---------"Sli TBSSV r.... * i — M vra£*l<> Cao^ogiaaar po dogovora. Bokogtri j* 9040 M Isto. $3 .25 M P0f Naročnina: Zadi«Jena dri*r. (I* v« CMea*o> $S.OO U u aku in U21 «a tri moaca; Cbkago in Ckw> " , Sl^ss m tri muf.in — Inoino—mrtvo pUK). n«iuT M vn, kar iau st "PROSVETA" MITjt 8«. Uwn4ala Ar^a«. Cfclcar* "TKE E^LIGrfrENMENT" Of(U o( Ift. H»r«k N.U«ul Bj|wfl» heMr. »f - r-i-r Tir Owm4 Sr >m trnemnit SnbacripUoa: UaiUd Stat« <«u»pt • m K m H K it oi IRm PEDE Chkaco) »'"i Caaada UM p* OMSpggsjjl......... . I JMPEtATKD PHWT ,UN10N LABCL Dataai t okkrpaJu pr, V** Sa ve»iesUai 2ELEZNISKE OHUŽBK 80 ZNIŽAJ ČLOVEŠKO DELOVNO MOC. Ampak zvršile so ravno toliko delo kot v lota 1928. Ako delavski listi pišejo, da gredo prihranki, ki jih napravijo podjetniki z izboljšanjem obrata, podjetnikom kot dobiček, tedaj niso to izmišljotine, ampak jo gola resnica. Statistika, ki jo je priobčila meddržavna trgovska komisija, pove jasno kot boli dan, da so železnice z nižjim številom vlakospremnega in strojnega osobja prevozile ravno toliko blaga kot v letu 1923 z večjim številom, ampak železničarji niso prejeli zaradi tega več mezde. Po številkah, ki jih podaja meddržavna trgovska komisija, bi bil uslužbenec teh kategorij v mesecu novembru prejel po <209 na mesec, ne da bi bilo treba povišati vozni-no, da bi bila višja kot v prejšnjem letu, ko jo železničar prejel le 1190. Ako bi bil železničar prejel tako visoko mezdo, tedaj bi bil tudi on deležen, da se je obrat izboljšal. Trinajst dolarjev ni veliko. Ampak na mesec se delavcu precej poznajo. Ako bi polovica od tega prihranka šla za znižanje voz-nine, todaj bi bil železničar prejel 1201 mesto samo $196. Pa železničar ni niti tega prejel. Železnice so transportirale na ravnotako daljavo ravno toliko teže v novembru 1924 kot v novembru prejšnjega leta. Številka je 38,000,000 tonskih milj. Ampak uslužbencem ao plačale železnice le85,208^68 ur dola, medtem ko so v prejšnjem letu plačale 39,621,468, Odškodnina za delo je znašala 180,188,738 mesto 182,110,869. ^ \ / Prizadeti so bili pri vlpkoapremnem in strojnem oso-bju: Strojevodij pri tovornih vlakih v mesecu novembru 1994 jo bUo 81,769. V novembru prejšnjega leta jik je bilo 34,875. Plačani so bili za 7,816,268 ur dela mesto aa 8,182,-164 ur dela. Prejeli so na mezdi $7,944,441 mesto $8,618,676 kot v mesecu novembru 1928. Tako se j« znižalo tudi štovilp, kurjačev, zaviračev, zadnjih sprevodnikov in vlakovodij. Ako je delavec primoran izvršiti več dela, prajme pa ravno toliko mezde kot preje, ko je izvršil manj dela, jo to znižanje mezde. 2olezniŠke družbe pa niso zadovoljne s takimi dobički. Se ni dolgo od tega, ko so železniške družbe, katerih proge so stokajo v Chicago in na katerih je velik lokalni osebni promet, prosile illinojsko državno trgovsko komisijo, da jim dovoli povišanje voznine, ker imajo izgubo a lokalnim osebnim prometom. Javnosti jo soveda znan fakt, da morajo potniki na lokalnih vlakih stati, ker ne dob« sadožav, ker so vlaki prevod natlačeni To prav nič ne ženira železniških družb, one vseeno izjavljajo, da imajo Izgubo. Ameriško ljudstvo je sicer potrpežljivo. A^npak taka lakomnost po večjem dobičku mora končno le tako učinkovati, da jo tudi najpotrpežljivejže ljudstvo ne more več prenašati ** \ * * Afr I '-'Ji Dokler bodo privatni intereai upravljali ameriške železnice ae želje po vedno večjih profitih ne bodo krčile. Ampak nasprotno bo! Da bodo železnice res služilo Ameriškemu ljudstvu in bodo železniški uslužbenci za njih nevarno in težko delo primerno plačani, je odpomoč v nacijonaliziranju železnic. • 3x 'h i. k ' - * » >*■'•■«♦* i,'.. % i ' Vlada je v vojnem čaau pokazala, da zna boljžp upravljati železnice kot privatni intereai. Ako jo bilo vladi to mogoče izvršiti v vojnem času in ko je prevaela napol podrte železnice, ko je promet na njih skoraj odpovedal, tedaj jih bo veliko uspešnejše obratovala v mirnem čoau. Peaa, Pa. — Izvedel aem novico, ki je hudo potlačile mene in mojo družino. Dne 10. L m. ee je vreča! dobroznani Jos Katko v Wheeling Creek, O., domov ia atanovanje k družini lWnik Vračal se je po državni cesti med 11. in 12. ponoči Medtem je pridrvela poulična Železnica, ga udarila od zadaj ia mu zdrobila lobanjo. Bil je še pri zaventi, ko ao ga pobrali in je prosil naj ga peljejo domov ali v bolnišnico. Njegova protoni* pa j* bila neualitena: položili eo ga meti progo in državno cesto. NI bjlo dobrih par minut nato, ko je pridrvel moderen avtomobil in za-,vozil vanj ter ga alednjič ubil. Polomil je več ko*ti v truplu nesrečnika, ki je bil močne postave ia tehtal 240 funtov. Pokojnik je bH po poklicu gfr-dec, dobro znan po VVestmore-and Co, Pa., in v Bridgeportu, O. Pokazalo se je to pd pogrebu, Id se civilno dne 14. t. m., kot je želel pokojnik sam. na Union Cemetery v Blainu, O. Pokojni je spadal k trem podpornim društvom in k U. M. W; <4 A. Društvi so Deutsfske Sterbe Kasse št 549 v Bellairu, O., 8. N. P. J. It 18 v Bridgeportu in S. S. P. Z. št 119 S. 8. P. t Kot član ravno tistih podpornih drufttev sem imel priliko videti, kako lepo je, ko človek spada k dObrim društvom, posebno kjer so člani kakor bratje v Bridgeportu. Noč ia dan so Obiskovali brata, ko je ležal na odsu in meni nepoznanemu, ko sem prišel iz Pennsylvanije, so mi stiskali roke in me tolažil^ žalostni url. Dolžnost me^eže, da še zahvalim trem predsednikom društev sa mil« in lepe nagrobne govore kot tudi Bridgeportski bandi, ki je zaigrala v zadnji pozdrav. Po lmehu bi se rad zahvaljeval posameznikom, a sem oddaljen in ne poznam dobri* Matov, ki so prišli v tako velikem številu k pogrebu. Reči moram, da 4o ti ljudje res naklonjeni bratje. Hvala rojakom v OUrid-gu, Pa., |ii so skupaj nabrali in kupili venec ter ga poslali po Jar-chevih in Blažu Likarju. HVala družini Drečnik, pri kateri ja pokojni ležal na mrtvaškem odru in fantoma, ki sta pri njih na stanovanju kakor sosedom, ki se bili na razpolago. Rojaki ki še niste pri podporni društvih, pristopijbe k takim, kot so gori imenovana. Pokojni Jos. Matko je bfl samec, a tudi za takega je dobro, če se zavaruje. Težko je seveda plačevati v slabih Časih, a še težje je, kol de nesreča in Ignrt, kakor je letelo nas sorodnike pokoj Veliko samcev se malobrižno izgovarja, da ko umrjejo, jih bo že kdo sm-avil pod zemljo. To je nepremišljeno govorjenje. Kt> smo pokojnega spravljali pod zemljo, so tam nji Američani kar gledali, kako složni smo Slovenol ki verujem? v podporne organizacije. Bik) je veliko avtomobilov ia takih, ki so za »prejem pokojnik* k zadnjemu počitku dali na razpolago brezplačno svoje kare ter sta bili še dvs poulični kari natlafeip polni Pokojnik H m* rad imel rirelfto druščino. ^HM Dragemu stricu želimo, da mu g«. lina GroMaich in gd<<. Brozovich, Marija Chapeta, Lo-rina Chapeta. Stella Stimac in (Glasov! Osnov 8. N. P. Marija Crnich, s spremljanjem čltateljev Proavete.) Uroburaškega zbora, j 7. 'Ja sam Stoveif, deklamira dijak Stipan Brozovich. stlČ v Chicagu se H. 'O, ženama', deklamira M. dopisa, ki je isšeL v J. Članica društva N. P. J. redi t možjepo. m potov? — Mir it. 142 8. N. Strugar. 9. Gimnastika in kozaški plee, gdč. Ana O. Tron. IL del. It Šaljiva igra 'Špekulanti' v enem dejanju. Osebe, ki nastopijo, eo: ftisto Sarich, trgovec — Borko Djuranovich. Milica, njegova žena — Aridje-ja (jrubiairh. Vukoeava, njuna hči — Marija E. Brozovich. Marko Vasich — Stanislav Sunde. Marko Bozich — Hija Djono- iph. Mitar, Vasičev drug —- Drago M. Bojovich. Jakob, sluga pri Sarichu — Milutin Nulich. Nosač — MBjspf Nulich. Jakobova ljubica •— Marija Chapeta. 2. Po igri sledi petje. 8 spremljanjem brača pojejo Mar. Kouz-larich, Marija Stanfil, Olga Brozovich, Olga Kouzlarich, Lorina Muratfe. Na brač bo m gdč. Marija B. Bozovich. Čfm bo zaključen program, se bo vršil ples do ene po polnoči. Pozivljerao yse SHovence iz Ros- vse S da in Cle Eluma kakor iz bližnjih mest, da se udeleže kolfkor mogoče v velikem številu. Za dobro postrežbo jantči— pripravljalni odbor. Meadowlaada, Pa. — Tukajš-njj delavci prirejajo protestni' * belemu terorju v Ju- goslaviji in sicer s sodelovanjem sledečih organizacij: Jugosloven-Hko udruženje radničke stranke Amerika, od^ek N. H. Z. in odsek E t- m., kakor tudi društvo Jugoslovanske katoliške jednote in odsek H. & 111. V Washingto-nu, Pa. Vsa ta društva protestirajo proti vladi nasilja in bajonetov ter proti zapiranju delavskih boriteljev. Shod se vrši 2. marca ob 6:30 zvečer v Miner's dvorani. Glavni govornik bo Ch. Novak. Jugoslovani, odzovite se ip prisostvujte v velikem številu. - PrMuij^l odbor. vi li isS želi nekdanji avstrijski žan dar? Ali misli, da proti zavedni članici lahko postopa s terorjem, kakor je nekdaj cesarsko kraljevi orožnik teroriziral beračice v stari domovini. Morda misli, da opravlja še vedno visoko službo s preganjanjem beračictoo milosti apostolskega avstrijskega Cesarja. |Kunštua" glavica j« povedala, da smo Slovenci še nekje m uno, ker si ne pustimo diktirati od izobražencev kakor je njegova odlična oseba. Ampak kako to, da si bivši avstrijski žandar ne upa s svojim imenom v javnost, temvpč si ffe izposojati i-me od čisto navadnega zemljana, ki še pravilno čitati ne zna?' V dvoglavem lističu bi se moral podpisati, ne pa nevednega peljati dirdktno na "morttče". No pa bivši visoki avstrijski žandar bo že vedel, kako je prav. Klerikalcem, ki so pričeli rogo-viHti proti S. N. P. J., moramo povedati, da so pričeli prepozno, ali pa prezgodaj. Pravzaprav smo že vajeni takih napadov. Svetujemo torej, da ne držijo proč od 3; N, P. J. samo rok, temveč tudi jezike. Kadar bodo naši skladi izčrpani, gotovo ne bomo žli člani prosit svetega Jožefa, da nam bo milosten. Pri S. N. P. A smo bratje in sestre, ki gledajo, da urejujemo razmere doma po najboljši moči,»zato ne potrebujemo tujega pometanja pred našim pragom. Sami naj bi klerikalci pričeli pometati smeti, katerih je toliko, da bi jih z vedno novo metlo ne pometli v dveh letih. Njih učenosti smo siti do grla. Ako jim ni mogla klerikalna av strijska vlada dati boljše izobrazbe, lajjko še tisto pridržijo zase, za katero ne bomo nevoščljivi. Priporočamo po jim, naj se nikar ne obregajo ob S. N. P. J., tudi kolomonov žegen rev. Hribarja ne pomaga nič. Oni prihajajo prepozno, ko smo močni dovolj za odpor. — A. P. bo lahka ameriftka semljs, v kateri je bil državljan 26 let. Kapitalistični sistem ga je izrabljal vsa življenje in nazadnje še ubil. On je prestal nss še čaka, ne vemo kje: morda nas v jame pait pri delu, mogoče na državni cesti, ki jo vzdržujemo s plačevanjem davka la le nismo varni po nji hoditi. Delavci si bomo morali pomagati le sami, ako hočemo izbloj šati naš poloiaj. Zavedno delavstvo ve to, a kaj ko je le v manj- Posdrav čitateljem Prosvets. Mjrn, Wash. —- St. 42 S. 8. 8. 8., srbsko dobr. društvo SM>-ga bo imelo svojo priredite«! soboto dne 28. februarja v Opera House. Pričetek je ob onmih zvečer. Program j«» L Del. L Jugoslovanski tamburaški zbor igra ameriško in jugoalo-vanako himna■ 8. Pozdrav udeležencem od strani društva. Govori M. N. Prihranki, ki jih bo napravila uprava naoljo»aliaira-^"SnEar nih železnic ne bodo množili in gromadiH premoženja že- 8 ivkiamacija 'O n**i 7ame de Nazareth. Ko so detektivi udrii v prostore, je ruaka četverica popolnoma naga delala rasne poee. drugI so se pa nagi in napol nagi plašili po štirih po mehkih preprogah na tleh. Kdea aretiranih Bueov je bivši kapitan v ruski carski mornarici. llijein»\a 8. Tsanlk iz Vila', deklamira vodfta orgije. V Škandal so n! Ilija DjooovUla pleteoi snsai odlični PMžaal CoHiawaod. Ohio._Odgovori- ti moram na kratko dopisovalcu v Ameriškem Slovencu — Edinosti, listu s Čudnim prhntar-skhn imenom. Na moj dopis, k aem ga podpisala kot članica S. N. P. 1., odgovarja, da dotična "Žival, ki je pisala, nima imena". Za ime ugiba, ampak ne u-gane prav. Zadostuje naj mu, da piše zavedna članka društva št 142 S. N. P. J., na katero društvo sem ponosna. Ponosna sem vsaj toliko, da čd že ne rabim svojega imena, v4aj drugega ne zlorabljam, kakor to vrši dopi-sovalec-v frančiškanskem listu. Moj dopis je zadel v živo, kar sem si ravno prizadevala doseči, V dopisu zavija nasprotnik rad razporok. Kdo neki čaka obravnave za razporoko! Pravi, da župnik ne bo hodil trkat na naša vrata, temveč da bomo mi na njih, ko pride kruta smrt Seveda gospod župnik ne bo prišel, ker je op gospod, ki ne opravlja takega posla. Poslal pa bo še svoje hlapce kakor jih je še često-krat, da so beračili sa prečasti- Dopisovalec zavija, da župnik ni poslal nobenega dopisa društvu Mir na sejo, oziroma nekih pravil. Navzoči na seji lahko potrdijo, da je tako. Podpiaanl so bili cerkveni odlični možje, ki storijo, kar Želi gospod župnik. Ampak prečastiti naj si le izbije iz glave svoje stremljenje, da bi kdaj pridobil društvo Mir. Trna lahko še veliko odličnih mož za seboj in isobrašencev, ki svoje otroke nazivajo z izrazi, kateri se v listu še zapisati ne smejo in bi vlada zaplenila Ibt če bi jih tiskal. Da bi imel župnik trajne uspehe s izobraženci, ki pretepajo svoje žene ia jfli drže v katoliškem strahu ter otroke uče preklinjanja, še mieliti ni treba. Tudi zavedni člani društva ne dajo nič na to, kako se togotijo taki ljudje. Naj aa le buduje jezuitski urednik katoMftkega liata, povem no, da bo kmalu izgubil še tiste naročnike, ki jih laia. Rojaki namreč prihajajo k pameti in nočejo več slediti tistim izobraženim odličnim možem, katerih vsa izobrazba obstoji v zabavljanju pri kozarcu in Mtruhovanju svoje druftftne. Pisec pclpsujga, naj pristopim h na katol. izobraževalnemu društvu. Lds se bom naučila sekaj I m^ Ali so Združene države v lijfi narodov? Legalno in moralno kot poudarja Hughes—nfao, ampak gospodarsko, finančno in politično je Amerika priklenjena na ligo z najmočnejšimi verigami Jiughes je rekel: "Združene države so čutile potrebo, udeležiti se finančne konference v Pa rizu, ker s tem so ščitile svoj,-interese." % Kakšne interese? Legalne in moralne? Ne. Hugh.es je pojenji, da ima naša vlada gotove terjatve na račun Nemčije. Terjatve se tičejo povračila stroškov, katere je imela Amerika s svojimi četami v Porenju iii gotovih reparacij v prid privatnim ameriškim državljanom, katerim so Nemci med vojno naredili škodo, ko so torpedirali ladje. Ampak ti interesi so toliko kot nič v primeri z drugimi, katerih Hughes ni omenil. Pred nekaj leti je J. P. Mor. gan k Co. poštavila na pieriški tr^ nemške bančne bonde v vrednosti $110,006,000. Morgan je posodil Franciji sto milijonov dolarjev. V prejšnjem letu je Wall Street posodil Belgiji 80 milijo, nov, Rolandiji 40 milijonov, Švici 80 milijonov, Švedski 30 milijonov in NorvdBtf 25 milijonov. Zdaj prihaja Poljska s prošnjo za 60 milijonov. Listi vsak dan kvotirajo cene angjpških, francoskih, italijanskih, belgijskih in drugih bondov (državnih, občinskih in privatnih), ki so bili prodani v Združenih državah od leta 1915. Vse te države, katere Morgan zalaga z milijoni, ob članice lige narodov. Vodjlne sile v Hgi so Anglija, Francija, Italija in Bel-gija. " — Anglija dolguje Ameriki štiri milijarde in pol, Francija tri milijarde, Italija dve milijardi in Belgija pol milijarde dolarjev. Alf je Amerika v ligi narodov? —'Hm, Amerika ima v ligi trinajst aH[ Štirinajst milijard do-larjev. To sorodstvo * ligo je močnejše kot vse pogodbe, kar je bilo podpisanih v Evropi zadnjih šest let. ^ čuda, da je Hughes rekel: "Amerika mora biti na konferenci v Parizu, da ščiti svoje interese." Amerika je na pariški konferenci nastopala, kakor da je članica lige. Zakaj ? Zato, ker interesi njenih upnikov so tudi njeni interesi, ^merika ni zapisana v bukvah lige, je pa z obema nogama povsod, kjer so njeni javni ia privatni dolarji. Drugič je vedno bolj očitno, ds Amerika išče ne le gospodarsko in finančno, temveč tudi politično vodstvo evro^sko-ameriške a-lijance, ki se poteši formira proti alijanci na vzhodu — rusko-kitajsko-japonski alijanci. Pripravlja se nov konflikt za premoč na Paeifiku in v tem ko*, fliktu bo Amerika igralk glsvno vlogo. Ko pride ta konflikt, tedaj bo liga narodov drvela za Ameriko. Smrtna nesreča. — Na Zduii pri Mekinjah so sekali smreke. Pri tem je podžagana smreka ps- dla 191etnemu posestnikovemu sinu Josipu Bltencu na glavo in mu prebila lobanjo. Nezavestne-ga Bitenca so odpeljali na dom v Kokrico, a je že med potjo i* dihnfl. Samomor b4mIs žene — k Novega mesta poročajo, da se j« tatftoLdae 8. febr. zasrtupiU M. Stangiova. Izpila je «alte> strihnina. Prepeljali so jo v bolnico usmiljenih bratov, kjer jej težkih mukah umrla. Zaputt* dva otročlčka, enega v stsroat« treh let, drugega v starosti 14 dni. Vzrok samomora je baje nesoglasje v rodbini. (Meta vrgli ped vlak. — Zde* niški paznik Jovan Vlad* v Sts-ren Bečaju je a svojo lodbino prav slabo ravnal, vsled čssar * ga sovraitti Žena In otroci. KoJJ dne 8L jaa. šepet pretefwpsv,,J Seno, sta fa najstarejši sin te*-pograbila in svaeaie ter ps vrp lazatfM »tir. vlaka ga |e na ko Sin in sst , t v:.«"Jgipp. vr&r ■ v -^Ul^ V MARYLANDU SE Ml.A KKSNA KAZP RAZ VA O AMENDMENTU ZA v ARSTVO OTROK. rosi oproščenja, ali da pojas-ijuje, ali da taji aji pa proglaai ,-»e za bogokletno, ako sa piše sli rovori kaj takega, kar znižuje ilavo Coolidga, Hughesa, Dawe-a. Longwortba# italijanskega ašističnega poslanika, S tona, Varrena in tako naprej brez [onca. On je celo prekosil sena-orja Si>encerja i« Missourija, o laterem je rekel Jim Heed, da e vrnjen nagrobna spomenika ; vklesanimi imeni Daugherty, rall in drugih ljudi, katere je o-»ral z legendo: "On nI našel ni-ijcr krivice/' Na tega dvornega »proščevalca, ki je ravnokar za-ptovil verni javnosti, da je narren bel ko snežil) da je Coo-dge nedolžen na zlu napram se-atorju Wheelerju, pade prita-en smeh Amerike, namenjen »enemu konjičku. a a * ' Felix Morlay, ki piše uvodnike i dnevnik "Baltimore Sun" in ftlliam Kawls, eden najboljših dvokatov v Marylandu, sta se ripravila za razpravo o predme-u "Ali naj Maryland odobri o-ronki delavski amendment?" toevnik "Sun" je prinesel tri anko o tem predmetu. Razprs-a se bo vpprabila v sredrtjih šo-ih na deželi. Morley razklada fakte glede a-lendmenta, kako qe je lagalo irmarjem o amendmentu in o »trebi takih zakonov, kakeršnih lostale države ne marajo. On okazuje, da analfabetstvo in iladinaki zločinci hodijo roko v *i. in pravi: "Analfabetstvo ne «na doktrine državnih pravic, etika je tudi ne pozna. Ravno ko ne zločin, ignoranca in rev-ina. Ampak v tej deželi so podaniki, za katere^elfjp otroci ) iestdeset ur v tednu ln kate-h mezde padejo dostikrat pod net centov na uro — oni pozna-doktrine in kako je treba ta emcniti in potreben princip pobiti v sramotne namene." • 0 a Uprava je dobila is Montane v •shington več ko štirideset fc. katerih vozni stroški za ako znašajo $250 in katerih Jtelski računi rastejo, da se po-prijeti senatorja Wheeler-> na tehnično obtožbo glede kr-fVe zveznega zakona za oddaja-* v najem. Senator Walsh iz »tane ae je pviloitt jrf jneHč-"" partmentu, da je na mi-»ijozen način dostavljeno iga-f v hotel, v katerem so naete-l*ne Priče za drŠavo, rodilo ze-irtasne stranke, ki so motile »n«* sosedov. J. F. Platt, rav-i ravdnik, ki ga je poslsl WKherty lani spomladi na sled i" n, v Montano, zdaj vodi ««us, da se obtoži Wheeler. justični Ujnlk Dono-5; ° katerem so namenili, ds *tvar, se je umaknil. Neki o katerem govoro. da je ^jnenten v 8t. Paulu in ki je »fckrat. j« zavzel njegovo m«-0 ob strani Platta. Nihče iz mr»«'te V kapitolu ni nikdar jro Htuartu. Uma uroak-v u"K>vann je značilna. Za- ^vmmr (Nadaljevanje s L strani) la sugestija privatnih bizniških interesov, ki so prav zadovoljni svojo zmago. Kajti pri skupnem pogrebu je nastala nevarnost, da bi nastopil eden ali ps več govornikov, ki bi vzroke takih nesreč postaviM v pravo luč, kar bi povzročilo poostrenje varnostnih »sprav v rudnikih in bi mogoče včaai katerega rudniškega podjetnika zaradi zanemarjenja svojih doltnosti spravilo i*ed sodišče. Tako delavstvo plačuje tribut kapitalizmu. Dokler je pri zdravju, gara Za žive in mrtve, strada in prezeba, z njim vred pa njegovi svojci. Pri tem trpljenju pa tvega še svoje zdrave ude in življenje. Pravijo, da je bila nesreča neizogibna. Seveda je bila neizogibna v gospodarskem sistemu, . katerem se producira zaradi pro-fita in ne zaradi potrebe. V pametno urejenem gospodarskem sistemu so take nesreče nemogoče. Ako bi bil premogovnik res tak, da se ne more vanj, ne da bi rudarji tvegali svojega življenja, tedaj bi v njem iK>izkusili najmo-dernješe iznajdbe za preprečenje nesreč. Ako bi še to nič ne izdalo FARMARJI NAJ POSNEMAJO DELAVSKE I NIJK. biroja Wa*kingtoa. D. C. — Dr. li. C. IVbr, načelnik biroja poljedelske ekonomije v poljedelskem departmentu Združenih držav, pri izroča. da ae naj poslutljo metod ameriških delavskih unij, da izboljšajo svoj iivljenski položaj. To priporočilo je podal v daljšem govoru na konferenci v Washingtonu o učinkih modernih stfojev in električne sile na farmarje in delavce. Taylor je rekel, da je neumnost. ako farmarji ostanejo na deželi, ako imajo lahko kje drugje večje uspehe. Priporočal je, da naj študirajo faktorje, ki kontrolirajo cene, ker na ta način lahko dobe fakte, ako se lahko pošteno prelive z obdelovanjem zemlje. Omenil je, ako veliko farmarjev hkratu zapusti kmetije, kot se je to zgodilo v Metu 1922, ko je odšlo s kmetij 1,200,000 farmarjev, povzroči veliko trpljenje prizadetim družinam. Farmarske organizacije naj stabilizirajo produkcijo. Thompson, preds. Farmarske delavske uhlje v Arkansaau, ki tak premogovnik opustili. Ck>- Je izjavil, da pet in sedemdeset odstotkov bombaža v Arkansasu veška življenja so vendar nekaj več vredna, kot pa par tisoč ton premoga. V današnjem gospodarskem sistemu je narobe. Pro-fit se ceni višje kot človeška življenja in zato imamo strašne katastrofe, ki hkratu uničijo po več človeških življenj. bančni banditje prijeti. Podali so se po hudem boju. Ben Harbor, Mlch. — Pet mladih banditov je vstopilo ob desetih dopoldne v državno banko v Millburgu. Pobrali so okrog dva tisoč dolarjev in se odpeljali v avtu proti Benton Harborju. Kmalu je bila obveščena policija in šerifbvi deputiji, ki so slediti banditom. Lov na bandite je pričel nekaj minut kasneje po izvršenem ropu. Lovu se je pridružilo vedno več policajev in deputi-jev iz bližnjih mest. Banditje so bežali v Indiano in blizo New Carlisla, Ind., je banditski avto zdrknil s ceste v jarek. Banditje so se pripravili s pištolami, da sprejmejo deputije ln policaje. V tem boju so bili trije preganjalci obstreljeni, eden banditov pa težko ranjen. Nato so se banditje šele podali, ktijti spoznali so, da je vsak odpor zaman. pričujočnost dftha je rešila življenje otrokom. Traverse City, Mlch. — Otroci so se drsali in igrali na ledu v zalivu. Naenkrat se je pa led vdrl in pod njim je izginilo pet otrok. 15-letni deček Thcodore Frede-rickson ifi dolgo pomišljal, kaj naj stori. Slekel je svoj jopič, ko je imel trden led pod nogami in ga porabil za rešilno vrv. Tako je rešil življenje še ojtalim štirim otrokom. Vsi so bili mlajši kot on. kaj je s povišanjem mezde postnih uslužbencev? ./ Washington, D. C. — Odborniki organizacij poštnih uslužbencev še vedno upsjo, da bo sprejeta predloga za povišanje mezde pred dnem 4. marca t. 1. Predloga je zdaj pred konferenč-nUd in bo kmslu predložena zbornici in senatu. Boje se, da bodo delali_penatorji, naklonjeni administraciji, obstrukcijo z dolgimi govori. Vlak povozil štiri rudarje. Harrisburg, 111. — Osobni vlak Big Four železnice je v nedeljo zvečer povozil do smrti štiri rudarje iz Muddyja, ki so sedeli na tračnicah. ZDAJ JE PRIAEL KANKAKEE , NA VMTO. H nakar so jih prepeljali v z h varnosti, da se zruši, poekvja v Uanviliu. Preiskanih je Mle M sa! Kankakes, III. - Načelnik pro-hibicijoniških detektivov Wil-liam Vursell se je navalil s svojo četico na salu ne v Kankakee-ju. Eden in trideset aalunov je bilo preiakanih v mestu, dva pa sunsj mesta. Zaplenjene so bile velike količine opojne pijače. Aretiranih je bilo pet in trideset oseb, katere so zaprli najprvo v okrajni ječi. NEZAKONITI «■■1 PHKEUBrfci I PAPIR. producira jo ftene in otroci. In« ta poljski otroški delavski sistem je povzročil, da je drftava sprejela an^ndment za varstvo otrok. Njegova unija se trudi, da izbojuje take ugodne življenske Razmere, da bodo žene opravljale domača hišna dela, otroci pa pojdejo v šolo. brutalen umor 2ene na njenem domu. Zdravniki izjavljajo, da je »Ua C hicago, lil - 32-Jetno mrs. R. Averdean so našli umirajočo na n jenom domu štev. 5842 Mil-linganova aveiluja. Ležala je v o; bednki a prerezanim vratom. Prepeljali so jo v bolnišnico v Argu za prvo pomoč, toda žena je umrla na pojtu. Umor je bil izvršen pred poidnevom in policija sodi, da jo je bestijalni morilec preje napadel preden ji je zadal smrtno rano. V kuhinji je policija našla II-s tek, na katerem je bilo hačečka-no: "Neki zamorec je to izvršil nato je zbežal." Nekateri sodijo da je listek napisal napadalec in morilec, o-tom. Te iirošnje so bile vložehe od 1&. avgusta 1924 naprej, in prosilci trdijo v njih, da so prišli v Združeno državo nekdaj med 3. juuijem 1921 \u 30. junijem 1924. torej pod kvotnimi zakoni Od 1. 1921 in 1922. Izmed teh strank 1,735 jo bilo prijavljenih priseljeniškemu uradu v svrho. da izda proti njim depor-tacijsko povelje, in ostale bodo prijavljene, čim se dovrši preiskava. V 1,249 slučajih ni pregledovanje ladijskih manifestov in priseljeniških zapisnikov pokazalo, da so bili dotičnlki zakonito pripuščam v Združene države. V 414 slučajih je šlo za ljudi, ki so prišli kot člani aldijskega moštva in so bili kot taki začasno pripuščeni v svrho ponovnegs vkrcanja v inozemstvo ali pa ki ao, bili prijavljeni kot mornarji -4 dezerterji. V 280 slučajih je šl >M. Jaksataea, Pa. t al laJaifc M«tthaw Tu. W: tajnik bol«l«k*fa k| aL Maialnik Jaka Vu^rirh; arodnik cU.iU JaŠe upravit*U (laa&a FlUp Gošlaa. 4 AfSa Waat Park, Ušla: MU 8. RMga«ay Ava. Gkl* POBOfTNI ObSKK i Hartia telfialkar. »ra^cdaik. Um ITi, II ,4** a RMgaaray A».7ckl«m, I*t Jaka it l»»rk. Okla t Mar? Udu ItLi Umm TarfaU. Iku M, HOI.N ldlfil OUHKKt 08RK0NJS ORROlUi pMaadallu MŠV4| 8. Lavašala Am VZHODNO OKROtJBi Jarab A»KralW Ha> tBt, Maaa Raa. Pa. Jaaapk Borka, KKI). t, kUi lil, Waal h»wtua Pa. KAPA DNO OKROiJBt Aalaa Sukr. Bos 1S4. (iruaa Kaaa. aa laMaaaad! r»aak KIum. IV« 11», CkUkoha, MIhu.. «S « ^^ Jaha Galab, Uai 144. Ra«k Sprlaga. ,Wya. Nadzorni odbor: pradaišnlfc. Mi WIHaw SU. Ckk.^, ^ vartaik. VL Na. 1, Hiaadala, 1U.| Kr.uk Saje. MM W. M4k l Združitveni odbor: PraMsfti mak Aki. IIM Ba. Oavfard Ara^ < Ovaa. Mil W. Mik St, Ckkag«. Uk| Jaka OUp, UMia. CkJeaRo. 1u. VRHOVNI EDRaVnIKi Ur. f. I, K«* UM Ht CUtr Ara, lajal- VSA PISMA, ki aa naaaia)a aa paala «L pnOilaRa sa i ■adsiševu a N. P. J.. MIT >51 Do. La vadila Avi, dilaaga, III. VSE SAOBVB BOLNI8KB PODPOBB MB NAHLOVBi štva U. N. P. J. MBT-69 Sa. Uvadala Ava. Ckleaia. IU. DKNARNR POŠIUATVB IN UTVARI, M aa Ittaja ml lavršafalaaea VBR ZADBVB V SVBSI * BLAGAJNIŠKIMI POtU . V '1 N' p HI7-II 8a. UiriHUla Ava^ ( Troeklj je odklonil poslaništvo v Toki ju. Moskva, 23. febr. — Tukaj poročajo, da je bila Trocklju ponu-dena služba poslanika na Japonskem. Trockij je odklonil ponudbo. Adolf Joffe, sedanji poslattik ns Dunaju, bo najbrž imenovan poslanikom v Toki Ju. dt^Mjr- NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Jan. 81.-1925) pomeni, da vmo h tmrointM >tcklm U čul 'Ponovita jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako Usta n« prejmeta, Ja mogoča vstav ljen, ker nI bil plačan, je val list plačan In fa prejmete, Je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi slov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugI ae-stopnild, pri plačate* naročnino. I Naročnina za celo leto je 16.00 in sa pol leta pa $2M Člani a N* P. 3» plačajo se pol leta 91*90 In sa celo leto »M. Za mesto CMeaga ki Cl-cero sa leto «iM, pel $3.25, n te $4.00, sa VBS k'to pa $8,00. ivdnik stana sa Evrope $1.70. Cltld doplačajo same 50e zs poštnino. AB točHat angleške? ao Js In tam aa predaj N. P* i. mi pošljete na naslovi UPRAVNI8TVO u PROS VETA1* 2657 & Lefrndnle Ave^ CHICAGO, HI* liranting na smrtni postelji Stockholm, 28. febr. — HJal-mar Hranting, vodja švedskih socialistov in dvakrat miniati^i predsednik, ie tako ns alabnm. da smrt lahko nastopi vsako uro, liranting jo M«» žo dalj časa. Dr. Snnjatsen je vedno alabšl. Peking, 23. febr. — Dr. Sunjatsen, voditelj kitajske revolucionarna stranke, ki je še več mesecev bolan, je vsak dan slabši. Tek do jedi je iioiiolnoma1 izgubil. " Najhitrejši letalec dobil Pariz, 28. febr. —% Florentln Bounet, ki je dosegel svetovni rekord v brzini poleta, ja dobil 2ft,000 frankov nagrade, katero ju izplačal ameriški avijatlk Frank P. Uhm, Bonnet ja letel 44H kilometrov (približno 278 milj) na uro. Clanl H. N, P. J. Širite staj llat In pridobivajte nove člane. ZKNITVKNA PONUDBA. Mladenič. 86 let stav. se Seli seznaniti s Slovenko v starosti 85 do 38 let v svrho šenltve. Vdava s enim otrokom ss tUdI vpošteva. Torej če katero veseli, U ja časna ponudba in t>oštena bodočnost v zakonu, naj piše In priloži avojo sliko, katero vrnem na. zahtevo. Tajnost jsmčena. Va» pisma naj se pošljejo na naslov: "2kn1n", 2887 Bo, UtKadsle Ave», Chieago, 111 (Adv.). »SSf I 0 i Tiskarna S. N. P. J. i SPREJEMA VSA V TISKAMO OBRT SPAIAJOCA MUL Tisks vabila sa vesellee In čnsnike, knjige, koledarje, angleškem jc/.iku In drugih. B B B B B B • : B S P P M ČLANSTVO S. I. P. J., IA TISKOVINE RAROtA V SVOJI nSKJUH. CENE ZMERNE. UNUSKO OSLO PSVS VBSTE. »i. ■ "■r" .»,; i VSA POJASNIU DAJE VODSTVO Vft-SKAKNE. Pišite po informacije na nerievs a M. F. #, Pi in šef r, Chicago, IU TAM SE DOM NA 2EUO TU M VSA . MENA POJASNflJL * o • m ■ ■ : ... , . • I zdravnik v hiralnici. Paljal me jefava prišla malo nekoč tja, da vidim to zadnjo po- eva morala stajo natega križevega pota. Kaj vse sem tam videl, ne bom natanko razlagal, povedal pa bom natanko, kar sem doti vel in slišal na oddelku, kjer so čakali zadnjega nastopa — gledališki igralci. • • • Hiralnica je kraj, kjer počivajo ljudje, ki bi morali po mnenju mlajših te davno umreti, pa nočejo umreti; nalašč ne, v spod-tiko in jezo mlsjših. To je kraj, kamor lepega dne pripeljejo berača, ki je onemogel in ki se ga hote bogata občina zlepa iznebitL Hiralnica je kraj ^ guoan 00» 10 u»a«uv«„« lagoma klavrna leščerU od živ- ,jkJi preprešeno in deljenja marsikomu, ki si je obetd,^^ n M pogovarjata: od tivljenja, da mu bo dozorelo | Ml"™- t^m _ iz cvetoče pomladi v obilno zlato Na klopici pred grmom španskega bezga sedita dva starčka. Vsak človek r teh letih ima naguban obraz. To toda so vam bili jesen. Kdor gre mimo tega mrtvega doma, se nehote spomni in to mu Je zoprno in neprijetno: zaemeje se in si misli, da fe to sploh ne more pripetiti. ' Kaj vse človek nase zida! V zvezde gleda in pade v jamo! Toda to je naše tivljenje. Meni pa S* je zdela onemogla izmazgana starost vedno nekaj, kar spada med najbolj žalostne odlomke človeškega tivljenja. Imel sem sošolca, ki je bil Danes pa ne bo goveje juhe. Petek: fižol in zelje. Fižol! Moj Bog! de mlad ga nisem mogel. Take težke jedi. Veste, mene samo juha še drli pokonci 1" Njegov stari kolega Je bil močno gluh: "Kje bom hodil pokonci, ko sem na treh nogah. Ce bi palice ne imel, bi še na vrt ne mogel." "Jaz pravim, da je danes petek!" "Da, da! 8kušnja je bila tisti petek. Midva s ranjkim Pavlom v -rotcan", par 01 u*. um, ™ j*! plačati, šestde- spa Pece! Pfccetovko Je igrala ta aet krajcarjev starega denarja." žival, U lisk*. ta zmazek! Pa me "Zdajpa pravijo, da so dinar- je pustila s otrokom in ušla a ti-^vumj tm k* stim neumnim kapelnikom. Bog -Vinarji? Ne morem več iz-1 Jo bo kaznoval! Jaz venijem v računati. Na vinarje ae nisem &«a! O. tf ljubi Bog, ali n res, mogel nikoli nivaditT da jaz verujem vate? Pace! Go- "Kateri ravnatelj Je že bil takrat?" "Ravnatelj ga je imel rad. In spa Paee! • • • Na ženskem oddelku sta bila irtti?^-r1 Kord««1 moj bivii ljubimec. Zrak U človek nim. zraUl. a l»«l« P"«tu" PomeJ« me je SL ii £ vokale i^lIljubU^moUarjevnorec.Uh.U kaj p. lepite 7 A- e^^ v^^KSov- U Je treba, da ve. .vet duje. - pazlll, je bilo vm drugače." IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivaa Tavčar. (Dalje.) VatopU je strešaj ter opozoril kardinala, da je voz prod hišo. Ko Je bil že pri vratih, je iz-pregovoTeminenea: "Morda še prtde pater Angelo! Naročil sem ga, a svetega moža je fotovo zadržala molitev! Nič ne de, aaj mi Je itak vse pojasnil. Morda še pride! Povejte mu, signors Margerita, da sem šel na dvor! In dosUvite mu, da sem odrinil z najboljšimi upi!" Ko je bil odšel, se je odvalil signori Marge- HDfl I I "Jaz pa solit? Vi se pojdite! Ali še pomnite tisto slavno kritiko: 'Gospodični verzi ne teko, nima humorja in se je vedla mestoma prav neslano.' Ze takrat "TI nisi Giacomo Princi, bivši cerkovnik pri Sv. Andreju v Fraacatiju?" "Ne. gospa!" 1 "Ti nisi živel v Albanskem pogorju in tudi lgte m ne^i [" dona Sebastiana. kurata v Fraacatiju, nisi po- «Jgz neflUma? Jaz, ki sem pre- znal?" H, šla v stroko tragedinj, jaz sem "Bog mi bodi svedok, da ne! ( bila neslana. Pef ravnateljev je "In do krvi ga nisi pretepel, da hi mogel dva bnMJČ|Uo ^ ^enoj, da režiserjev . »____1.11.4 II.I" I__. . _ ____t_ „ tedna iz postelje? Hel "Ne, gospa!" 7T7T . "In ko so te sbiri iskali, nisi pobegnil v gole, lisr "Ne, gospa!" ' / _ ^ -- Nehote je oponašala avojega kardinala ter L,, ^ premislila, ker sem vede-zaklicala: "Bravo, bravissimo!" t . la, da čez aedem let vse prav pri-Pristopila Je k njemu ter mu s spretnostjo d§ # » sploh ne omenim." "Vi pa za vsemi kritiki! Zato ste imeli vedno samo hvalisanje po listih. Uh, ta krivica! 2e ta-krat sem vam hotela povedati, pa KO je OII ousei, mc jo --------j* — —" , T, uo . . . riti kamen od duše. "Kake sitnosti ima človek s duhovniške postrežnice odvila kolar izpred obra^ »Lepa Kordelija, zobovje vam win " __, a* m — . m__________o • "kfl i . . .. ____l/ ... temi starimi gospodi! Kaj ima od tega, da jim streže kolikor le možno? Beatissima virgtoe! Kaj ima človek od tega? Tista kopica škudov, katere mi kardinal vsak mesec nerad plača, Je več nego odtehtana po grenkih besedah, s kate-, _ Nato pa Je zmagonosno izpregovorUat "Ne ^ Upadlo, pazite!" taji! Ti si! Tu na vratu je ono znamenje, ki te Qna je zaloputnila okno in izdaja, Giacomo!" „ • smeh se je razlegal vsenaokoli. Kolar je držala v roki in zagledala ae je v to znak mašniškega stanu. Takrat jI je treščilo s a več nego odtehtana po «nsn n«™^.-^. ta znak masmaaega sum* larajsj^^t™ "Ali ga vidite ? Tenor! Seveda l rimi m. pito njega ekcelenca! W ta « v možgane to grozna mise1 Jo^jjjh«^ J ^ w je drl in ^ ^ je tega? Posla čez pretege, dela in muk kakor jetnik na galeri! Ljubi Bog, kako tepeš nesrečno a zvesto zakonsko ženo!" Tako je tarnala dona Margerita. Nato je s resigtoacijo vzela v roke že prej omenjeni talar, na katerem je bil kardinal pogrešil dveh gumbov, K oknu ai je primaknila blazinaati stol, ki u^S.^TTirTfase je drl in kake laae je !D tael petkrat toliko pU- in vse škofe, ki so dopustili, da je postal Giaco- . »T« mo mainlk .vete cerkve, da.1 Je bU i »Jo pon*n| * ^^mi^namo^ koj vgiobils gumb na rdeči kardinalov talar. -Perdio!" Je zaatokala, "rdečega Je preveč v tej hiši in gabi se mi že kakor puranu na dvorišču!" V tem Je nekdo na lahko potrkal na vrata. 8e prej, predno se Je oglasila dona Margerita, so as duri odprle ln vstopih je koščeni, dolgi in sveti naš znanec is tietjega poglavja fts pripovedi. VstopU je Angelus Inglesie. Opazivši, da ni kar dinala v stanlci, je takoj zdrknil a pogledom proti stropu ter Isrožljal kratko molitev, s katero je klical božjega blagoslova na kardinala in njegovo hišo. Ko se Je pobožni mož isrožljal, je povesil oči. Videl Je lensko, zategadelj Jih je povesil še globoke je 1 _ "Eminenca me je klical!" je izpregovdril naposled. "Zunaj ni bilo nikogar," je dostavil ponižno, "zatorej sem vstopil!" Ko nI dobil od govora: "Bojim se, da sem prišel prepozno! Opravljal aem molitve z očeti frančiškani. Da bi se le eminend ne bU zameril 1" Svetnik nI opazil, kaj se Je godilo med tem časom s slgnoro Margerito. Takoj, ko je vstopil, Je vprla v njegs svoje oči. V trenotku ji je zdrknil tolar s kolen ln izmed prstov sto ji ušli Igla in nit. Dona sama pa se je dvignila s kar-dinalovega sedeža in po obledelem obrazu se ji je raaširilo začudenje, kakršno preobda človeka pri veliki grost ali pa ob veliki sreči, skoraj sto jo prevladala oba občutka. Okamenela je toko-rekoč In glasu nI mogla dati od sebe! Ko abe Inglesie le ni dobil odgovora, se Je poklical s drugega sveta, v katerega je bil po svetniški svoji navsdl zamaknjen, in pričel ae je nekoliko bolj bavitl a svojo okolico. In takrat se Je njegovo oko ujelo s strmečlmi pogledi oka-menele ženske. TedsJ pa se je tudi vse razvozlalo, kar Je tičalo signori MargeriU v grlu. Vzkliknila Je, da ae Je soba zatresla: f "Giacomo!" Oni pa ae je zopet zamaknil v drugi svet in odločno je lipregovoril: "Jas vaa ne poznam, posvetna ženska!M Prišel je ogenj v streho! "TI ms ne poznaš, t Giacomo Princi ? Ta je poštena, svoje zakon-' ske žene ne poena to človek!" Ze jI je šlo ns jok: "Da sva bila poročena pred oltarjem svetega Andreja, boš tudi tajil? V Fraacatiju? Prod oltarjem svetega Andreja? Ordobaf "Signora." je odgovoril abe a sladkim glasom, "signora. vi ste v zmoti! Saj morate vendar opaaitl, da stoji pred vami mafciik katoliške oerkve. In kje naj pride tok do zakonske žene, do veljavne sakonske žene?" Inglesie ae Je od prvega presenečenja že toliko ojunačU, da ae je sedaj »uhotno smejal. • "Kako aaj pridem k veljavni zakonski ženi T Je ponavljal. "Drugega vam ne morem odgovoriti! Jaa vaa ae poanam. In da ae še bolj pomirite; tudi sta repa Fraacatija niee nikdar gledale moje ešir A ženaka se nI dala prepričati. Kakor ploha ^uSSje bodo m t* »um! Ženski jok izl v^ru pel. On je seveda ravna-fcerdlnalove^ sobe Nastanejo lah^ ^ vega nastavka. Ju mu jih ie I Pomislite vendar, ^f pokažerh. V "Mignon" m Je en- ..UP J* krat drl kakor obrabljen gramo- kuharja pa tudi nI donu^ Kdo n^^ čuje? Sicer ,n ..Rl lettu.. je p.1 p®. pa naj iiv. ve. .vet o tvoj nuoomju |ovfco ' n|lko. Jal sem kar u- Izpozabilse jetor zak ical. MargeritoT ^ £ . ^ trdil, da "Sedaj me poznaš! Vidiš, sedaj me I j™'0^efltor provisoko ure^l." Ze se je dvignila s tal: "Goljufal si zvesto "Pa da si ni nič prihranil! No, zakonHko ženo, ki je noč in dan miaiila nato!" zapravljivec je bil vedno, igral Postavila se je pred njega ter dostoviU pa- je po kavarnah in po dv^rat js totlčno: "Goljufal si pa tudi sveto katoliške cer- večerjal, pa če je imel predstavo kevt Oi kaka irroza!" V* niate vi peu v V največji Jezipa je viknila: "Povej, a kom h^i" enkrat v nedeljo si oženjen? Ali z mano? Radi tebe sem šoliko poldan? trpela! Ali s cerkvijo? Je morda to kaj zate tr-l "Seveda sem pel. In so mi ob-pJs? Povej in govori!" UubUi, da bom pel ono partijo tu- Ko ji ni ničeear odgovoril, je satulila! "In di za abonma. Kolikokrat se mi Hvetnik hoče to biti? Človek, ki povsod pregrehe še sedaj sanja, da pojem v abon-iz njega puhte! O, o, o! Povej in govori!"• maju! Da bi vsaj, enkrat zvečer liati^^j" terej"" m" ^l^tem^ld^^toTu ^ U*l' "M.^te!» je prešli, "popirl M 1» Uho ^ irl. H. t. ne čule kdo!" 1 Moitru. Ce bi vsaj _enkrat sme i govori, da te ne čuje kdo! Toliko let ai se klatil po avetu! Mene pa si izročil žalosti, gladu in izkušnjavam! Vsaka bi bila poginila! In zdaj naj molčim!" "In vendar te prosim, da se pomiriš!" "Pri vseh svetnikih, kako naj bom mirna, ko prenašam triiko krivic!" "Krivice se ti izpremene v srečo in bogastvo!" 'Torej priznavaš, da ai moj mož!" ^ "Pri poena vam!" "Moj zveetl zakonski mož!" "Prisegam!" Objela ga Je ter zaklicala: "Angelček! Zlato duša! Moja nebeaal Pa je takoj zopet odakočila od njega: "Satan! Strupena kača! Saj ai vendar mašnik! Un prete! Kaj počenjaš s svojo ženo? Kam me de-neš! Da bi nikdar ne bila videla tega sveta, Jas neeročntca!" Zopet Je pretakala solze in svoje pesti mu je molila pred suhi obraz. Patra Angeluaa pa radi tega ni minila hladnokrvnost. "Imaš kako postransko sobico r Je vprašal 'Tu ni mogoče govoriti pametne besede a tabo. Sioer mi vse prevrneš, kar sem a trudom zgradil! S trudom in s veliko premišljenostjo! Danes je vse lepo napeljano ln tudi kardinal Spina Je vprežen v moj voziček. Ti pa kričiš In jaš kot dete. katero nima ne pameti, ne glave. Kaj noženeš? Da se ml spiaši ži vinica. ki prihaja k meni s tovori samega zlato T "S tovori samega zlato T je ponavljala. T Samega In suhega zlato!" "In to zlato bo tvoje r Moje »n tvoje." "SI torej še vedno oteajen s mano?" * *Se vedno P in tvoje mašnlštvor Je plot, za katerim ae skrivam P • lDsUs vsaj peti na večerni predstavi, o moj Bog, kakšno življenje bi bilo to!..--- Sel sem domov. • • • Nisem mogel zaspati. Mislil na vse to in hudo mi je bQo. Zakaj so se ti siromaki trudili, sanjali o sreči, puhli slavi in megleni popularnosti? Zakaj? Jas vem, zakaj. — Igralci so bili. e e e Sanjalo se mi je pozneje, da je hiralnica ponoči oživela. Silna mesečina je bila razlito po hiral ičnem vrtu. In so prihajali 1-gralci, moški in ženske, vsak v svojem bivšem poklicu. Med njimi so bili bivši propeli mali trgovci, učitelji, slikarji, služkinje, postrežčki, hlapci in drugI. Vsi so ae zbrali sredi vrta in se zavestno postavljali kakor fantje na praznik pred farno cerkvijo. Čakali so nekoga. In so prišli Hamleti, Learji, Desdemone, Cesarji. Viole. Fal-stoffl... vsi v svojih nekdanjih pozah in manirah. Vse je zavriščalo: "Poglejte, poglejte! ... Ha. ha, kako so smešni! Mi smo pošteno živeli, mi hočemo red in mir! Kdo pa ste prav sa prav?" In so monotono odgovorili: "Igralci smo." ____skspedici- js že dalje časa koplje v okolici ve piramide v bližini Ka-__ Kakor znano, Je ta piramida najvišja v vsej skupini, Id se nahaja v bližini vasi Žize v E-giptu. Izkopavanje je velikega pomena za umetnostno zgodovino starega Egipta. Doslej je obstojalo glavno delo pri izkopavanju v tem, da so odstranili ogromne množine ru ševin, ki so pokrivale temelje is apnenca na vzhodni atrani piramide. Odstranjenih je bilo nad 30,000 ton ruševin, grušča in peska. Sedaj je prostor popolnoma očiten, in a tem Je odprt večji del grobov kraljev četrte dinastije okrog leto 2000 pred Kristom Temelji piramid Keopsa in kraljice kakor tudi princev so sedaj dobro vidni, in vhode k poedinim grobiščem zapazi lahko tudi vajeno oko. ~ .!.. Zgornji del veličastne poti, ki vodi h grobnici Keopsovi, je sedaj prost vsega grušča. Tekom izkopavanj so opazovali čudne vdolbine v skalah. Ko so jih očistili, so se pokazale oblike čol nov. Ugotovilo se je sedaj, da so stari Egipčani spravljali vanje lesene mrtvaške čolne pokoj-nih kraljev in kraljev, ki so bili z njimi skupaj pokopani. Po veri starih Egipčanov so se peljali pokojniki v teh čolnih v nebesa, ln sicer s solncem od vzhoda na zahod. Vdolbina čolniča najljubše Keopeove kraljice je sedaj popolnoma odprta. Tla imajo jasno obliko lesenega čolna. Na svojem mestu se nahaja še ena kameni-tih plošč, ki so pokrivale Čolni-ček. v Zdaleka najvažnejša najdba, Id so jo napravili pri izkopavanju, sto dva majhna grobova šeste dinaatije, približno iz leta 2600 pred Kristom, v katerih sto bila pokopana dva duhovna, Kvaar in njegov sin Iduv. Oba grobova se nahajata približno tri metre pod površino velike poti. Vanju se pride po dolgih stopnicah, ki so še zelo dobro ohranjene. Grob Kvaarja je večji od obeh. Pred njim se nahaja odprto dvorišče s sedečim kipom pokojnika v vdolbini. Slede dvojna vrata, nad katerimi se nahaja napis z oficijelnimi naslovi pokojnikovimi: 'Višji čuvaj piramide kralja Pepija L, predstojnik piramid-skega mesto Keopsa, predstojnik plramidskega mesto Miherina, najvišji čistilni duhoven piramid Kefrenovih in osebni tajnik kraljev." Vladar, ki mu je služil, je bil najbrže Pepi H.. Potem rtopiš v dvorano, kjer stoji pet soh, od katerih predstavlja vsaka Kvaarja v eni svojih uradnih funkcij. Zraven stoji majhen kip njegovega sina Iduva. Na desno je prostor za darovanje z grobnico od zadaj, na levo pa rake v njegove žene, ki je bila z jajim skupaj pokopana. Kvaarjfv grob kaže popolnoma nov tip, ki učinkuje dostojanstveno vsled svoje zveze med kipi in stebri in reliefi. Se bolj zanimiv pa je grob njegovega sina, ki je izborno ohranjen, dasi je prišel vanj pesek. Dva majhna obeliska stojita na preddvoru na obeh straneh vhoda. Nad vratmi j se nahaja izborno ohranjen na-j pis, ki vsebuje želje za usodo po-| kojnikovo na onem svetu, kakor 'Naj mu sledi njegov Ka — Naj hodi po lepih poteh, po katerih romajo svetniki —Naj ga sprej- gre mimo, _ uatavi in moli Grobnica sama i» pjostor dolg nekaj nad tU a fla Strok en meter. Ko vito. piš, zagiedaš najfnrej že*t kinov v naravni velikosti, ki stoje ob levi steni Pet jih predstavi,. Iduva samega v oficijelnih služ. bah, v katerih je sledil svojemu očetu. Šesto soha predstavlja N na Kvaarja, ki je dobil ime ui svojem dedu. Na vseh teh zelo lepo izdelani* figurah je prvotna barva ie o. hranjena in pada rdeča bana go. lega mesa in črna boja las poseb. no v oči. Paaovi iz gumbov ims. jo nenavaden ornament. Okotf na stenah so reliefi, od -kateri* jih ima mnogo še prvotno hanj Na eni strani predstavljajo reli®] li može, ki se bavijo s športnih vajami, potem plešoče žensij možje in žene, ki igrajo ^ brenkajo na harfah ali druge instrumente. Na drugi st«. ni so štirje prizori z moškimi i| ženskami, ld plakajo in si rujejs lase. To predstavljanje je za t* kratne čase zelo redko. Najvažnejša najdba pa j| srednji del desne stene nad d*, rovalnim kamnom. Lepo ozalji* na kamenita plošča, ki obstoji, kakor vaa notranjščina obeh gro. bov, iz peščenca, barvanega grv nitu podobno, je na poseben nt čin v sredini stene odrezan, Spodaj je skala izklesana v od. liki četverokotne izdolbine. Ia v tem vzidku je izklesano gonfr telo Iduva v naravni veliko^ kakor da bi molil iz zadaj m n* hajajočega groba, z iztegnjen mi Mami, dlani obrnjene n* vzgor, da bi sprejel darove, | so jih duhovni redno polagaj pred njega na darovalnik. Ti predstavljanje se popolnoma ujaj ma z nazori staroegiptovske v* fe. Obraz pokojnikov ima izrsl srečnega pričakovanja daru, jj pa v svoji obliki nekaj novega % ae presenetljivo razlikuje od i cer tako stalne staroegiptovikj umetnosti. Ali želiš znati pravilno pkd la čitot angleško? Naroči si ^ vensko-angleško slovnico", kals ro je izdala in ima na p rodsj Književna matica S. N. P. J. DA SKUHAŠ DOBRO H IVO, PlSl PO NASE 'C PRODUKTE. Ibuum v jafefi slad. kselj, akfts la nrf drag« potrebščine. Podati la ss »rsprttsjta. Ss j« šmu |d n kuhani redno k aaJboljU Is ujm nejil. MAM Groesrljam, aladAter jem h t pa dajala« islsralns dasi« prlmns n pust pri vstjlb aaročilih. PiSU v Informacija as: S4SI FRANK OGLAR, 8 DNI DO LJUBLJANE Pnk* HAVaS—psHIkac* prtatulMi I a«romala! »»raJkl m aU* FRANCE - - - 28. FEI DE CSASSE .... 11. aAŠ Kabina tretjega rssreds ■ ■ niki ln tekočo vodo sa S. 4 oseb. Fnmcoaka kuhinja ia 1» STATI ST. KBW TC ali lokalni agentje. OBLETNICA otveritve Slovanskega Narodaaga Dom v Cla velaadi, ONo 6417 ST. C LAK AVENUE V SOBOTO, DNE 2t. FEBRUARJA 1125 Velika jieana veeelica v Sffornjih in apoSnjih prootorib Člani 8. N. P. J. Urite svoj Met i pridobivajte nove Osas. ____________ __________ _____ V A^- toriju igra J^manu^^orkolur"/^ ■podnjTdToranl pa SLOVENSO TAMBURASl. - Proata sabara rl pogrnjenih mizah v epodrji dimi. — Prttatok ob 8. ud tvelsr. T V NEDELJO, DNE I. MARCA ID2B popoldan Izbran koncert, na katerem bodo eodelorala ras povtka drultva, kakor tudi poaamenU pevci in fodbeniki, ter dnu« umetniki. PrMetek ob 1 -M P Zvo*er nastopijo ob 7:80 Hlovanaki Sokoli a proetimi rajami iB«; Jami na drogu, potem bode zaieral «4etni Rudolf Kuinik par na harmoniko, Fabianova hSerka bode proterajala umetne piene. " rald Laueebe in Louia Grdina bodeU zapela par komilnih matično društvo "Iran Cankar" rprlzorl borko "Mlfr*. draitro "Triflav" pa borko "BUCBK V STRAHU". Ia sakljo** £ prirwM Oanatvo Sokola in Cankarja pod rodzteom g«. DaaHkrrt M**-MORNE KIPE". Ceajaao obrtnetvo je rabljeno, da sa v aajobilneJAem Hevila Ml to prve obletnice otvoritve 8. N. Doma. DIREKTORIJ a Ur DOMA. i