Leio SU.» stev, 90. V C&lm, čeirieR ctee 4* avgusta 1921. Poštaina plains v go^o^ini ^^^^B ^\ ArAV, ^' " ~m- ^^^^^^^V ^^^^^^^^^^^^^B l^^^^^^^^^^r ^^^^^^H^^^r ^¦HeSB^^^I^^v ^B^^^^^^^^^K^^l Stene celoletno 120 K, mesečno 10 K. — Gglasi za vsr.k rjsm v^inc stoJpca 1 K 20 v. Rcklama inod teUstom, osmrtnice in if*>tvj»)e K 150 _ po^amezisa šscvilKa »lane II t»2O Ezftaja vsaK torek, cetrteK in soboto. Urednisfvo Sirossmajcrjeva ul. St. l,Lnadstr. Telefon i\. so. UpravntšlVO Strossmsjerjeva ul. St. 1. pritlicje. Telefon <*v f* Račun kr. poštnega Cekovnega uratia 5t. 10.Ü66. DogodM v Beogradu. | rcaBnegta btoka? — &omumstiLmi postages se isrc&e sooes**u< | ~ Osem r*a novo a^etia-amb* tned g^imS trboveljofea komu- \ nisticnt gcsnepsiE Koren. ! izjav atcntatoria Stejica in njegovili so- • krivcev, da so dobili nalog za atcntat iz ; komimističnega poslanskega kluba, je i nujno potrebno, da preiskovalni sodnik ' zadevo natančno preišče- Poslanec Ka- ! clerovič še dailies skuša potom easopisja opravičevati atentate kot posledico soci- jalne bede in nezadovoljnosti delavstva. Toda nobeden izmed atenlatorjcv ni iz- vršil zločina iz socijalne bede. Obrnen proti komunistoin izjavlja Pribiccvie, da je komunistioni poslanec Zičič. po pokli- cu uci'telj, v poscbncm pismu, ki je v ¦njegovih rokah, pozlval narotl v Crni Oori. naj ne izrači orožja, češ da so oni v šuniah njego-vi zavezuiki. Vzdrževal je zvezo med hajduki po šumah in komnni- stionim poslanskim kluborn. Zapeljcval Je šolsko deco in izrabljal svcj učiteljski po- ložaj za demonstracije proti skup'ni a?- madi. Trdim, da komunisticni klub Jii h- vrševal kontrole nad delom posamezni- kov,ki so s svojim rovarenjcm prispeli v s-taiijc, v katerem se nahajajo. Vse ev- ropske države stoje na stališču, da se morajo poslužiti vseh mogoeih sredstev v zaščito državc. Na medklice, da Lloyd George ni nikdar izpregovoril takih be- sed, je izjavil Pribieevie, da ima Lloyd George od angleškega parlamenta po- oblastilo, da lahko proglasi v državi ob- sedno stanje ali preki sod, če je treba, kadar hoče. Naša vlada česa takega do- slej ni zabtevala. Končal je z izjavo, da sedajna vlada ne bo na podlagi zakona nikdar dopnsfila nobene prevratne akcije in bo nastopala z vso stroffostjo proti elcmcntom, ki bi hoteli ogrožari tuinelje države. Slovenski komunist r/abjančič \>j branil slovenske komunistc, češ da niso vedeli ničesar o nameravanem aientatu in so stali ves eas v opoziciji proti beo- grajskemu vodstvu, ki je pripušealo prc- velrko svobodo raznim terorističnim ele- nientoin. Proti' njegovemu očitkn, da sta dr. Tavcar in dr. Triller kot huda av- strijakanta demincirala slov. omladino radi njenega jugoslov. slališča. je vsfal dr. Žerjav in očitek ostro zavrnil. Pri glascn'-anju so komunisticni po- slanci nar. socijalnima poslancema Der- žiču m Brandnerjn v ostrih besedah oČJ- tali dvolično politiko, češ da sta izdala proletariat in 7,atnjila svoja načela. Nove aretacije kouiauističdih poslancev. Beograd, 2. av?. Po- koncani sejl Narodne skupžčine je policija aretiraJa S komunističnih poslanccv, med iijjlnii trbo- veljskega junaka Mlho Korena. Odvede- ni so bili v 7at>orc mestne nprave. Zakon o zaščiti države sprejct. Beograd, 1. avg. V danasnji scji Je Nar. skupščina razpravljala o načrtu zn- konu za. zaščito države. Minister PribT- ^evič je izjavil, da so enake zakone sprejclc tudi drutrc države, predvsem Amerika, in Svica'. Zakon n.ai omogo^i nasto-p državnik oblasti proti prevratnim posknsoin. Na podlagi programa komu- nistične stranke je dokazal, da hoče ko- munizem s pomočjo sile priti do vlade. Obznana ministra Draskovica jc dajala samo upravnim oblastem možnost. da jo uporabljajo, ni pa imela prieakovane- ga ueinka, ker ni predvidcviil-i kazni. Tzvršena atentata na regenta in min. Draškoviča pa silita državo, du zagotovi posebnim zakonom red ter svoboJni razvoj v državi. Govor min. PribieeviCa so komunisticni poslanci prekiniali z medklici, a videlo se jim jc. da se ^ jjin majejo tla pod nogatni. Po podanih izja- vah zemljoradnikov (za). komimistor (proti), m.uslhnanov (za), republikancev in snc. demokratov (proti) ter klerikat- cev jc skupščina z 190 proti 51 glasovom zakon sprejela. Pred aretaciio komiuiističnih poslanceT. Beograd, 1. avjj. Govori se, da bodo komunisticni poslanci jutri aretirani. N(t- sili bodo pO'sledice svoje hniskajoče. nrr- silne politike. Izgon kornniiistov- Beograd, 1. avg. Tz Subotice ie bilo •zgnanih danes preko meje 26 konium- stov, med njimi ravnatelj okr. bolniškc blagajne Evgen Kalmar. Skupen nastop vladnih strauk pri volitvah. Beograd, 1. avg. Ministrski svet je sklenil predlagati za volitvc za razve- ljavljene komunrstične mandate sknpno listo vladnih strank (demokratov. radi- kalcev, muslimanov in Samostoine kme- tijske stranke). Izročltev komunistJenili poslancev sodišču. Beograd, 2. avg. V današnji seji je Narodna skupščina z ogromno večino sprejela predlog, da se komunisticni po- slanci lzroče sodišču. Za predlog so gla- SOvali demokrati, radikalci. samostojni kmetje, zemljoradntki, muslimani in ot>a nar. socijalisia, proti predlogu pa ko-mu- nisti, klerikalci, republikanci, soc. demo- krati in Tadikafn* disident Ivanič. V 6c- bafi je minister PriMčevič zagovarjal v daljšem govoru zahtevo sodišča. Vsled FireattSno stanje celjskega mesla. (Poročal dr. Božič na seji obeinskega odbora dne 30. jul. 1921.) Kakor v privatnem gospodarstvu, tako niora biti tudi v občinskem gospo- dar&tvu ted, natančnost in preglednost. V.sak i/datek mora biti krit ali v prora- cimu ali pa s Posebnim sklcpom občin- skega odbora, ki je v slučajih, kjcr izdat- ki niso predvideni v proraeunu, po za- konu dolžan, da skrbi takoi za pokritje dotičnega izdatka- Kam vodi biezglavo gospodarstvo, pri katerem se od uprav- ne osebe pač sklepajo izdatki, ne skrbi se pa oben em za pokritja, nam kaže v velikem avstnjsiko gospodarstvo pred vojno in posebno za časa vojne. Tudi v občinskem gospodarstvu eeljskega mesta nc vlada popolen red niti ni one prcgleidnosti, ki je potrebna, da se nc zablodi v slabo gospodarstvo. Je to posledica vojne in posledica pre- vrata. Ne morem reči, da bi se bilo pred prevratom slabo gospodarilo z občin- skim premoženjem: ako se pogleda kra- sni šohki palači osnoviie in meščanske sole, preuredbe v sedanji rudarski šoli, mnogo vredno Aleksandrovo vojašnico, ustanovitev elektrarne kot razdeljeval- nice električnega toka, preurcdibo in o- premo prostorov na magistratu, še pre- ce, da se je pred prevratom skrbelo za raz- voj in procvit eeljskega mesta. So seveda temne točke mestnega gospodarstva: o- pustošenjc mestnega gozda in vojna posojila v zuesku 3,618.100 K — oniü- njam le ta dva za glavna zgleda. Po prevratu se je skušalo rnarsikaj poj)ravi- ti, z današnjim sklepom o konvertaciji raznih dolgov v enoten nizko obresto- va« dolg pridemo preglednosti in eno- stavnosti v mestnem gospodarstvu mno- go bližje, vsled eesar bo tudi sklepanje o popolni sanaciji obeiusküi financ ložje. Mestna občina celjska si stoji raz- mcroma ugodno. Njena bilanca kaže sle- dečo podobo: Imetjje: gotovina in vlogc pri postnih hranilnicah 54.939 K 87 hranilne knjižice 331.734 K 1\ vredno'Stni papirji nominale 81.776 K — avstr. voino posojilo 3,61 S.I00 K — hiše in zemtjišča 2.023.165 K 85 mestna podjetja 1,-465.946 K 62 ribiska pravica 9.450 K -- inventar 1^.995 K - terjatve za prodane liiše 242.000 K — skupaj 7,987.108 K 05 K temu ie prišteti razne fonde in nstanove: hranilne kniižice 11.241 K V- vrednostni papirji 71.200 K ter hiše in zemljišča 1,174.090 K 45 1,256.531 K 60 skupaj 9,243.639 K 65 Naspruti tenin imetju zna.^ajo dolgovi: na posojilih 9.139.074 K 38 na refundaciji rondov 275-837 K 32 in na odprtih racunih 322.138 K 11 konjunkturo, se usposobimo za nova de- la in podjetja: za napravo mosta, za re- gulacijo mesta in potrebne druge inve- sticije. skupaj 9,737.049 K 8? Ob primerjanju imetja z dolgovi se pokaže, da ie bila obeina pasivna z zne-' skom 439.410 K 16 in to po stanju 14. julijal920. Bilanca nam predstavlja knjižno stanje. Vse vrednosti, posebno vrednosti his in posestev so vzete v bilanco po predvojnem zelo nizkem stanju. Knjižna bilanca kaže, da mesto ni tako zadolže- no, kakor se govori. Prava bilanca, v kateri bi se navedli posamezni lastninski objekti mesta po sedanji ceni, bi pokaza- la, da mesto ni prezadolžcno, ampak vi- sokx> aktivno, tudi če se vzame, da bi moralo mesto utrpeti vsa vojna posojila. Akoravno sledi iz teh ugotovitev, da stanje mestnih financ ni obupno, ampak da je naravnost dobro, vendar treba gle- dati, da se uprava občinskega premože- nja iznebi vseh nepotrebnih izdatkov. Zato je treba visoko obrestovana posoji- la in visoko obrestovane terjatve raznih upnikov unificirati v nizko obrestovano posojilo ter se številnih upnikov odkri- žati; treba je nepotrebna občinska po- stopja odprodati in posojila vrniti, ker poslopja ne nesejo čistih niti 2 odstotka, plačevati se pa mora pri izosojenem de- narju do 6 odstotkov, razliko v obrcstih se mora fcnti iz naWad; treba je upravo poenostaviti in obdržati le toliko uradnih inoci, ko-likor jih je neobhodno potrebno, da zniagajo posel, — pa te je treba po- Steno plačafi. Občinska uprava pred prevratom je kupovala hiše deloma iz strahu pred poslovenjenjem mesta. Ta strah je sedaj odpadel, nasprotno naša dolžnost je, spraviti vse občinskc ob- jekte, ki niso za razvoj občine nujno po- trebni, med ljudi in se razbremeniti. S tem, da znlžamo občinske dolgove in iz- koristrrno sedanjo deloma še obstoječo Nnisuost preitrerlKve celfsüe plinartse. (Poročilo g. Iv. Rebeka v iinenu uprav- nega odseka plinarne v seji eeljskega obč, odbora due 30. juJija.) Naša mestna plinarna, katera ob- sioja žt približno 50 let, je zaostala za tekoni'easa. Vsakdo ve, da kar je bilo pred 50 leti novo in dobro, je danes za- starelo in nerabno, ozir. nerentabilno. Raditcga se je že prejšnji sosvet bavil z vprašanjem moderniziranja mestne pli- narne. Ni si pa upal na sebe prevzeti odgovornosti za stroške 1 in četrt milijo- na kron (naših), če se plinarna prcuredi na novi sistem. Danes zboruje /akonito od Ijudstva izvolk-ni mestni svet, ki je prevzel vse posle rnestne uprave ter je tudi njegova dolžnost, vse potrebno u- kreniti, da se ali mestna plinarna pre- osnuje po sistemu prof. Strachne na pro- izvajanje dvojnega plina, ali se pa ista o- pusti. Na drobno poročati o kalkulaciji in analizi ter go-rilni inoci trboveljskega prc'moga, bi bilo mislim odveč. Družba, ki bi plinamo na novo urcdila, ie po ana- lizi dognala in nam za to garantira, da dobim'o iz enega kg trboveljskega pre- moga 8-krat toliko plina kakor ga dobi- vamo sedaj (komaj !/« kub. met.); po no- vem sistemu bi dobili iz enega kg trbo- veljskega premoga 2 kubikmetra plina--. Po strokovnem proračunu g. rudar- skega svetntka Baeblerja bi pri oddaji 7000 kubikmetrov plina stal odjemalca 1 kubikmeter K 13.60; pri oddaji 16.000 kubikmetrov bi veljal 1 kubikmeter plina K 4.30 in pri oddaji 30.000 le K 2.S0. 16.000 kubikmetrov se jc svoječasno ocT- dajalo, ko še ni bilo elektrarne. Ker plin za razsvetljavo odpade, moremo računi- ti le na porabo plina pri obstojeci indu- striji, in za hišno uporabo (mali štedil- niki, kopalne peči, greine peči) in v ne- katerih obrtih. Na podlagi poizvedbe se je dognalo, da bi v prvem začctku mogli plina oddati na mesec 10.000 kubikmetrov, ako bi ne presegal cene 6 K za 1 kubikmeter. To je mogoee, ker če moremo oddati plin po K 13.50 pri oddaji 7.000 kubikmetrov in po K 4.30 pri odidaji 16-000 kubikmetr., tedaj stane 1 kubikmeter plina pri od- daji 10.000 kubikmetrov 6 K. Iz tega sledi, da bi dali plin 2 tretjini cenejše. ka- kor ga ima danes naše mcščanstvo. Da mora občinski svet scdajneniu mizernemu stanju konec napraviti, ieži jasno na dlani, ker plina po 18 K ne bo plačeval nihče drugi, kakor le tisti, ki je v to prim or an po svojem obrtu. Radi ne- znosne draginje plina gremo vedno glob"- lje v dolgove pri plinarni, ki ne le da nc more kriti lastnih stroškov, ampak je imela lansko leto primanjkljaja 93.000 K, ter je >— kakor čuietn — tudi že to leto do konca julija deficit narastel skoraj Ze do iste višine kakor lani v celem letu. Po kalkulaciji g. rud. svetnika Bae- blerja bi se ob tej tiizki ccni plina vsa naprava amort'rcirala z \2 odstot., tako da bi se v teku osmih let že izplačala. Ako pa se odda drugo ali tretje leto že 16-000 kubikmetrov plina, tedaj bo že donašala čisti dobiček poleg 12 odstot- neiga amortiziranja- Dne 29. jii'l. se ie sestal upravni ¦¦ - -i izroei priiveinu nanienu. Debate se udeJeže Kcbek, Koren, Ur. Božič in drugi. Soijlasno sc izreOeso za potrebo otroštoega zavetišča v tern po- Prijafelji Sokola, due 1, avgusta slopju. Pred'log odseka se spreinn.- so- glasno. POROClLO F1NANCNE(jA ODSEKA. PoroC-a referent di- Božlč. Njego\o porocilo o flnaiičiiem stanj» mesta in o potrebi nnifikacijo nekatcrili niestniii dolgov prinaSamo na druvccin mestn. Ker je v zvezi z iiajetjem -4-miliion- skega posojila preureditcv pünarne. se na prediloR odb. Beraniča prekine debata 0 finančnem referatn in prcide k POROCILU UPRAVNEGA ODSEKA ZA PLINARNO. Poroea referent odb. Rebek. Tudi njegovo poroeilo piinašamo na dru.ccem TTliC'Stll. Odb. Leskovšek izjavi \ "niieiiu k 111- ba soc. demokratov, da je njegov klub proti predlagajieinu naertri o prenreditvi plinarne. Naj se osnnje akcijska družba, ki naj plinarno mi noge postavi. Občiiui naj da drnžbi poslopje in vse naprave za j 10—15 let v najem. Industrija je na ob- | sto-ju pliuarne najboli inberesirana, zato | se na;j ona v prvi vrsti za to /av/anic \ Dr. Božič: | Stališče našega kluba (democrat.), ! da obeina plinarno obdrži in jo ]/,- j popolni, bazira na jasnih od izvedeneev i podanih racnnih. Mi ne tavamo v tenii. ; Hoeemo ohraniti plinarno v prid indu- | striji in delavstvu. Če plinarno za'premo, ! mora nmogo obrtnikov (zlasti zlatarji) ! svoje obrate zapreti. Izsdili se bodo iz j Celja v kraje, kjer jivn bo niožnost obra- tovaaija dana. štcvilni dclavci (par sto) izgube svoj zaslužck. To hoeemo prc- preeiti in doseČi, da se naša induslrija in obrt dvigne in da Ijudern inoziiost za- siužka. Ljndstvi» siitiio plinarno nujno potre- buje. Nele liišni posjstniki in urad-niki, ampak tudi takozvani nižji sloji si kuhaju zajutrek s plinom, ee je poceni. To kaže statistiika pred vojno- Veliko število rod- bin je rabilo plin za kuhanje tudi iz de- lavskih krogov. Zlasri dancs je to važno. k-o je kurjava tako draga. Naša naloga je torej, obdržati na- pravo, če vidimo, da bo koliekaj renta- bel. Ta.kseii uspeh upravieuje investieijo. Ore samo za vpraSatiic: a\\ k> obdr- žimo — in v tern shičaju jo mora mo pre- uroditi — ali pa jo že tekoin letošnje zi- rae opustimo. Zakaj gotovo ju po izja- vah strokovnja'kov, da se obrat piinarne. če preuredbe ne izvršimo, ustavi sredi zime, ker so retorte tako slabe. da mora- jo razpasti. Da se naj usta.novi akcijska družba, je lahko izgovoriti, ainpak je neizvedlji- vo. Takšnc^ra podjetja v takšnem stanju ne bo prevzela nobena dnižba, vsai ne za ceno, ki jo podjetje za obeino repre- zentira. Oospodje, ki to zahtcvajo, se po- stavljajo naravnost ua kapitaiistisiiio sta- lišče. Zakaj to bi pomenilo izročiti pod- jetjc kapitalistom, ki lahko izrabljajo na- šo industrijo in ljudstvo. Če hoee mestiia uprava v korist ljudstva delati, mora preprečiti, da akeijska družba na stioške •ljudstva išče dobičke. Zakaj gotovo jc, da bi taka družba plin neprimcrno p-o- dražila. Od ustanovitve takšne dnižbc zato ne pričakujemo nikakšnih uspeliov. Podžupan Žabkar izjavi v imemi nar. soc. kluba, da se ta o stvari še ni po- sveto'val, in prosi, da se seja za pel n'i- nut prekine. (Se zgodi.) Po pre'teku odmora navaja odb. Ko- ren še nckatcre razloge, ki njcgoveniii klubu nc dopuščajo, glasovati za pred- log. Odgovarja inn in pobija njegovo ar- gumente dr. Božič. Odb. Beranič predlaga, naj bi si uie- sto obdržalo polno ingorenco nad pod- jetjem s tern, da prevzame 51 odstotkov vseh akcij takšne družbe. Dr. Božič izjavlja v isnonii demokrat- skega kluba, da klub vztraja pri predlo- gu in odklanja vsako cvdgovoniost. Oc sc bo plinarna v zimi ustavila. Podžupan Žabkar predlaga, da se skicpanje o zadevi odloži. da se rnorejo klubi še ponovno posvetovati. Odb. Sedlar (dem.) izjavlja, da je la- hko stalissee odklanjati odij, da si obeina naloži nava bretnena. Demokratski klub pa si je v svesti velike odgovornosti napram prebivalstvu. zato je proti vsa- i kemu zavlačevanju zadeve. ' Odb. Koren izjavlja, da uu.c ^i,iiiom svojega kluba prosto roko :n- Statirali, da se je klub soc. demokratov v celjskem obč. svetu najprej po tfg- Ko- renu in Leskošekvi izrekel proti pre- ustroju plinarne in v to svrlia potrcbr.c- mti krcditu, da pa se je konciiü pod tcžo argumentoy za prcustroj odločil glaso- vati zanj. To konštatiranje dcjstva 3c za- dostovalo. da je '•;'. Koren v zadnji seji obč. odbora »interpeliral« Lflede tega ba- je' pristranskega poročanja. Kaj pa brign župana in obč. odbor »Nova Doba 24 do 26 K, bikovsko in kravie 16-18 kron. tr-U^i-v 1S —20 K. Veselica Celjskega Olepsevalne^a društva se vrši iz raznih ozirov dne '15. a\^g. v mestnein vrtu. POSECAJTE ZDRAVSTVENO IZI.O2- BO V MEŠČANSKI SOLI, KER SE DA- NES V CETRTEK ZVF.CfcR L'KIM: IN PREPELJE V MAR1I3OR! Gornjesavi:ijska (ioS'm.i, Lo^arska doHua, Savjnjske Planine. Celjsk« od- sek Suviniskc pociruznice SPD nam poroča.: Mesec avsust je mescc oidiha in razvedrija po 11 mesecih naporr.ega dela. V näizmerni vročini je zadnje dni v;'.dihova!.o pos«bno mestno ore- bivalstvo, ki sedai trumoma h'{\ tia počitnice. Za Celje prihaja po svoii bližini,- naraviiih krasotah in prirr.eroma niaii.i i.'.dalkih v po.^.ev v prvi \ rs'.i Gortijesavir.jska in Lo^arska dolina tc-r Savin:ske plar.ine. Prostorr. :? i°i- voij za vse, k\ Siubijo z< solnce. Do slapa Ritiko. ;¦¦ • • kliučsk Logiirske doline. oziro-ma Pri-chaui'ovega do ma pod OkreSljem, je od postaje PaSka vas 10 ur hod a. Upamo, cia se v kratkem otvori «dna avtoniobilnu vožnja do Ljubnega, oci koder naj vsak, ki ijubi naravo, po- tuje da'jo pe?.. V^s gostilne, koČe in zavetišča so ?. jädili in pijačo dobro zciožone, ter razun popotnice tozadevr.j ni treba provljantn. Priporovan^o pa, da vzame vsak izi^tnik seboj kru!-, ki ga včasih vsied vclikega leto§r!;?g:a obifika zmanjka. V>akdo naj p^id oJ- hodom pristcpi SPD, ker s;cer v koC'äh tegn dru'Siva ni deleJen raznih u$yd- nosti. Poiirobna poj-isnila za izieie do- bite v Plaivinskem koledarju (zalonžik Fr. Kocbek, naduc'.te'i, Gomjigrad) 3Ü pri celjskem odseka SPD. SIiAžbeno poiovaitje Slovenift. Cospod kralj. r.amestnik Ivar. Hri- bar bo te dni službeno potoval po Slovoniji. Sporecl potovanja je sledeCi: četrtek, 4. avgusta potovanje v Celje. Ob 9. Sprejem deputacii. ob 13. obed. Popoidne se ?osp. isto\% Večerna via9<:a križata ab 23. uri r.a Polzell! ,.;r.v, 90 »NOVA DOBAt Sirao 3 Mariborske novice- Dramatlčni odsek ustanavlja ma- riborska podružnica Jugoslov. Matice. ¦Namen odseka je z naroclnimi igrami in prireditvami vzbujati v obmejnem ljudstvu narodno zavest. Ustanovitev se izvrši 6. avgusta. Vode primanjkovati je pričelo tudi v mariborskem vodovodu. Zato je mestni urad prepovedal potratno porabo vode (za škropljenje vrtov itd). Obrtna razstava v Mariboru se vrSi od 8. do 28. sept, v vseh pro- storih Oötzove dvorane. Iz Prekniurja. 2-letnico osvobojenja Prekmurja bodo obhajali prekmurski Siovenci slo- vesno dne 13, 14. in 15. avgusta. V Dol. Lendavi, Črer.sovcih, Murski So- boti in TurniSču bodo veüke narodne slavnosti. Povsod bo sodelovala vojaška godba iz Zagreba, nevski odbor »Lju- bljana« ter s'ovensko prekmursko di- jaštvo z ljudskimi igrami. V Prekmurju irrn-mo po milosti naSega Višjega šoiskega sveta še vedno množice madžaronskega učiteljstva, ki tvori steber protidržavne madžaronske hujskarije, pri tern pa ne zna otrok poučevati niti v dialektu, kaj Sele v književni slovenščif.i. Podružnica vojrih invalidov se osnuje za Prekmurie kot de! Splošne organizacije vojnih invalidov za Slo- venijo Na progi Murska Sobota Hodoš se — kakor poročajo — v najkrajSem času otvori osebni in blagovni promei. Deze'na vJada za Slovenijo ie z nastopom pokrajinskega namestnika, ministra g. Ivana Hribarja prenehala obstojati. Na njeno mesto je stopila »pokrajinska uprava«, razdeljena v od- delke : za notranje zadeve, za Solstvo, soc. skrbstvo itd. V Črni gorl se vrSe 21. avgusta občinske volitve. Zavsem je 101 ob- čina. Nekatere so vmes tako male, da nimajo niti 35 volilcev. Vstajo JUiriditov v Albanlji skuša albanska vlada s krvavo silo in na najsurovejši način udušiti. Nekaj miri- ditskih vasi je Ie popolnoma uničenih. Nova pogajanja glede hike Baroš je napovedai italijunski zunanji mi- nister della Torretta tc dni v odseku za zunanje zadeve v rimskem parla- mentu. (talijani bi radi imeli kondo- minij v reških lukah 99 let, Jugoslavia pa hoče omefiti na največ 20 let. Vojno namesto kruha. Ruski diktator Trocki napoveduje nove vojne Rjsijez zapadnimi državami, •predvsem s Poljsko. češ da si hoče Rusija sama s silo vzeti živež za svoje stradajoče milijone. Angleško-irski spor bo v kratkem poravnan, ker so voditelji sinfajnovcev ¦pristali v načelu na predloge angleSke vlade. Sokolstvo. Sokol v Sv. Pavlu prl Preboldu priredi v nedeljo dne 28. avgusta 1921 svojo prvo javno telovadbo spojeno z veliko vrtno veselico na vrtu gosp Franc Vedenik~a v Sv. Pavlu pri Pre- boidu. Pridite vsi. ki se zanimate za na§e lepo sokolsko delo. — Odbor. Župni zlet v SredtŠče. Maribor- ska Sokolska Župa priredi v nedeljo dne 14. avgusta žtipni zlet z javno te- lovadbo in ljudsko veselico v Svedi- SCu ob Dravi. Spored: v soboto 13. avgusta ob 23. uri zvečer pri hod ko- ro5kega okrožja in Sckolske godbe iz KrSkega. V nedeljo 14. avg. dopoldne : ob 8. uri sprejem župnih društev in gostov na kolodvoru, ob 9. uri skuänja na telovadišču na Tratah, ob po! 12. pohod po trgu in pozdrav pred Sokol- skim Domom. Od 13. do pol 15. ure obed. Popoidne ob pol 16. uri javna teiovadba, ob 17. uri Ijudska veselica na O^diSČLi z velikim srečolovom v prid stavbe Sbkolskega Doma. Koncert. V mraku kres. Vstopnina: za telovad- bo sedež 5 dinarjev, stojiSČe 2 din., za ljudsko veselico 25 para. VojaStvo in SolskK deca so vsake vstopnine prosti. Sokolski zlet v Sv. Jakobu v S'ov. gor. v nedeijo 31. jul. je uspel ze'o lepo. Med gosti iz Maribora. Sv. Lenarta, Sv. iija ir. drilled ter rred domačim kmečkim ljudstvom je vla- dalo najlepSe sporazuniljenje in bratstvo. Turistika in sport. Nogometna tekma Wiener Sport- klub — Atletiki Celje, ki se je vršila v soboto in v nedeljo, je končala z zmago dunajskega kluba; prvi dan 2:1. drugi dan 3:1. SK Varaždin — SK Wlaribor. Nogometna tekma v nedeljo 31. julija. Rezultat 3 : 2 v korist Varaždinu. Sport, št. 31. Kolesarske dirke na Novomesto. — Uspeh jugosl. kolesar- skega sporta v tujini. — Desetletr.lca S.K. Ilirija. — Vežbanje v skakanju. — Beležke. Zaključna prvenstvena tekma med llitijo (Ljubljana) in Atletiki (Celje), ki je zadnjič ostala neodločena. se igra 15. avgusta (2><45 minut) na prostoru Ilirije v Ljubljani. D © p i s i Na Gomtlskem se ponavlja igra »Miklova Za!a« v nedeljo 7. avgusta ob 6. uri pop Laško V soboto 6. avg. ob 8. uri zvečer se vrši v sokolski dvorani pri Henkeju koncert, pri katerem sodeluje odlična koncertna pevka Mira Costa- poraria-Devova in konservatoristinja gdč. Pranja K cuvan. Ker se nam nudi zelo redek užitek, naj nihče ne zamudi prilike, zlasti ker je prjreditev v prid CMD in laškemu Sokolu. Udeležba Ce- Ijanov z ozirom na ugodne železniške zveze nam bo Jako draga. [/. Šmarja pri Jelžah. Cena živini je padla tako, da mesarji kupujejo ži- vino kg žive teže že pod 10 K ; izse kavajo meso pa 5e vedno po 26 K, boljše koniade kakor za zrezke itd. pa celo po 28 K. V »Novi Dobi« je bil dne 27. junija 1921 članek o mesarjih v Smarju. Poklicani or^ani, v prvi vrsti orožništvo, katero mora take člankc v časopisih zasledovati, poizvedbe tudi iz lastnega nagiba opraviti in poročati pristojni oblasti, na dotični članek naj- brž ničesar ni ukrenilo. Upamo, da bo obč. urad storil primerne korake. Št. Janž na Dr, polju. Nedavno je prišel k prevžitkarju A ŽunkoviČu 23-letni Franc Major iz Tihovelj in ga zaprosil za prenočišče. Po noči se je priplazil k postelji Žunkoviča in ga pričel daviti. Polastiti se je hotel naj- brže denarja, ki ga je pri Žunkoviču videl. Ko sta se na tleh borila, so na klice Žunkoviča pritekli sosedje, ki so Ijuheznivega gosta prijeli in izročili orožnikom. Dnevna kro^sika» Govorice o nameravani izvozni prepovedi za žlvlla se razširiajo po državi. Ministrstvo financ kategorično iziavlja, da so te govorice popolnoma neosnovane, ker ni nitl kaka izvozna prepoved, riti kako povišanje izvoznih pristojbin n^meravano. Razširjanje takih govoric ima očividno špeknlativne ten- dence, vsled Cesar ie treba proti istemu energično n^stopati. Rinnunija obsega 272 tisoč km2 (za 22000 km2 več kot Jugoslavia) in šteje okoli 15 mil. prebivalcev (za približno 2 mil. več ko na5a država). Glavno mesto Bukarest ima blizu 400 tisoč prebivalcev. Blvši nemški prestolonaslednlk je prosil holandsko vlado dovoljenja, da sme zapustiti državo, ker se hose nastaniti v Južni Ameriki. V spomln ministra dr. MHorada DraSkovlČa hoče založništvo »Mlada Demokratija^ v Beogradu izdati po- sebno »spomenico«, ki bo obsegala življenje in delo velikega narodnega borca, drzavnika in rodoljuba. Izdala se bodo tudi dopisnice s sliko dragega pokojnika. Poveljnikom vsega jugosloven- skega oroŽništva je imenovan gene- ral Panta Gruic. Zboljšanje orožnfSkih prejemkov je sklenil^ministrski svet. Orožniki v Srbiji in Crnigori bodo dobivali odslej 500, v Dalmaciji 450, v ostalih krajih države pa po 400 dinarjev mesečne draginiske doklade. Izven tega bodo imeli družinske doklaAe: v Srbiji in Črni Gori po 5 dinarjev na dan za ženo in vsakega otroka, v ostalih krajih pa po 4 dinarje. Dvorni v!ak kralja Petra, ki so ga Nemci začasa svetovne voine zajeli pri Kru5evcu, i? na?e^ s-?dai na5 clan reparacijske komisije v Stuttgartu v zelo slabem stanju- Manj po?ikodovane vagone bo Ncmčija popravila, za ne- rabne pa bo dala drugo garnituro. Morda pride že letos jeseni dvorni vlak v Beograd. O vročlni in sušt, ki jo v Celj- skem okrožju sedaj že čutimo več ko mesec dni, prihajajo zelo žalostna po- ročila tudi iz drugih krajev naše dr- žave ter tudi iz drugih držav: iz Ljub- ljaue, Maribora, Vojvodine, Beograda, Trsta, Dunaja, Nemčije itd. V Vojvodini je napravila suSa ogromno skodo na žetvi — kakor pri nas. Kaj dobe zavezniki od Madžar- ske na vojni odškodnini V Madžarska vlada bo plačala antanti na vojni od- škodnini 35 milijonov zlatih frankov. Jugoslaviji, Italiji, Rumuniji in Česko- slovaški bo Madžarska oddala polovico svoie živine, Jugoslaviji in Italiji pa bo oddajala 20 let polovico dobljenega premoga iz pečujskih rudnikov. O potrditvi ijubljanskega župana sklepa beograjska vlada te dni. Caruso, slavni italijanski tenorist, je umrl v Napolju. Proti zakonu o zaščitl Aržave so glasovali iudi naSi klerikalci. Se menda boje, da bi se zakon uporabil tudi proti njirn z orirorn na njihovo plemensko in protidržavno hujskanje- PolitiČnl — otroci. Narodnosoci- jalno (^asopisje — na Čelu mti »Jugo- slavija« — je še nedavno v bratski slogi s klerikalnim Časopisjem vpilo proti Obznani in proti vsem odredbam, ki so merile na zaščito države. Tudi je v času, ko se je pojavljala misel o zakonu za zaščito države, sprva roh- nelo proti temu To je bila teorija ! Nar. socijalna poslanca Deržič in Brand- ner pa sta v Nurodni skupščini lepo ponižno glasovala za zakon (5e pred par tcdni pa celo proti izročitvi komu- nističnih poslaiicev. ki so aranžiraii atentat na regenta ! 0 ter si naprtila s tern celo nude očitke komunističnih poslancev. Da, da, politična načela, — lepa stvar. V Opatiji so faSisti zabranili hrvatsko potje v cerkvi sv Jakoba, kjer je bilo od pamtiveka v navadi. Med službo božjo so prilomastili v cerkev in z ročnimi gr?.nata'r,i oboroženi iz- tirali pevce in ljudstvo iz cerkve. Smo radovedni, kaj poreče na to tfžaški 5kof, znan zagrizen Italijan. Jugoslovanski gasilec. Prostovoljno gasllno društvo v Voj- niku priredi v nedeljo 7. avg. na vrtu g. J'ulka Ko-vačiča vrtno veselico s komit- in o opero in petjem celjskega pevskega ¦kvarteta. Med točkami in pri plesu clo- mača godba. Srečolov, Saljiva pošra, prodaja šapkov, kavarna itd. Narodno gospodarstvo H M r. L J. V. poročilo Hmel.i- drustva za Slove- nijo o stanju hmeljskih nasadov. Zalec (Savinjska dolina) konccm julija 1921. Bojazen, izrcčena v našem zadnjem po- ročilii, se je — žalibog — uresničila; celi mesec julij smo ostali skoro brez dežia in sedaj imamo že čez 14 dni tropično vro- čino, katera sicer dosedaj ni bistveno o- virala prehoda cvetja v kobulc pri gol- ding hmelju in tvoritve cvetja pri poz- nem hmclju; le-temu je pa nujun po- trebno, da se zemlja v najkrajsem ča^u temeljito premočH, ker bi drugače kobulc ne doscglc normalne velikosti. Obiranjc gokling hmclja sc.bodc lctos vr5i!o pra- vočasno in sicer med 10. in 15. avg. U- panje na srednjo dobro letirio sc torcj 'do sedaj ni po.slahsalo. Dniistv. vodstvo. Udom fimelj. društva za Slovenijo! Hrustvöito vadstvo je tudi lctos iz- Poslovalo za hmeljske obiralce svoiili udov pnlovično voznino na progah: Ma- ribor gl. k. — Zagorje, Ataribor si. k.__ Vulired-Marnbcrk in Zidannmst — Hre- žice. čc se izkažejo z lcgitimacijami Hmelj. drustva, katere veljajo ad dne 1. avg. do 30. sept. 1921. Vsaka Icgitimacija vel|a za poljubno Stevilo obiralcev ene skupme in velja tudi za vožnjo nazaj. Legitimacije morajo imeti tudi pečat in podpis župana one obeine, v kateri sta- niijcjo obiralci. Legitimacije razpošilja svojim udom druStveno vodstvo v Žalcn. Žatec, 30. 7. 1921, (Uradno poro- Ci'o Zaveze hmelj. druStev). Po natan- ¦ *nem pregledu hmeljskih nasadov rrio- remo sledeče poročati: V obče se stanje ni pos'abSalo, vendar se naha/a v raz- voju kobul velika razlika. Medtem ko se najdejo v Goldbachtalu že precej veüke kobuje, je v drugih okoliših stanje cvetja isto, kakor pred 14 dnevi. Drugoleten hmelj in zaostali nasadi bo- do brez pridelka. V suhih legah se ie pojavil solnčni palež v taki meri, da so listi čez polovico drogov orumeneli in da odpadajo. Solnčni palež pa se ne sme zamenjati z bakrenim paležem. Uši so povsod zginile. Dne 27. julija imeli smo nevihto z dežjem, vendar v nezadostni množini; pač pa je nevihta mnogo žičnih nasadov prevrgla in ve- liko Škodo naredila. Imamo tropično vročino. Letina je odvisna od vremena; zadostna množina deža jo zna poveča- ti, vroČina pa zmanjšati. Due 29. in 30. julija smo imeli zopet nevjhto— pa malo mokrote in zopetno ikodo pri žičnih nasadih. Cena od 3200 — 3350 č. K za 50 kg. Konečrto razpolo- ženje zelo čvrsto, cene rastoče. Uvedbo doklad na vse direktne davke (izvzemSi invalidni, dohodninski in osebni davek), namerava pred- lagati finančni minister, da se pokrije primanjkljaj 100 milijonov dinarjev, ki ga utrpi država z ukinenjem izvozne carine v svrho povzdige na§e valute. Izboijšanje naše valute pričaku- jejo ie koncem prve polovice tega meseca. Da je dozdaj padala, je bilo več vzrokov: izgled na slabšo žetev nego se je pričakovalo, dalje nakup velikih množin tujih valut s strant lr- govcev, da zadoste svojim obvezno- stim glede plačila blaga itd. Kakor hitro bo imel izvoz v rokah devize, bo naSa valuta takoj boljša- KonČno gre tudi za sklep posojila v inozem- stvu. Čim dobimo to, pa če tudi samo 100 milijünov frankov, bo padla tuja valuta pri nas za 200 %. Borza 1. ctvgi^star. C u r i h : Berlin /47.50, Newyork 610, London 2175, Pariz 4655, Milan 2590, Praga 770, Budimpešta 155, Zagreb 350, Bukarešta 7bK, Varšava 0.30, Dunaj 0.69, avstr. krone 0.65. Zagreb. Devize: Berlin 218.50—219.25, Mi.an 756-770, London 634-635, New- york (kabel) 177.50-178.50, (ček) 175 — 175.50, Pariz 1360-1365, Praga 224.50 —225.50. Švica 2915 2925. Dunaj 18.25— 18.40, Budimpešta 45.25-45.40. Valute: Dolarji 173.50-175, avstr. krone 19—19.50, rublji 20-23, češke krone 230, 20 K v zlatu 600, napoleondori 595-597, nemSke marke 218-220, souvereigni 690, lire 745— 758, madžarske krone 48.50. Zadtija porodila. rinančni odsek In nove doklade na direktne davke. Beograd, 2. avgusta. Finančni odsek Nar. skupščine se je danes po- svetoval o predlogi fin. ministra glode novih doklad na direktne davke kot nadomesti'o za izpadek na caiini. Odstk je odgodil posvetovanje, da se najprej j klubi posvetujejo o načrtu. Žitna borza v Parizu — zopet otvor- jena. Pariz, 2. avgusta. Pariška Žitna borza, ki je bila od I. 1914 zaprta, je bila v pondeljek zopet otvorjena. fetradaioča Rusija. — Ameriška ponioč. I Kodanj. 2. avg. Po poročilih «Izves»- ! Hj« so gubernije Tambov, Penša in Voro- ! než polne stradajočega prebivalstya, ki j koraka brez prestanka naprej. Dne 20. ju- i Hja jc to bežeče prebivalstvo dospelo do mesta Tambov. Cete, ki so mu bile posla- ne na'sproti, je pognalo v beg in oplenilo vse zaloge- Čete niso hotele streljati itr množico- Berlin, 2. avg. Hoover je naznanil, da se more sporazumno z Rusijo takoj pričeti s prevozom zivil v Rusijo. Ob- enem se bodo dovažala tudi zdravila. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tlskarna v Celju, Uredrik: Vckoslav Spfndler. TIs't: Zvezna tiskarna v Celjo, Proda se vsled odpotovania po nizki ceni takci 9 vinskih sodov čez 300 do 400 1. Vpraša se dne 4. tm. dopold- n? od 9—10 lire pri »Betem Volu« II. r.adstr. soba 5t. 3. \ Btru 4. »NOVA DOB A« Stev. 90 Poštni ček. rač. 10.598 $>odražnica LJublJai&ske kredilne banke v Celju OENTRALA V LJUBLJANI Telefon št.75 in 76 | DetniAka giavnica 50,000.000 kroti. | ¦ T [ aeger»n< fonrti ^ad 45,000.000 Urx>n. | Podpužnice " : Y Splitts, Trstu, Sarajevu, Goršci, ülariboru» Botpovljah» Ptuju sn Brežšcah. 264 50_27 Sprejema Vloge na Knjižice III feliOČl 5E3E Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račltn proti ugodnemu obreslovanju. ije. -fi ssr^r.rL wcaiju f>LÄSTNI DOMW ss?«.5.«.**i.ou> ttezerwnf zaklad 128.000 K. Rentnino in invalidski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaračunala. 463—50 Hramine vlogc: 2,000.0 20 (t Ali zahtevate povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih # „N&vo Dobo" + Prodst se otro^' b «oijce» in post^ljca Prešernova ul. 10. soba 2. 1 Sprejme se talcoj dober rnšzarski pomoč- nifeg hrana v hiši, p!ača po dogovoru. K. Baumgartner, miz. mojster Teharje pridna in zanestjiva prodajatka za tr-af'*ho. Naslov v upravi. 2—1 Hazglas» Podpisani odbor je potom pisme- menega glasovanja sklenil sledeče naj- višje cene za meso, ki stopijo jutri dne 3. tm. v veljavo : Za 1 kg- mesa od volcv in telic 24 do 26 K. Za 1 kg mesa od bikov in krav 16 do 18 K. Za 1 kg telečjega mesa 18 do 20 K — Da sc prepreČ;, da bi mcsarii prodajali kravje in bikovo meso koi volovsko, se obenem odredi, da smejo kravje in bikovo meso prodajati saiTio mesarji, ki imajo stoinice, med tern ko ostane sekanje volovškega tnesa pri- držano mesarjem, ki imajo mesnice. Odbor za določevanje cen za mesto 1 Celje dne 2. 8. 192!. ¦"" Pozop! TB q Dob! se vsaki dan sveže ntSeko, ° n surovo masl», vrhnji air* ^ 0 in razno sočivje. Vodnikova u!. 2. » 4. F © x 0 w I J .1 Posestvo v Savinjski dolini (sv. Peier) želez- niška postaja, obstoječe iz hi5e s 5 sobami in pritiklinami, 2 podstrešni in 2sobi v kleti, električna razsvetljava, peleg hiše še hišica, v kateri se na- haja hlev za konje in prašiče, shram- ba za vozove, oko!i velik vrt za ze- lenjavo in sadje. kakor tudi mala njiva, se ceno proda. Pismene ponudbe je nasloviti na: Josip Sucher, Zavodna št. 61, Celje. 3—1 CENE ZMERNEI Hiiii in iii TRGO^INA KQROL PJOH Odlje» Kralja Pe^ra c. - Be prlporoča sa - mnogobrolni otoisk V zalogi vse wove so« kolske potrebsčtne i IPOSTREŽBA TOČNfl na 2. tm. od gost. na »Škarpi« ter do fame cerkve zlata ura z verižico in priveskom, v katerem sta bili dve otroški sliki. Najditelj se pros'), da odda isto proti dobri nagradi v gostilni Grali, Gaberje. 1 KontoHstiiBja zmožna knjigovodstva, slov. in nem. korespondence, išče službe. Dopise na 830 upravo pod R. J. 13. 2—2 Tpgovshi pomocnih mešane stroke se sprejme takoj a]i s 15. septembrom t. 1. Prednost imajo oni. ki so verzirani v hmeljski in !es- ni trgovini. Ponudbe na: Franc Oset, 826 Vransko pri Celju. 3—2 , Vsafeoppstng flskouine Zvršuje v naimodernejSi izpeljavi » iziiMnCelie. Pozor! Vjeresija! Na obroke i Radi številnih izraženih želja naftih odjemalcev prodajamo, da istim ugodimo, pod upodnejšim» plačilnirni pogoji HPflsnc remontoiF - ure Ua gcspode) naibo)j5e urejene, 28 ur idoče, z 2 letn-m jam^tvom, po neprimer- ljivih cenah, kom. samo po 125 'din. proti predplačilu 45 din., v rm.'secnih obrokih po 8 din. Dostavo naročcne ure sledi takoj po sprejetiu predplačils- Pri naročUu se naj naznani naročnikov poklic. Ako naročitelj želi cdo kupnino takoj poravnati, ima 5% popusta. ADOLF MITH, Zagreb» Samoat»nska us. 4. Cnrinsko petajt izvrš&je noltočnejc in po zniii cenofi ^¦^K Hi IB ^IvSbH H IK IB HI vAt *^ špedicljsko poilje, informacilskü pis« nCeijiiJflzlopsiiliciišLli podgane, site- slice its ftčurki ter V0s mrLe* ;nora pog'niti, čc se vporabljajo rnoja r«rei2- kušeno najboijša in povsod hvatjcna sredstva. kakor: Za poljske in biSne miši 12 K, za pödjcane 16 K, ščurke pcsebno močna vrsta 20 K, posebno močna tinkturaia stcnice 15 K. uniČev. moljev l0in20 K, praJelc proti mrii-üOf.': 10 in 20 K, tniktcra proti ušem prt J.ju«ieJ: 5 in 12 K, inazilo za u»i pr{ i\- vinl 5 in 12 K, prašek kö uši v obk-ki in periiu 10 isi 20 K, tinktura prot^ niric-su na sadj« \'.\ zftlenjarii (unicevalec rastliu) pra- §ek proti mravljam 10 rn 20 K. F^osre- dovalci imajo popust. Pciiija po povzetju M.IUnker, La$*vfefc '^> Pe*rm|i«a uhcct '*. 556 12 rfruštvo Arjawas. Va bilo ppoBtov. gasiSsio Vabiio Y nedeljOy dne 7, avyusta 92!. S^L^L^^TiNf O sS \i/ ob priliki blagosloviienia nove vojnoapominske kapele padlim, pogr^sanim in iz svetovne vojnesrečno se vrnivšim bojevnikom. 1. Ob pol 8. uri zjutraj slovesna služoa božja. 2. Ob1/23. (poll5.uri)popo!danskas!užbabožjav Petrovčah s r-rimernim na^ovorom. Nato slovesna procesija z Marijmim kipom iz Petrovč k novi kapeli v Arjivasi, kjer je zopet kratekqfovor in blagoslovljenje kap&ie. 3. Prcsta zabava na w^tu g. M, Korena poleg; nove kapele. Svira godba na pihala in tamburaški zbor \z Ruš. V slučaju slabega vremena se vrš; ta slavnost pnhodnjo nedeljo 14. t. m. Za pofrebna okrepčila po Sotorih bo poskrb- )ieno Vstoonina2 D za osebo. K obilni udeležbi vabi Kava nražena: k^ K 76-- 1/ BB ÄÄ ---- 1 kg K 56-— 1 „ t 76- 1 )i 9* '*' V4 kg K U- V4 ,, » 23- Najfinejši čaj, čokolada, kakao. riž, olje, makaroni, sardine, salame, vinski kis, slivovka, likerii itd. Malisitwec-k Isla voda Za najtočnejšo postrežbo jamčiva in se priporočava Sm ™ ^» ^^ ^^ CELJE, Aleksandpova (kolodforskä) ulica i68 38-20