Lojze Zupanc Kakršen človek — takšna duša? (Bolokrajinska) V bajti ob Kolpi je živela vdova. ki je imela sina. Ta sin je bil kovač. Vdova pa je bila od sile jezikava; vsi vaščani so se je izogibali in nih-če ni pri njej prišel rad v zamero, ker je vsakega, na kogar se je na-mahnila, obrala do kosti... Toda še večja ko njen jezik sta bili njc-na zavist in škodoželjnost! Sleher-nemu sosedu, ki je zabredel v ne-srečo, je privoščila vse hudo. In kmalu je v vsej srenji ni bilo večjc zavistnice in škodoželjnice od nje. Sin pa je bil zgneten iz drugač-nega testa. Hudo mu je bilo za ma-ter, ker so jo vsi vaščani mrzili za-radi njenih grdih lastnosti. in ne-kajkrat jo je milo prosil: »Mati, nikar ne bodite takšni! Privoščite sosedu, če je pridelal mernik krompirja več ko midva. Lejte, otroke ima, ki so ješči, mi-dva pa sva sama in se bova tudi s tcm, kar imava, pretolkla skozi živ-Ijenje. In dokler bom lahko dela! s tcmile rokami,« je dvignil svoje močne. žuljave roke, »dotlej se na-ma ni treba ničesar bati.« »Pha!« je ženska podsmehljivo vzkliknila v svoji zavisti. »Prav to-liko krompirja sem pomladi posa-tiila v zemljo kakor on. Ne enega več, ne enega manj. Le kako, da je njemu bolje obrodilo? Cel mernik krompirja več, kaj misli.š, da je to kar tako, a? Tu mora biti nekaj vmes. Pha, vrag z njim in s tistim mernikom krompirja ...« Tako je bilo pri vsaki stvari. Si-na je to bolelo in je vdano trpel. Pomagati si ni moael. Saj, čc bi bil ta zavistnež kdo drugi. prijel bi ga bil. ga vrgel na nakovalo in #a na-šeškal, da bi mu izbil zavist iz gla-ve. To pa je bila njegova mati. Ma- tere vendar ni mogel našeškati! — Kajti kljub vsem njenim grdim na-pakam in kljub temu, da so se je vsi izogibali in je niso marali, jo je on ljubil, ker je bila njegova ma-ti, ki mu jc življenje dala in ki je v mladosti trpela zanj ... Zgodilo pa se je, da je v Belo Krajino prihrumela črna kuga. Ta strašna bolezen je divjala od vasi do vasi kakor stekel pes in morila ljudi, da so mrli v tropih. Tudi v bajto ob Kolpi je kuga iztegnila svoje koščene roke in pretrgala za-\istni ženski nit življenja... Ko so zavistnico pokopali, se je vsa srenja oddahnila. Nič čudnega! Ubogi ljudje so bili že davno nave-ličani njenega jezikanja in njene neznosne zavisti in škodoželjnosti. Sin pa je ostal sam v bajti. Sle-herni dan je vstajal še pred son-cem in se požuril v kovačnico. Tam-kaj je dvigal težko kladivo in tol-kel z njim po nakovalu in razbelje-nem železu, da bi z razbijanjem udušil glasno jokanje, ki mu je pri-hajalo iz žalostnega srca za umrlo materjo. Kuga pa je divjala kar naprej. »Zdaj boš pa kar pri meni ostal In pobrala je s tega sveta tudi mla- :n mi pomagal. Služba nebeškega dega kovača. Tri dni za materjo so \ratarja je naporna, posebno zdaj, pokopali vaščani tudi njega v črno ko ljudi kuga mori; in pri vratih bo zemljo. sem in tja treba tudi še kaj preone- Njegova duša pa se je vsa bela gaviti,« je rekel sveti Peter. in čista in okopana v ljubezni do Kovaču je bilo tako tudi prav; matere dvignila pod nebo. Komaj in pri tcm je ostalo. Sedla sta torej je potrkala na nebeška vrata, že je po končanem delu na klop za vrata svetl Peter, nebeški ključar, godr- in se pogovarjala. Sveti Peter je bil njaje vstal in zarožljal s težkimi res že star, kakor je bil prej rekel. nebeškimi ključi ter odprl hreščeča Na vse, kar mu je kovač pripove- vrata. doval, je samo narahlo prikimaval »No, kdo pa si ti?« ga je vprašal. s sivo glavo in rahlo dremuckal. »Kovač sem, iz bajte ob Kolpi,« Kdo bi mu zameril, starčku! je odgovoril prišlec. Nenadoma pa je kovač zaprosil: »Hvala Bogu,« je vzdihni! sveti »Sveti Peter. prosim te, pokliči Peter. »Vendar sem učakal pomoč- mojo mater, ki je tri dni pred me- nika, ki sem ga tako željno priča- noj umrla. Rad bi se malo pogovo- koval. Vidiš,« je nadaljeval v eni ril z njo ...« sapi in glas se mu je tresel od sta- »Tvojo mater?« se je začudil sve- rosti, »vidiš, skoro dva tisoč let mi ti Peter. »Nak, ne spominjam se je. je že, lepa starost je že to in zato Ona pa res ni potrkala na nebeška sem te kar vesel, da me boš v delu vrata. Pa, saj mislim menda prAV, malo odlahkotil. »Da, da, dva tisoč ne? Saj to je tista ženska. ki je sa- lct,« je ponovil sveti Peter in pa- mo jezikala in bila zavistna in ško- mežiknil kovaču, češ, le poglej, doželjna, da nihče bolj od nje...« kakšno starost mi tu zgorai lahko »Prav tista,« je kovač vzdihnil in učakamo, »zdaj pa, ko ljudje na sramežljivo pobesil glavo. zemlji od črne kugc kar v množicah Sveti Peter pa jc segel na polico umirajo, imam dcla na pretek. Kar ;n pograbil daljnogled. naprej in naprej moram dušam od- »Na, s tem daljnogledom lahko pirati nebeška vrata. ni čudno, če -, idiš na zemljo in še poU njo,« je so se tečaji obrabili in nekaj pokva- spregovoril z žalostnim glasom. rili. Ti si kovač, praviš, popravil »poglej malo skozenj. moaoče boš boš tečaje. da sc bodo vrata spet te ^jc zdolaj zagledal svojo mater.« lepo zapirala in odpirala, kajne?« Ko pa je videl, da so nebeška »Tisto pa že,« je prikimal kovač vrata zavita v kopuče neprodirnih. in se kar precej vrgel v delo. Za oblakov. je poklical Burjo in za- vrati jc v temnem kotu našel kup prosil: zarjavelega železja. Razbelil ga >e >,Daj, strina, zapihaj malo in pre- v sončncm ognju in — bunkati! ;eni oblake izpred nebeških vrat. bunkati! bunkati! bum! — ie sko- Tale tu,« je pokazal na kovača. »ta- \al nove tečaje za nebeška vrata. |e bi rad pogledal malo navzdol, pa »Takole,« je dejal. ko ie bil z de- sc nikamor ne vidi skozi oblake.« lom gotov. »Zdaj so vrata poprav- Burja je zapihala in pregn.Ua ljena. Se malo jim bom tečaje na- nadležne oblačke v kraj. Kovač je mazal, da ne bodo motila s hrešča- uastavil daljnogled pred oči in se njem nebeških prebivalcev.« zazr( navzdol. Zdaj se je natanko In res je vzel iz kota za vrati še videlo na zemljo in tudi v peklo. posodo s kolomazom in namazal Ali nenadoma se je zgrozil: Um- tečaje pri vratih. kaj, prav na dnu pckla, je bila DJe- In potlej sq bila nebeška vrata gova mati in se je kregala in jezi- kakor treba! kala, da so si vsi prebivald črncga carstva tiščali ušesa. Kovaču se je Ona pa je bila zavistna kakor niati zasmilila, rad bi jo imel pri zmerom. Čim bolj je otepala, tem sebi v nebesih, pa je zaprosil sve- težja je postajala angelu. In ko je tega Petra: že vse duše osuvala, da so popadale »Ljubi sveti Peter, ti ne veš, kako riazaj v črno brezno, je nazadnje sem zdajle žalosten.« ostala samo še ena sama dušica in »Zaradi matere, kajne?« mu je ^ krčevito oklepala njenih nog. sveti Peter segel v besedo. lakrat je angel že komaj, komaj »Da, zaradi matere. Prosim te, p!u1 Proti nebesom. Ko pa se je za- vzemi jo v nebo « vistnica otepla se te zadnje dusc, '»No, pa naj bo«, je dejal sveti Jf biia že. '"f1 onVaIM eno Zavistnica iz baj.e ob Ko.pi.« ^t^^l^^- >.\ em, vem«, je pnkimal angel. kar reSena ln angel je nazadnje »Daj, ljubček,« je nadaljeval sve- samcat priplaval do svetega Petra. ti Peter, »daj, zamahni s svojimi ur- Povedal je kako in kaj, sveti Peter nimi krili, spusti se do nje in jo pa je vzdihnil: dvigni v nebo.« »Ne mOrem pomagati. Napravil Komaj je sveti Peter spregovoril sem tebi na ljubo izjemo, dragi ko- — že se je zgodilo. Angel se je spu- vač, da bi jo vzel iz pekla v nebo, stil do trpeee duše, jo prijel za ro- zdaj si pa slišal od angela, da je bila ko in jo dvignil v nebeške višave. njena zavist tudi zanj pretežka.« V zadnjem hipu pa se je nekaj Tisti čas je mimo nebeških vrat duš oprijelo kovačeve matere. Vi- priplul striček Mesec. Slišal je raz- sele so na njej kakor jagode na govor med svetim Petrom in kova- grozdu. ker bi tudi one rade šle v čem. Popravil si je svetilko, ki mu nebo. je, obešena na srebrni verižici. »Nazaj, nemarnice!« je kričala. bingljala na obilnem trebuščku. ter »Kdo vas je klical, da se obešate zagodrnjal: name?« »Da, da, kakršen človek — »Pusti jih«, je angel spregovoril takšna duša! « z mehkim glasom. »Saj niso težke. In striček Mesec že vč, kaj pravi. prav lahko jih nosim.« Njegova pamet ni od muh!