Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piže prof. J. Zidanšek.) 19. Iz Jeruzalema v Betlehem; vot- lina in cerkev Kristusov. rojstva; druge znamenitosti. «Ti Betlehern, zemlja Judova, nikakor nisi najmanjši med knezi Judovimi; kajti iz tebe bo prišel vojvoda, kteri bo vladal moje ljudstvo Izrael (Mih. 5, 2).» Vsi dobro vemo, na koga se ozirajo te preroške besede in kako so se izpolnile; mesto Betlehem je namre6 bolj imenitno in slavno znano kakor najve6a svetovna mesta od tistega 6asa sem, odkar se je v njegovi okolici narodil Zveli6ar naš. V Jeruzalemu navdajajo nas pogosto otožni spomini na najžalostnejše re6i, ki so se v njem godile; a kedar izgovarjamo ljubko ime Betlehem, razjasni se nam lice in spomin, in zdi se, kakor bi nam v hipu bila zasvetila tista zvezdica, ki je sv. Trem kraljem pot kazala k Božjemu detetu. Še celo taki ljudje, ki so zgubili vero in 6ednost, spominjaio se z velikim veseljem svoje mladosti, ko so na sveti ve6er v doma6i hiši v kakem koti6ku pripravljali «Betlehem,» ko so prirezavali pa- pirnate pastirce ter osli6ke in jih postavljali pred jaslice. Oj, blaženi 6as! Oj, sveta no6, ko so nebeške trurae na Betlehemskih livadah pele: «Gloria in excelsis Deo» in ko ie angel naro6eval prestrašenim pastirjem: «Ne bojte sel Kajti glejte oznanjam vam veliko veselje, katero bo vsemu Ijudstvu; ker danes vam je rojen Zveli6ar, kateri je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. In to Vam bodi znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jaslih položeno.> V četrtek 28. aprila peljali smo se iz Jeruzalema proti jugu v Betlehem. Prav hladno jutro je bilo, ko smo se vozili po visoki Relajmski ravani in mojega ogrskega tovariša na vozu je tako zeblo, da sem ga moral s svojim plaš6em malo zagrniti. Ti kraji so zelo podobni našim dalmatinskim pokrajinam; golo skalovje, vmes pa rodovitna zemlja, na kateri raste razno južno sadje; proti vzhodu bile so videti visoke moabske gore, proti zapadu nas je pa nižje gorovje Io6evalo od sredozemskega morja. Tudi tovorne živali in ljudje, ki so nas sre6avali ali ki so postajali pri hanih, in vodnjakih, sporainiali so me na Dalmacijo. Cesta je tukaj prav dobra, menda najboljša v celi sv. deželi; tik nje zagledali smo vodnjak, ki zaznamlja kraj, kjer se je bila zvezda zopet prikazala sv. Trem kraljem in jih dovedla v Betlehem. Ko premagamo precejšen breg, smo vrh hriba, odkoder je na vse kraje zelo lep razgled, posebno nazaj proti Jeruzalemu; tu se nahaja velikansk gršk samostan, ki se imenuje Elijev, pa ne po preroku Eliji, ampak po nekem razkolniškem škofu. Nekaj dalje je Tantur, kjer imajo avstrijski usmiljeni bratje bolnišnico; za apotekarja je takrat bil gosp. Nusholc, duhovnik iz sekovske škofije. Blizu pol ure pred Betlehemom stoji pa ob cesti nekakšna zanemarjena kapela s popolnoma kamenito okroglo streho; to je grob Rahelin, ki je tukaj porodila najmlajSega Jakobovega sina Benjamina, pa tudi na tem mestu umrla; leta 1841. so si judje ta spomenik osvojili, toda skrbijo prav slabo za njega. Čim bolj ko se bližamo Betlehemu, tem prijaznejši je kraj; sadunosniki, dobro obdelane njive in zeleni vrti razveseljujejo naSe oko; in Betlehem sam je kaj ljubeznjivo mestece, pozidano na dva ne previsoka gri6a; 2 stolpa presegata druge navadne stavbe in hiSe, ki so ve6inoma lepo pobeljene; ljudje nas prijazno pozdravljajo in vrle Betlehem6anke tekajo brzih nog mimo nas, pogosto z velikim vr6em vode na glavi; spominjali smo se Marije, ki je tudi tako po vodo hodila najbrž k istemu studencu. Splošen utis je torej za tujca dovolj prijeten in vidi se takoj, da je Betlehem krščansko mesto; prebiva namre6 v njem ve6 tiso6 kristianov, nekaj sto mohamedanov, umazanega iuda pa k sre6i tam ni nobenega! Ko stojimo na glavnem trgu, zagledamo še kakih par sto korakov pred nami veliko, 6rnikasto poslopje, ki je najbolj podobno kakšni trdnjavi; to \e kraj Kristusovega rojstva. Zopet so oo. frančiškani, ki nas sprejmeio tako prijazno in gostoljubno, kakor bi si že bili stari znanci; redovniki raznih narodnosti nahajajo se v tem samostanu; tudi nekaj Avstrijancev in celo eden Slovenec je tam samostanski brat. Kakor kristjani nikdar niso iz spomina zgubili sv. krajev v Jeruzalemu, tako tudi niso pozabili na tisto votlino blizu Betlehema, v kateri se je rodil Zveli6ar sveta. Vemo že sicer od svoje mladosti sem, da je bil Jezus rojen v hlevu; a to nas ne sme motiti, ker na jutrovem nimajo takih hlevov ko pri nas, ampak rabijo kaj radi bližnje gorske votline za živinske hleve in tak hlev v veliki votlini imeli so tudi Betlehemski pastirci. Vendar pa ne smemo misliti, da je ta sveta votlina še dandanes pod prostim milim nebom. Leta 333 postavil je tu cesar Konstantin po volji svoje pobožne matere Helene prekrasno, velikansko Marijino cerkev (baziliko), ki je po 44 stebrih razdeljena v 5 ladij; in glejte, ta stavba še danes stoji in presega torej po svoji starosti in znamenitosti vse cerkve celega sveta; še celo Rim niraa nobene tako stare cerkve. Tu se pa6 vidi, da je previdnost Božja posebno 6uvala kraj Kristusovega rojstva; prilomastili so Perzi v sveto deželo, prišli so Turki in povsod podirali in požigali, pa te cerkve se niso upali dotakniti; še celo mohamedanski vojvode poSiljali so tu sem darove, posebno mnogo dragocenega olja, ki bi naj gorelo v lampah nad krajem Kristusovega rojstva. Žalibog, da ta staroslavna cerkev vedno bolj razpada, ker se krš6anski svet premalo briga za njo in so jo skorej že celo v svojo oblast dobili razkolniški Grki; ti so jo tudi s tem pokvarili, da so postavili zid povprek med srednjim in sprednjim cerkvenim delom ali prezbiteriiem; kdor torej stopi v cerkev, vidi pa6 visoke stebre in Siroke ladije, prikrit mu je pa prezbiterij z glavnim oltarjem, ker tam obhajajo Grki in Armenci svojo službo Božjo. Ako se vest katoliških narodov in glavarjev kmalu ne vzdrami, bo že 6ez nekaj desetletij ta ne sarno v verskem, ampak tudi v starinskem oziru velevažna stavba za nas zgubljena ali mogo6e tudi porušena. Videl sem berača, ki na tem nekdaj posve6enem kraju stanuje, ki si tudi ve6krat zakuri, da se pri ognju malo pogreje in si kave skuha. Toda vstopimo v votlino Kristusovega rojstva; od dveh strani vodiio stopnice v njo. Votlina je dolga 12 m., Siroka 4 m. in visoka 3 m., deloma z belim mramorjem, deloma pa z rde6im damastom lepo preoble6ena; na njeni vshodni strani }e oltar6ek in pod njim v kamenitem tlaku velika srebrna zvezda z ganljivim in pomenljivim napisom: «Hic de virgine Maria Jesus Christus natus est, Tukaj je bil od device Mariie Jezus Kristus rojen;» 15 srebrnih gorečih lamp razsvitljuje no6 in dan to sv. mesto. Ne dajo se popisati 6uti in misli, ki navdajajo romarja, ko kleči in moli na tem svetem kraju; taki trenotki ga obilno odškodujejo za hude in bridke ure, kakršnih vsak zemljan dovolj ima. Nekaj korakov od tod pro6 na drugo stran je krai, kjer je Božje dete v jaslicah ležalo in celo blizu stoji oltar posve6en sv. Trem kraljem, ki so tukaj molili »novorojenega kralja judovskega.> Pri tem oltarju imeli smo romarji skupno slovesno službo Božjo s pridigo, ker pri onem oltarju nad krajem Kristusovega rojstva razkolniki ne pustijo maševati katoliškim duhovnikom. Kako nas ti ubogi krivoverci sovražijo, pokazalo se ie 1. 1873, ko je po svojih popih razvneta grška druhal pridrla v votlino in razmetala in razbila in raztrgala vse, karkoli je bilo katoliškega; zato je tudi tu sem turška vlada poslala stražo in vedno 6epita tam blizu dva vojaka, katera se pa malo brigata za svojo puško in bajonet, ampak si za kratek čas obleko krpata ali pa nogavice pleteta. Žalostno je gotovo, če se razni kristjani prepirajo in pretepajo tam, kjer so angeli peli: «Slava Bogu v višavah in mir Ijudem na zemlji;» pa uzrok je ta, ker «niso vsi ljudje dobre volje» in ker niso polni Kristusovega duha. — Iz svete votline šli smo še najprej v druge podzemeljske prostore; sv. Jožef ima tu spodaj posebno kapelico in oltar; ravno tako se nahajajo oltarji na grobu nedolžnih otročičev, prvih mučenikov, na grobu svetega Evzebija, sv. Pavle in njegove hčere in nazadnje smo še obiskali oltar sv. Hieronima in njegovo celico; ta učeni svetnik, naš rojak prebival je tu 37 let in se pečal z molitvijo in s prestavljanjem sv. pisma; umrl je leta 420 in bil tudi tukaj pokopan; pa pozneje so prenesli njegovo sv. truplo in pa jaslice v Rim v cerkev sv. Marije Maggiore, kjer se še dandanes oboje hrani in spodobno časti. Iz kapelice sv. nedolžnih otrok pride se po ozkih stranskih stopnicah naravnost v cerkev sv. Katarine, ki je zdaj Betlehemska župnijska cerkev. Ker so natnreč Grki katoličanom vzeli staro Marijino cerkev, zato so si očetje frančiškani tik nje postavili novo; posebno naš slavni cesar Franc Jožef I. so veliko pripomogli, da je bila cerkev sv. Katarine leta 1880 dovršena in posvečena. Tukaj so vsi duhovniki romarji maševali, ki niso mogli priti na vrsto v sv. votlini. Ob 8. uri bila je v tej cerkvi črna peta sv. maša, pri kateri so Betlehemski šolarčki lepo sicer, pa preglasno odpevali in peli; kakor vojaki bili so v vrstah postavljeni na eni strani dečki, na drugi pa deklice in nas vse je veselilo in spodbujalo dostojno in pobožno obnašanje teh nedolžnih otrok. Omeniti moram še nekatere znamenitosti, ki se nahajajo ali v Betlehemu ali v njegovi okolici. Obiskali so romarji tako zvano «votlino mleka» s kapelo, ki je na južni strani mesta; v to votlino se je bojda bila sv. rodbina skrila, predno je bežala v Egipt; tu sem rade zahajajo krščanske pa tudi mohamedanske matere, si odkrhavajo nekaj tamošnjega vapnenca, katerega potem v vodi raztopijo in belkasto tekočino izpijejo — z nekim posebnira namenom. Pomenljiv je tudi Davidov vodnjak, iz kterega je ta kralj najrajše pil vodo. Ko ga je v vojski pri Adolamu zelo žejalo, je vskliknil: «0 da bi kdo dal vode piti iz vodnjaka v Betlehemu, ki je pri vratih!» Na to so jo udarili trije hrabri možje sredi skoz sovražnikove čete, ki so Betlehem oblegale in mu prinesli zaželjene vode; a on zdaj ni hotel piti, ampak je vodo Bogu da- roval in po zemlji razlil, ker je videl, da so mu jo vojaki dobili in prinesli le z očividno nevarnostjo za svoje lastno življenje. — Dobre četrt ure zunaj mesta proti vshodu je tisti kraj, kjer so pastirci v prvi sv. noči bedeli in angeljsko petje zaslišali. Več oljkinih dreves obdaja neko votlino, v kateri imajo Grki svojo kapelico; v srednjem veku pa je stala na tem pašniku in nad votlino lepa cerkvica, kateri je bilo ime Gloria. Tu se zopet vpraša romar, kje je vzrok, da se nahajajo skorej vsi taki pomenljivi kraji v tujih, razkolniških rokah; ne motim se, ko rečem, da je to zakrivila malomarnost evropejskih katoličanov, ker videl sem sam, da so Grki in Rusi bolj vneti za sv. kraje, kakor mi. Zato me tudi zdaj boli, ker ni nikjer opaziti živahnega gibanja za prvo slovensko romanje v sveto deželo; ali bi ne bilo zelo častno za nas, ko bi se reklo: pobožni Tlrolci bili so prvi, katoliški Slovenci pa drugi?! Ako se to romanje ne bo vršilo, osramočeni smo pred celo Avstrijo in pred celim katoliškim svetom; Kranjcem gre čast, da so sprožili to lepo misel, če se pa ne izvrši, bo sramota splošna ali vseslovenska; zato, na noge rojaki! Proti jugozapadu, eno uro od Betlehema so Salomonovi ribniki, kjer se \e nekdaj nabirala dobra pitna voda in od koder je po velikanskih vodovodih pritekala v Jeru- zalem. Pred 251eti je neka bogata Anglikanka ponudila mnogo denarja, da bi se pokvarjeni vodovodi popravili, pa Turek ni hotel tega dovoliti in zato še mora Jeruzalem vedno čakati, kedaj mu dojde ta velika dobrota. Ustno izročilo trdi, da je v tem kraju Salomon prebival v gorkem poletnem času in da se o svoji Visoki pesmi ozira na sedajno rodovitno dolinico Vadi Urtas in na studenec Ajn Sali, ko pravi: «Moja nevesta Marija devica), ti si zaprt vrt in zapečaten studenec* Povem še to, da je turški trgovec Dabdub nektere romarje povabil na obed; toda jaz sem se mu odtegnil, ker ne znam po turško sedeti, še manj pa jesti in piti. Nakupil sem si rajši nekaj molekov in svetinj pri častitljivem katoliškem starčku Abufelu, nekdanjem Betlehemskem županu in potem sem se naravnost peljal domu — v Jeruzalem. Smešničar. Stotnik: «Cujte, korporal! DoSla mi je pritožba, da se čuje ob četrtkih silno žvižganje iz vojaSnice. Zakaj?» Korporal: »Javim ponižno gsp. stotnik, jaz sem ukazal žvižgati. Imamo namreč ob četrtkih ,knedlje', vojaki režejo žemlje in če bi ne žvižgali, bi vse pojeli.»