OSNUTEK URBANISTIČNEGA NAČRTA UUBLJANE
Pripombe bodo podlaga predlogu
Predsednika komiteja za urejanje prosto-ra in varstvo okolja, Janeza Kovača smo poprosili, naj nam kaj več pove o vsebini osnutka in o poteku javne razprave.
Na MK SZDL so se dogovorili, naj vsi nosilci planiranja v občinah obravnavajo do jeseni 1982 omenjeni delovni osnutek urba-nističnega načrta Ljubljane.
V naši občini so ZSS, SZDL in IS Sob dogovorili, da na informativnih sestankih sodelujejo predstavniki OZD, KS, SIS, dru-štev in DPS, ki bodo vsak v svoji sredini te razprave tudi vodili.
Informativni sestanki so bili organizirani v štirih skupinah, vodila pa sta jih Aleš Šarec, predstavnik Zavoda za družbeno planiranje in Mirko Mrva kot predstavnik ZIL TOZD Urbanizem in konkretni izdelovalec osnutka urbanističnega načrta Ljubljane.
Pripombe, ki jih bo prinesla javna razpra-va, bodo podlaga predlogu UN, ki naj bi bil izdelan in sprejet do konca naslednjega leta.
Dokument je sestavni del dolgoročnega družbenega načrta Ljubljane in občin - pro-storski del in razmejuje globalno uporabo površin, kmetijstvo, gozdarstvo, urbanizira-ne površine. Prikazuje potek in traso regio-nalnih objektov - avtoceste, obvozne ceste, koridorje daljnovodov visokih napetosti, koridorje plinovodov, varovanje črpališč pitne vode, rekreacijske in zavarovane povr-šine - bodisi kot spomeniško zavarovane ali pa krajinsko varovane kot parkovne zname-
nitosti in znamenitosti krajine.
Dokument opredeljuje namensko rabo za stanovanja, industrijske cone, obrt, itd. V izvenmestnem območju določa tudi nosilce razvoja posameznih področij. Izdelan je v večih variantah, iz katerih je izdelovalec na-pravil sintezno varianto, ki naj bi omogočila optimalen razvoj mesta. Značilen za usmer-jeno varianto je koridorski razvoj mesta ob glavnih vpadnicah z namenom, da se obsto-ječa komunalna in prometna infrastruktura čimbolje izkoristi.
Za občino Vič je značilno, da ji je dan veliko večji pomen kot doslej in sicer iz razloga, ker se v bodoče, zaradi varovanja kvalitetnih kmetijskih površin, urbanizacija pomakne na slabše površine. Seveda pa bo treba nameniti za komunalno infrastrukturo in tehnologijo graditve objektov več sred-stev, predvsem zaradi zahtevnosti terenov, na katera se bodoča urbanizacija tudi usmerja (Barje).
Nosilci planiranja naj bi se torej v javni razpravi opredelili tako glede globalnega razvoja Ljubljane kot tudi glede predtaga-nih rešitev, ki jih konkretno zadevajo.
N.L.Č.