ublionft 13 mmj sožal|0 besedo. JuliiSk« h deže) SV« AA 01' iREDNJA K 4 JIŽNICA P.P 126 il K.C IVI Cena 200 lir wr^SKI DNEVNIK Leto XXXV. Št. 56 (10.275) TRST, četrtek, 8. marca 1979 / PRIMORKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. tnaja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se te tiskal v taskami «Doberdob» - CU prt Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZAKLJUČEK »ČETVERNEGA POSVETOVANJA* NA KVIRINALU Pertini je poveril Andreottiju nov mandat za sestavo vlade 2a podpredsednika naj bi imenoval La M alfo in Saragata, ki je pa izjavil, da bo sprejel to mesto samo če bodo v vladi tudi ministri iz vrst neodvisne levice - Danes seji vodstev PSI in PRI vlad* i sv«-cijak » 'r lizz»' enske dr# RIM — »Preobrat na sceni«: tako je največ ji italijanski dnevnik j. Naslovu označil sklep predsednika republika Pertinija, da skliče na , nrinal Saragata, La Maifo in Andreottija, toda to je bilo v resnici Prvo v zaporedju presenečenj. Izjalovila pa so se pričakovanja prej.š-dne, saj si je Pertini omislil «četver io srečanje« na Kvirinaln t »zadnje posvetovanje«. Namesto Saraga* pa je skozi glavna vrata z mandatom za sestavo nove,---------------- — Andreotti. Pertini je Sara-in La Maifo povabil, naj sprej-7» v vladi mesto podpredsednikov, spet novo presenečenje. An-eotti je mandat sprejel, celo brez .bajnega formalnega pridržka, ki Pomenil, da bo v primeru ne-vrnil mandat. Skratka, Anji60^ bo vlado sestavil, ne glede »njeno formulo ali morebitne ne-»razume, saj bo — v skrajnem /irneru — s to vlado šel na pred-»sne volitve. fretje presenečenje je pripravil Saragat, ki je sprejel mesto podpredsednika, vendar pod pomembnim pogojem. Po njegovem mora Andreotti sestaviti vlado, v kateri bodo poleg ministrov KD, PSDI, PRI in PSI tudi predstavniki neodvisne levice, izvoljeni na listali KPI. V nasprotnem primeru, je poudaril Saragat, bo imenovanje odklonil. La Malfa ni izrazil pridržkov, kar naj bi pomenilo, da bo — v primeru Saragatovega umika — ostal kot edini podpredsednik vlade Vsi se seveda sprašujejo, kakšno Malfa in Giuseppe Saragat: možna podpredsednika vlade vlado snuje Andreotti. S Kvirinala je Pertini dal jasno razumeti, da ne bo več spreminjal kart, skratka, vso rešitev prepušča Andreottiju. Delegacija KD je zasedala dejansko brez prestranka. Danes se bosta sestali vodstvi PSI in PRI, jutri pa KD. Komunisti so tudi organizirali več sestankov, čeprav ne skrivajo svojega skepticizma, saj ocenjujejo mandat Andreottiju samo kot spoznanje, da si je KD hotela za vsako ceno zagotoviti nadzorstvo vlade, ki bo upravljala državne posle v volilni kampanji. Tako trdijo, da ima Andreotti »v žepu mandat za razpust zbornic«. Kaj torej lahko stori Andreotti? Lahko bi, na primer, sestavil vlado, kakršno zahteva Saragat, se pravi s sodelovanjem KD, PSDI, PRI in PSI ter dvema ministroma, ki pri padata neodvisni levici. Prvi naj bi bil Altiero Spinelli, bivši član izvršne komisije EGS ter rektor rimske univerze Antonio Ruberti. Bo Andreotti sprejel dva ministra, ki prihajata iz »komunističnega kroga«? Govori se, da v KD snujejo rešitev, ki naj bi bila taka, da bo «volk sit in koza cela«. Tako baje pritiskajo na PSI, naj pristane na obnovo »četverne večine« (levega centra), brez sodelovanja komunistov. Ta večina naj bi «samostojno» sklenila, da vključi v vlado dva predstavnika neodvisne levice in to predstavila kot «koncesijo» komunistom »v imenu narodne solidarnosti in odgovornosti«, vse skupaj pa zabelili z ugotovitvijo, da KPI ni zrela za polnopravni vstop v vlado. Kaj bi dosegli s tako »perverzno formulo«? Socialisti bi jo odklonili, ker nasprotujejo obnovi levega centra, KPI pa bi taki rešitvi nasprotovala, ker bi bila formalno diskriminirana. Končno pa bi tako rešitev zavrnila tudi neodvisna le-(vica. o kateri sedaj vsi. govori#), 'ne da bi nikogar vprašali, ali sprejme ministrska mesta in pod kakšnimi pogoji, V tem primeru bi imel Andreot ti odprto pot. Sestavil bi »tristransko« vlado s socialdemokrati (brez Saragata) in republikanci (z La Maifo) in jo predstavil zbornicama. Tu bi ne prejela zaupnice, Pertini bi razpustil parlament in napove dal nove volitve, ki bi jih nadzorovala taka centristična vlada. To naj bi bil «scenarij» prihodnjih dni, vendar velja poudariti, BANGKOK — Kitajsko težko topništvo in oklopne enote naj bi se vrnile za kitajsko - vietnamsko mejo, 80 tisoč vojakov pa utrjuje svoje položaje na obmejnih območjih Vietnama, da bi omogočili nemoten umik kitajske glavnine. LR Kitajska tore;, uresničuje napoved o Sirniku svojih sil, »potem ko je s protinapadom zadala zgleden udarec in kaznovala Vietnamce zaradi njihove agresivne politike«. Optimistično bangkoško verzijo pa ne potrjujejo zadnje vesti s fronte in niti poročanje hariojskega radia, ki govori «o plenjenju in ropanju kitajske vojske«. Kljub temu pa so vesti o umiku težke oborožitve o-snovane, saj drugače ne moremo pojasniti kitajskega razstreljevanja mostov in predorov. Včeraj je vietnamsko partijsko glasilo objavilo Na procesu zaradi izkrivljanja preiskave o petoveljskem atentatu Zahteva po obsodbi karabinjerskih častnikov in oprostitvi goriškega pravdnika Pastoiija Beneški tožilec dr. Fortuna vztraja, da je šlo zgolj za preveliko vnemo pri odkrivanju atentatorjev da so stranke kar se da previdne. Edini, ki se je oglasil z dokajšnjo ostrino je Altiero Spinelli, ki je zanikal Craxijevo trditev Zacca-gniniju, češ da bo kandidat na listah PSI na evropskih volitvah. «Prav nasprotno«, je pribil Spinelli, «bom kandidiral na listi KPI«. Craxi je baje to zagotovil Zacca-gniniju v upanju, da bo omilil njegovo nezaupanja do neodvisne levice, pri tem pa sploh ni vprašal Spinellija za mnenje. KPI medtem molči in izjavlja, da čaka na predloge mandatarja Andreottija. Slednji pa je napovedal, da se bo najprej srečal s socialisti, ker bo od njihovega odgovora odvisen nadaljnji potek srečanj. MINO FUCCILLO BO KLJUB PROTISLOVJEM PREVLADALO ENOTNO STALIŠČE? Razprava o beneških Slovencih v pokrajinskem svetu v Vidmu Pomembna posega Petrieiea (KPI) in Chiabudinija (KD) VIDEM — Pokrajinski svet je včeraj pričel razpravo o raznih resolucijah, bi obravnavajo zaščito beneških Slovencev oziroma furlanske skupnosti, a je še ni zaključil. V prvem delu razprave so prišla do izraza zanimiva stališča in vprašati se moramo, v kolikšni meri se bodo odražala v končnem dokumentu in če bo resolucija osvojena enotno ali pa zgolj z glasovi centristične večine. Vprašanje ni nepomembno, če pomislimo, da stoji videmski pokrajinski svet pred izbiro, ali naj o-svoji odprta stališča enotnega dokumenta iz Špetra Slovenov in torej stališča Petričiča (KPI) ter Chiabu dinija (KD) ki sta izrazila različne težnje beneških Slovencev, ali pa bo osvojil vnaprej pripravljeno in nesprejemljivo ozko resolucijo KD in PSDI, ki omenja le »praslovanske skupnosti« v Furlaniji. Prvi je v diskusijo posegel komunist Pavel Petričič, ki je spregovoril v slovenščini. Demokristjani so zamrmrali, fašist je zapustil dvorano, predsednik pokrajine Englaro pa ga je opomnil, nakar je Petričič nadaljeval v italijanščini, še prej pa opozoril, da je drugim bilo do voljeno govoriti furlansko. Ostro je obsodil kampanjo izkrivljanja, pri kateri z zloglasnim dr. Cieerijem vneto sodelujejo «Piccolo» in drugi časopisi v naši deželi (milanski «Corriere della sera« pa jim je dal pristno lekcijo poštene informacije), kakor tudi ozka gledanja videmske KD, ki govori le o zaščiti narečij, v resnici pa teži k neboleči odpravi beneških Slovencev, Dr. Ciceri zbira podpise za nekakšen referendum, ki naj bi »ukini! Slovence« s pomočjo aktivistov PSDI in KD, pri tem pa se poslužujejo vsakovrstnih groženj. Slep je, kdor ne vidi v tem poskusu ponav-'janja znanih protiosimskih kampanj v Trstu. Toda beneški Slovenci odklanjajo take poskuse, ker lojalno podpirajo republiko in si od nje pri- ŠE DALEČ DO MIRU NA AZIJSKEM JUGOVZHODU KLJUB UMIKANJU KITAJSKE VOJSKE SE NAPETOST VINDOKINI NADALJUJE Laos obtožil Kitajsko, da grozi njegovi suverenosti in ozemeljski celovitosti (Od našega poročevalca) BENETKE — Dve leti in pol za-Jr°l"a za generala karabinjerjev Di-Jrt Mingarellija; dve leti in štiri Jcsece zapora za majorja Antonina biriča; štiri mesece zapora za podatkovnika Domenita Farra; opro-'tev goriškega državnega pravdata Bruna Pascalija zaradi pomanj-®nja dokazov; to so zahteve držav-b£a tožilca dr. Ennia Fortune na ohtCeSu Drot-i preiskovalcem, ki so btoženj izkrivljanja preiskave o retoveljskem atentatu. s,Te zahteve vsenujejo dve značilnost« Ke ne ozirajo na dej- j. v°. da je bilo potvarjanje resni-bačrtno in ne naključno ter so jj ,Za6teve zelo mile; drugič, da r tožilec postavil jasno ločnico med arabinjerji in med Pascolijem. dejansko je bilo prav obravnavajo Pascolijevega primera izredno jj 'zadeto. Dr. Fortuna je ves čas »bvoriil o odgovornosti goriškega to-v Ca, o njegovih pobudah v trenut-*U' ko preiskava ni več sodila v Jegov0 pristojnost in o prikrivanju j padnih aktov. Pri tem se je stalno j“°gibal odločnim besedam, ampak J® z dokaj zapletenimi stavčnimi režami povedal, da je Pascoli si-®r kriv, a da kljub temu zahteva gostitev, čeprav se sodniki lahko rbiočijo drugače. Ta zahteva, ki j bila, glede na zadržanje dr. For-Une vse od začetka procesa precej ^Pričakovana, je umeteljil s trdit-JbJo da je, po njegovem mnenju, dr. bscoli s tem, da je prikril Farro-b Poročilo dejansko napravil sam j bi škodo in da ni oškodoval obto-bhcev. Dejansko pa je ta utemeljijo precej iz trte izvita, saj je Far-j°vo poročilo v veliki meri v na-?Pfotju s Chiricovim poročilom, kar ‘ že takoj v začetku postavilo v ®vbrn preiskavo, ki so jo vodili karabinjerji. Sicer pa je Fortunov go-«0r izzvenel obremenilno za Pasco-in so zaključki, to je zahteva P° oprostitvi, v precejšnjem naspro- tju s celotnim izvajanjem beneškega državnega tožilca. Drugačen ton pa je Fortuna ubral, ko je šlo za karabinjerje. Medtem ko je bil do Pascolija nadvse obziren, je n.pr. Farru zabrusil v obraz, da taki ljudje ne sodijo med karabinjerje, o Chiricu, ki se je na zaslišanju izgovoril, da se je pri sestavljanju poročila «zmotil», pa je dejal, da je treba častnika za namerno pomoto obsoditi, če pa bi šlo res za »pomoto«, pa bi ga morali odpustiti iz službe, ker take pomote niso dopustne. Prav tako o-ster je bil Fortuna do Mingarellija, o katerem je dejal, da je osebno vodil preiskavo in da je pač zanjo odgovoren. Zahtevo po obsodbah je beneški tožilec tako razčlenil; štiri mesece zapora naj bi Farru naložil zaradi lažnega pričevanja, medtem ko naj bi ga oprostil obtožbe neresnične sestave poročila o «švicarski ekspediciji«, češ da je poročilo pri navajanju dejstev točno, zgrešena so le Farrova sklepanja, zaradi katerih pa častnika ni mogoče obsoditi. Mingarellija naj bi obsodili na leto dni zapora, ker je pozval na zaslišanje goriško časnikarko Lauro Canta Alessijevo v obdobju, ko ni bil več pristojen za preiskavo in je neresnično napisal v zapisniku, da se je Alessijeva predstavila na lastno pobudo. Leto in dva meseca zapora za Chirica je zahteval zaradi lažnega poročila o «švicarski ekspediciji«, končno je zahteval obsodbo Chirica in Mingarellija zaradi opuščanja nekaterih Di Biaggiovih izjav v uradnih zapisnikih Prav ta zadnja obtož.ba je izredno zanimiva in simptomatičen primer o tem, kako je potekala celotna preiskava o petoveljskem atentatu. «Superpriča» VValter Di Biag-gio je že na enem izmed prvih zaslišanj dejal karabinjerjem, da je Gianni Mezzorana avtor anonimnega pogovora. Karabinjerji so nemudoma poslali posnetek Mezzorano- vega glasu svojemu zaupnemu izvedencu, ki pa je bil mnenja, da je neznani glas bolj podoben glasu obtoženca Bgdina. Karabinjerji tega Di Biaggiu niso povedali in na zaslišanju 27. februarja 1973, ko je slednji potrdil, da je izvedel od Marie Mezzorana, da je njen brat po telefonu zvabil karabinjerje v past, tega enostavno niso vključili v zapisnik. Medtem pa je tožilec Pascoli odredil uradno preverjanje glasu in za £o pooblastil sodnega izvedenca Avalloneja iz Genove. 13. marca 1973 je Mingarelli poslal Pasco-liju daljše poročilo o opravljeni preiskavi, v katerem seveda ni navedel Di Biaggiove izpovedi o Gian-niju Mezzorani. Minilo je tako nekaj časa in nenadoma so karabinjerji izvedeli, da je izvedenec Aval-lone ugotovil, da je neznančev glas podoben glasu... Giannija Mezzora-ne. (Toliko v pojasnilo: kasneje so primerjavo glasov poverili še drugim sodnim izvedencem, ki so vsi izključili, da bi šlo za kateregakoli od goriških obtožencev). Kaj storiti? Zapisnika zaslišanja Di Biaggia 27. februarja niso mogli več spremeniti, ker je bil pač sodnik o tem že obveščen in so zanj vedeli tudi zagovorniki, saj so medtem (21. marca 1973) aretirali Rešena in ostale. Karabinjerji so se znašli pred dejstvom, da so se izkazale kot »resnične« EH Biaggiove trditve, o katerih so vedno mislili, da so napačne in so jih zato prikrili. Treba je bilo te trditve časovno prenesti v sedanjost in tako je Chirico 24. marca ponovno zaslišal Di Biaggia, ki mu je, končno, »uradno razodel«, da je bil avtor telefonskega poziva Gianni Mezzorana, kar se je uje malo z ugotovitvijo genovskega izvedenca. Ves ta postopek je včeraj obrazložil dr. Fortuna in s tem utemeljil zahtevo po obsodbi Mingarellija in Chirica. Ta obrazložitev pa mu je služila še za drugi namen: namreč zato, da dokaže, da je vso zadevo «zrežiral» Di Biaggio, da so mu karabinjerji nasedli, da v ozadju preiskave ni bilo nič »političnega« in da obveščevalna služba SID sploh ni imela prstov vmes. Fortunovemu govoru je že včeraj sledil prvi poseg zagovornika. Proces se bo vsekakor zaključil šele prihodnji teden, predvidoma v torek ali v sredo. BOJAN BREZIGAR pod naslovom «Slavna zmaga naših oboroženih sil in vojske« članek, ki potrjuje tuoikanje kitajske vojske iz Vietnama. V članku je tudi potrjena vest, da so Vietnamci pokazali »dobro voljo« in «dovoli!i» umik kitajskih sil. »Če pa bedo njihove sile na umiku nadaljevale z oboroženi- no kaznovali. Vojaška avantura ki tajskih reakcionarjev proti naš; do movini je klavrno propadla«, zatrjuje dnevnik in zaključuje: «če se ne bi odločili za,umik, bi bile njihove izgube še hujše. Nihče se ne more šaliti z našo trdno voljo, z nepremagljivo udarno močjo naše vojske in vietnamskega naroda.« Pekinško glasilo kitajskih komunistov Renmin Ribao pa slavi kitajske vojake, ki so v »protinapadu« dosegli «popolno zmago«. «RazbTni-li smo napadalno aroganco in mit nepremagljivosti te azijske Kube in zadali hud udarec sovjetskemu agresivnemu načrtu in njeni razširitvi na azijskem jugovzhodu«. V komentarju kitajske tiskovne agencije Xinhua pa je izražena zaskrbljenost zaradi položaja v Laosu. Xinhua pripominja, da je vlada v V.elanu pod strogim vietnamskim in sovjetskim nadzorstvom, To pisanje ni nič drugega kot odgovor laoški vladi, ki je obtožila Kitajsko, da je ojači la svoje divizije ob laoški meji. Vientianski radio je med drugim izjavil, da »Kitajska grozi laoški neodvisnosti, njegovi suverenosti in ozemeljski celovitosti.« V uradnem komunikeju laoška vlada zahteva u-mik «kitajskih agitatorjev in vohunov, ki sejejo razdor med narodnostmi v Laosu«. Vesti o napetosti na laoško - kitajski meii potrjujejo tudi zahodni krogi, ki pripominjajo, da bi tu Kitajska laže uspela, saj bi se lahko poslužila vietnamske metode »bratske pomoči« pri agresiji Kampučije. Vientianski vladi ni namreč uspelo zatreti kljub obilni vietnamski pomo- či gverile raznih hribovskih plemen, ki z upanjem gledajo na močno severno sosedo. Položaj na azijskem jugovzhodu je torej še vedno skrajno napet, kljub temu, da sta Kitajska in Vietnam pripravljena na pogajanja. Žarni akcijami, jih bomo temu pri^r-1 hod*‘ Pripominjalo, da - t\jra ki_ | je morda Kitajska res dosegla de- len uspeh na vojaškem področju, a je za vekomaj navezala Vietnam na Sovjetsko zvezo. Prav tako je do sedaj nevtralni Laos prvič obsodil «kitajsko agresijo« in je s tem še sam zdrknil v interesno sfero Sovjetske zveze. Za zahodne opazovalce pa je najbolj nevarna ugotovitev, da neka velesila lahko sproži omejen napad na drugo državo, ne da bi izzvala drugih reakcij, kar predstavlja nevaren precedens tudi v drugih koncih sveta, (voc) čakujejo pravice. KD je kratkovid na, ker duši v lastnih vrstah slovenske glasove, ki vendar naraščajo. Petričič se je zato izrekel za to, naj videmska pokrajina podpre zah tevo po globalni zaščiti za vse Slovence, ne gledo na to, kje živijo. «Potem pa bomo pogledali, kaj je takoj uresničljivo in kaj ne«, je zaključil Petričič. Tiburzio (PSI) je podprl ta stališča, nato pa govoril o nujnosti raz delitve dežele v dva dela (Furlanija z Gorico na eni strani, Trst s Tržičem na drugi;. Socialdemokrat Ivo Napoli pa je mnenja, da hočejo komunisti vpeljati »jezikovno diktaturo«. V tem smislu je v celoti podprl Ciceri je vo zahtevo o referendumu, ki naj «dokaže, da nimamo nič skupnega s Slovenci v Gorici in Trstu«. Gotovo pa je pomemben poseg demokristjana Chiabudinija, ki je pristen Benečan (kot je poudaril in dodal, da bi tudi sam lahko govoril slovensko, vendar še ni bil odobren zakon, ki bi to dovoljeval). Dejal je, da je proti poenostavljanju, češ da vprašanje beneških Slovencev »vsiljujejo od zunaj«. Prisotnost krščanskih demokratov je med beneškimi Slovenci utrdil pesnik in duhovnik Ivan Trinko, s aru Chiabudini pa se je učil pri don Cuffolu (Bevkovem Čedermacu) in je torej spoznal zatiranje fašizma. Po vojni je KD nastopala v beneških dolinah kot zastopnik italijanske državnosti. Časi se spreminjajo. Logika bi zahtevala, da se prizna obstoj Slovencev v videmski pokrajini in se zato ustrezno zaščitijo. Toda med ljudmi prevladuje nezaupljivost, pomanjkljivo poznavanje problemov. Kaj je torej mogoče storiti takoj in kaj v bodoče? Chiabudini je tu dejal, da si v KD utira pot spozna nje, da je «načelna globalna zaščita« potrebna za vse Slovence, čeprav bi jo morali »uresničevati postopoma glede na soglasje ljudi«, brez vsiljevanja. Tako naj bi se sproti razvijala v občinah in krajevnih skupnostih razprava, ki naj določa koliiino »izvedljive zaščite«. Najbrž bo tak,o mogoče v celoti zaščititi beneške Slovence prihodnje generacije, ki bo verjetno mislila drugače, tudi zaradi čedalje bolj odprte meje in tesnih stikov med ljudmi. »To bi lahko bil naš predlog«, je zaključil Chiabudini. Po tem posegu je predsednik od ložil razpravo za nedoločen čas, med prisotnimi beneškimi in kanalskimi Slovenci pa smo ugotovili, da bi nova stališča Chiabudinija lahko bila dobra osnova za iskanje skupnega stališča, (sts) iiiiiiiiiiniiiiiiiif 11111111111 iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiium«iliilaiii,ikiii iI||iiIiiIiI|||||II|||||||||||||||I|I|||||U||||||||||||| OB CARTERJEVEM OBISKU V KAIRU PRED REŠITVIJO KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU? KAIRO — Ameriški predsednik Jimmy Carter je sinoči odpotoval iz ZDA, danes ob 13. uri po italijanskem času pa bo dospel v Kairo, kjer bo skušal dobiti od Sadata pozitivne odgovore na zadnje ameriške predloge, s tem pa bi končno vendarle bil omogočen podpis mirovne listine med Egiptom in Izraelom. Dobro obveščeni krogi v Washing-tonu pripominjajo, da bo Carter skušal prepričati Sadata, naj opusti zahtevo po določitvi točnega datuma za upravne volitve v Cisjor- rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiititiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii, |,n, m, n, iniHnunn,,nuni imuni, tu 1,11,1,11111,11111,(11111,1111111111111, MiumniuiMi,m,immiii,Minimum Namesto praznika - zasedba . O" . : Mnog> žensk se bo drevi zbralo in skupaj proslavljalo dan, ki splošno velja kot praznik demokratičnih žena. Toda to ni vse. ženski svet tarejo resni problemi, s katerimi se soočajo vsak dan, celo leto. Med temi problemi je tudi odprtje sodobnih družinskih posvetovalnic. Na to so hotele opozoriti tržaške ženske, ki so včeraj zasedle posvetovalnico pri Sv. Ani in hočejo s tem doseči, da bo sicer formalno ustanovljena posvetovalnica zares delovala za reševanje ženskih vprašanj z njihovim odločilnim sodelovanjem daniji in Gazi. V zameno pa naj bi se Izrael obvezal, da v teku enega leta od podpisa mirovnega sporazuma opravi vse potrebno, da bosta Cisjordanija in Gaza avtonomni. Med svojim tridnevnim obiskom v Egiptu bo Carter stanoval v kraljevi palači Kubbeh, kjer je že pred leti bival tudi Nixon. Ameriški predsednik bo nato v soboto odpotoval v Tel Aviv. V zadnjih urah pa je prišlo marsikaj na dan v zvezi s pogovori, ki sta jih imela Carter in Begin prejšnji teden v Washingtonu. Državnika naj bi se domenila, da bo izraelsko vojaško bazo na Sinaju prevzela vojska ZDA, Begin pa naj bi svetoval Caterju, da ustvari bazo ameriške vojne mornarice v bližini Hajfe. Predsednik Carter naj bi v bližnji bodočnosti tudi sklenil nekakšen «0-brambni sporazum« z Izraelom. Izraelski zunanji minister Moše Dajan je včeraj med drugim izjavil, da bi bilo v primeru egiptovskega pozitivnega odgovora vprašanje sklenitve miru samo stvar nekaj tednov. Rešiti bi bilo treba samo dve vprašanji, ki zadevata naftna ležišča na Sinaju in datum vzpostavitve normalnih diplomatskih odnosov. Po drugi strani pa je predsednik egiptovske vlade Khalil izjavil, da je Carterjev obisk v Kairu dobrodošel, vendar se bo Egipt izjasnil samo po končanih pogovorih med ameriškim predsednikom in Sadatom. Arabski župani Cisjordanije in Gaze pa so glede Carterjevega obiska na Bližnjem vzhodu izrekli docela negativno mnenje, prav tako tudi nekatere arabske države in organizacija za osvoboditev Palestine, medtem ko dinge zmerne države o obisku vztrajno molčijo. S tem v zvezi bo najbrž prišlo do skorajšnjega vrha arabske »fronte odločnosti«. Zunanji ministri in ministri za ekonomijo arabskih držav se bodo, v primeru da Sadat podpiše mirovno listino z Izraelom, sestali v Bagdadu in sprejeli vrsto političnih in gospodarskih sankcij proti Egiptu. (mč) OB OSMEM MARCU Obveza za vse 8. marec! Dan žensk, dan pdauice človeštva! Priložnost za razmislek o tej polovici prebivalstva našega planeta, priložnost, ki se nam sicer nudi vsak dan in vsako uro. pa ven-aar pretežno ne razmišljamo o njej in hodi mimo nas v vsakdanjik, nas ne zavezuje v zapažanja, ki bi nujno morala nositi s seboj vsaj seme dvoma v vrednote, ki to polovico človeštva pogojujejo, o-me ju je jo. ji določajo postavo, zapisano in nezapisano, drugačno od one, ukrojene v vebki meri za «močni« del zemljanov. Marsikaj se je spremenilo za žensko v zadnjih stoletjih in desetletjih. Marsikaj pa tudi za moškega. Ostala so sorazmerja. Kakšna so danes? So boljša od onih iz preteklosti? Verjetno so! A že dejstvo, da ta sorazmerja vendarle še obstajajo, predstavlja v današnjem času določeno anomalijo. Prizadevanja za enakopravnost so torej še vedno polnoveljavna. Ženska ne bo nikoli enaka moškemu. Biti pa mora enakopravna. Kaj je to enakopravnost ženske? Kdo govori danes o tej enakopravnosti? Mnogi! Govore moški in govore ženske. Velike besede in lepe misli. Kolikšna je moč teh besed m doseg teh misli? So te besede sad novih spoznanj o vlogi ženske o družbi, družini, življenju, delu, sprostitvi, ali so to misli, porojene skozi v podzavest vsajeno in v tisočletjih izbrušeno mnenje o »posebni« vlogi «nežnega spola*, predanega materinstvu, družini, milini, zvestobi, obogateno z nekaj moškimi svoboščinami, ki jih pač terjata današnji vek in razvoj? 8. marec — dan žensk! Katerih žensk? Tudi onih iz Kordiljer, s petnajstimi otroki, od katerih jih polovica umre pred petim letom starosti? Ali iz Južne Afrike, kjer morajo svoj sedež v tramvaju prepustiti ne le belemu gospodu, ampak tudi beli gospe? Morda onih iz Arabije, kjer je ženska še vedno bitje z drugega sveta? In severnoitalijanskih tpendolark». fci vstajajo ob štirih, da se lahko z vlakom do sedmih pripeljejo v Milan in se vračajo k družini ob 22? Katerih žensk? Vseh tistih, ki s pušico in bombo še vedno gradijo svojim otrokom najdragocenejšo dobrino, svobodo? Ali onih, katerim v Baskiji, Kurdistanu, indijanskih rezervatih in tudi pri nas, v naši deželi, še vedno odrekajo enakopravnost z večino, srčdi katere živijo ter jim s tem prtijo ne le družbeno, ekonomsko in statusno, ampak tudi na-todnostno podrejenost? Katerih? Vedo vse te ženske, da je 8. marec njihov dan? Koliko je takih, ki ne vedo niti tega: tisoč, milijon, milijarda? Ni lahko govoriti o ženskem vprašanju. V nobeni družbi. Tudi v najbolj naorednih še daleč niso rešili vseh konfliktnih odnosov med žensko in moškim. Ponekod je bilo storjenega mnogo, zelo mnogo. Vse pa še nikjer. Kakšna je razlika od mnogo do vse? In kakšna od malo do vse? še vedno pa so na zemlji področja, kjer se je za ženske zgodovina ustavila. Stoji! Stoletja in stoletja. Kako žive te ženske? Tam lahko razlike merimo le od nič do malo. Drugačna merila so nemogoča, nedosegljiva. Pomeni to, da je ta rod teh žensk obsojen? In naslednji? Mi ž vimo v razviti družbi, o omikanem svetu, v blagostanju. E-nakopravnost je bojno geslo, ki ga. vihtimo za vsakodnevno uporabo. So ženske v tej družbi ret enakopravne? Zakaj imamo ženska društva in ne moških, ženska združenja in ne moških? Zakaj i-mamo feministke? Zakaj nimamo moških društev in združenj, ki bi se borila za enakopravnost z žensko? Tajiti ne moremo: kljub vsemu )t današnje življenje za vse le lažje. Vsem prinaša mnogo novega, boljšega: ženskam pa pušča tudi precej starega. Prinaša jim možnost za ekonomsko neodvisnost, družbeno uveljavitev, pušča jim pa dom, družino, breme, ki si ga ie treba oprtati poleg službenih in družbenih obveznosti. Vsi tega bremena ne nosijo. Moški pretežno ne. V razvitih državah je v službenem odnosu skoraj toliko žensk kot moških. Polovica. V družbenih aktivnostih jih je mnogo manj, morda pet, deset odstotkov. Koliko žensk lahko svoj prosti čas sprošča p žabam, športu, rekreaciji? V svetovnem merilu je športnic, v primerjavi z moškimi, le kak procent. Zakaj se ženska težje uvel avlja o družbi? Zakaj težje v službi? Zakaj je ženska predmet reklamne eksploatacije? Je enakopravnost že lahko povod za ponos urejenih družb? Ali ta enakopravnost je? In še to: ali je to le ženski problem? Ali se boj žensk za dosego vsega, kar bi morale imeti, po se morajo za to šele boriti, ne tiče vse naše družbe, niso t0 skupni problemi in skupno spričevalo vseh nas? Tu ni dvoma! Prav zato pa naj 8. marec ne bo le točka v času, ki naj bi opominjala ženske na boj za njihove pravice, ampak dan, ki naj bo simbol prizadevanj vseh nas za to, da bo ta datum nekoč, kar morda danes še nikakor ni — praznik žensk, vseh žensk sveta! BOJAN PAYXETIC PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 8. marca 1973 |ty NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU Deželni svet proti terorizmu za demokratične svoboščine Odobren enotni dokument predsedstev vseh italijanskih dežel Brez demokratičnih svoboščin je nemogoč in neučinkovit vsak nadalj-ni boj za uresničitev cele vrste bistvenih zahtev, ki jih terja pozitiven in napredno usmerjen razvoj italijanske družbe. Iz te jasne in preproste ugotovitve ki pa očitno še ni tako splošno usvojena, je v uvodnem posegu včerajšnjega zasedanja deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine izhajal njegov predsednik Mario Colli. Dejansko je Colli deželnim svetovalcem, ki so zasedanje skoraj v celoti posvetili perečemu vprašanju obrambe demokratičnega ustroja države pred napadi terorizma in vedno pogostejšimi izbruhi nasilja, poročal o nedavnem srečanju predsedstev vseh italijanskih dežel. Sredi februarja so se najvišji predstavniki deželnih svetov zbrali v Rimu predvsem zato, je podčrtal Colli, da bi porušili «trden zid besed* in začeli graditi obrambo težko pridobljene demokracije raje na dejstvih. Takrat so izdelali tudi skupen dokument, ki so ga predstavili predsedniku italijanske države Per-tiniju in se obenem obvezali, da ga bodo vsak v okviru lastne dežele, najprej predstavili deželnemu svetu in javnosti, predvsem pa, da bodo njegovo vsebino izvajali. Med najkonkretnejše pobude, ki jih vsebuje dokument, ki so ga podpisale vse dežele in ga naslovile na najvišje državne organe, kot tudi na krajevne uprave ter na sindikalne in politične sile, sodi poziv na drugačno, bolj vsebinsko proslavljanje 25. aprila — dneva osvoboditve. Povsod naj bi prišlo do srečanj, na katerih, kot je izrecno poudaril Colli, ne bi samo obujali spominov na težke žrtve, ki so bile potrebne, da se je Italija najprej otresla fašističnega jarma, nato še nacističnega okupatorja. Na njih bi morali predvsem kovati široko enotnost, ki naj bi v prihodnje obvarovala demokratični ustroj pred napadi nazadnjaških in terorističnih sil, oziroma naj bi preprečevala tovrstne pojave. lanija - Julijska krajina prispevala k enotni akciji vseh dežel ob 25. a-prilu. Zaradi pomembnosti vprašanja, ki je seveda zahtevalo veliko časa, in še zaradi nekaterih drugih sprotnih obveznosti sveta, so razpravo o družinskih posvetovalnicah prenesli na današnje in naslednja zasedanja. (bp) Radikalci prijavili državnemu pravdništvu lastnika kamnoloma Tajnik tržaškega združenja radikalne stranke Gianfranco Granara je vložil na tukajšnjem državnem pravdništvu sodno prijavo zaradi neodgovornega ravnanja delniške družbe SICAT, ki izkorišča bivši Faccanonijev kamnolom. Granara trdi, da je vodja družbe Quirini Car-darelli v brk raznim odredbam prefekture in drugih oblasti pri kopanju prezrl vse varnostne ukrepe, tako da obstaja sedaj nevarnost velikega usada, ki bi spravil v življenjsko nevarnost delavce, mimo vozeče avtomobiliste in stanovalce bližnjih poslopij. • S predvajanjem Eisensteinovega filma »Aleksandr Nevskij*, ki bo na sporedu od danes do sobote v Cappelli Underground v Ul. Franca 17 se bo zaključil ciklus prireditev, posvečenih Prokofjevu, ki jih je priredila glasbena šola Tanini. V POPOLDANSKIH URAH PRI VALMAURI ŽENSKE VČERAJ ZASEDLE DRUŽINSKO POSVETOVALNICO Zvečer je bila v zasedenih prostorih skupščina, ki so se je udeležili tudi nekateri politični predstavniki Medtem ko se v deželnem svetu pripravlja razprava o perečem problemu družinskih posvetovalnic — o tem bodo namreč govorili danes — je Kolektiv za žensko zdravje včeraj zasedel družinsko posvetovalnico pri Valmauri. Iz solidarnosti so se akciji pridružile tudi nekatere druge ženske te mestne četrti. Glavni razlog zasedbe je neučinkovita uporaba stavbe, ki po tolikih polemikah, zahtevah, razpravah in protestih ostaja še vedno neizkoriščena. Kronologija te posvetovalnice je znana. Prvotni načrt iz leta 1976, ki je predvideval delovanje ekipe osmih operaterjev (zdravnik, ginekolog, psiholog in drugi) se je iz tehničnih razlogov kmalu izjalovil. Šele lani se je redno zaposlila psihologinja, občasno pa prihaja zdravstvena delavka, ki še zdaleč ne za- .............■I"|"""»"|"""""""|"|"|||||","|||||||||||>.iiiiiiiii.i.................................................mn Z RAZPRAVE NA ZADNJI SEJI MLADINSKEGA ODBORA SKGZ Mladina naj bo v prvi vrsti boja za narodnostne pravice Potrebno je stalno informiranje italijanske javnosti o slovenski zahtevi po globalni zaščiti Po daljši razpravi je deželni svet odobril enotni dokument vseh dežel, proti se je izrekel edinole predstavnik stranke Democrazia prole-taria, medtem ko so se svetovalci MSI in PDUP vzdržali, čeprav zaradi različnih pogledov. S tem se je dejansko obvezal, da bo tudi Fur- V kolikšni meri sta nepoznava nje problematike narodnostne skupnosti v Italiji in napačna, prečesto šovinistično obarvana vzgoja vplivali na nedavne izbruhe protislovenske mržnje, ki je še zlasti prišla do izraza na nekaterih italijanskih srednjih šolah, je bilo osnovno vprašanje, ki so si ga postavili člani Mladinskega odbora pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi na zadnji, že 22. redni seji, na kateri so obravnavali splošen političen položaj v deželi s posebnim poudarkom na Trst. Nedvomno je namreč, da se drugače mladina ne bi v takem številu pridružila protislovenski gonji, ki jo je sprožila Lista za Trst s pisanjem v lastnem glasilu «La voce libera di Trieste*. Uvodno vprašanje je povsem u-mestno, saj je natančnejše preverjanje dogodkov na klasičnem liceju »Dante* in znanstvenem zavodu »Ga- MiiitiiiHiiiiiiiiMiiiiaiMiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiitiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiititiiiiiii ZAHTEVA KPI V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Občina naj se učinkovito loti vprašanja stanovanjskih izgonov Danes sestanek na prefekturi za iskanje izhoda iz nevzdržnega položaja Tržaški občinski odbor se mora resno lotiti vprašanja izgonov, ki postaja vsak dan bolj dramatično. Demokratične stranke so že zahtevale, naj občinski svet posveti posebno sejo temu vprašanju, ker kakim 200 tržaškim družinam grozi, da bodo že v prihodnjih mesecih ostale brez stanovanja. KPI je v tej zvezi predložila občinskemu svetu resolucijo z zahtevo, naj Cecovinijev odbor sproži vrsto nujnih in učinkovitih ukrepov, da bi konkretno pomagali prizadetim. Resolucija KPI uvodoma ugotavlja, da v občini obstaja kakih tisoč praznih stanovanj, ki jih lastniki ne dajejo na tržišče bodisi zaradi špekulacij, kot tudi zato, da bi bojkotirali izvajanje zakona o pravičnih najemninah. V takem položaju pa se družine, ki jim grozi izgon, nimajo kam zateči, ker ne morejo najti stanovanj v najem po pravični ceni, kakršno določa novi zakdn. KPI ugotavlja tudi, da se je občinska uprava sicer javno obvezala, da bo ukrepala, vendar je doslej storila malo ali nič ter je med drugim prezrla zahtevo, naj bi poseben sklad za pomoč izgnanim družinam dvignili od predvidenih štirih milijonov lir na štiristo. Prav tako ni še občinska uprava obnovila občinske komisije za najemnine. Resolucija KPI našteva vrsto u-krepov, ki naj jih sproži občinska uprava. Najprej je treba za družine, l.i so bile izgnane iz stanovanja, poskrbeti za začasno zasedbo praznih stanovanj v primeru, da imajo lastniki na razpolago še druga stanovanja in da jih ne dajejo v najem že vsaj šest mesecev. Istočasno naj občina sproži štetje praznih stanovanj, naj obnovi občinsko ko- misijo za najemnine, naj spet ak- tivno sodeluje s svojim predstavni- Skupna proslava 8. marca, dneva žensk Slovenske in italijanske vi-šješolke in univerzitetne študentke bodo letos skupno proslavile 8. marec dan, ki naj odraža kulturno bogastvo ženš. S tem bodo enotno in borbeno poudarile svoj mednarodni praznik. Prirediteljice bodo organizirale praznik v novi Časa dello študente (Nova univerza), na njem pa bo sodelovala gledališka skupina »E Cantiere*. Na programu bodo pesmi, glasba in še kaj... Začetek ob 19-30. Vabljeni vsi. kom v koordinacijskem odboru, ki je bil ustanovljen pri prefekturi. Občina naj se tudi poveže z rajonskimi sveti ter naj poseže pri IACP za zagotovitev razpoložljivosti stanovanj po pravični stanarini, pri deželni upravi, pa tudi pri vladi z zahtevo po podaljšanju roka za izgone. Stanje, ki se ustvarja v mestu z grožnjo novih izgonov, bodo pregledali danes opoldne na prefekturi na sestanku, ki se ga bodo udeležili predstavniki SUNIA, lastnikov stanovanj in občinski predstavniki. Vsekakor bo treba nujno sprožiti nekatere drastične ukrepe in najti vsaj začasen izhod iz položaja, ki je povsem nevzdržen. V Miljah izpopolnjevalni tečaj za vrtnarice Miljska občina prireja izpopolnjevalni tečaj za učiteljice v otroških vrtcih. Tema tečaja bo »Pravljica in pravljičnost*. Prvo predavanje bo jutri, ob 20. uri v sejni dvorani ob činske palače, kjer bo dr. Marco Dallari govoril o vzgojnosti pravlji ce ter o analizi pravljic, ki sta jo izdelala Propp in Bettelheim. Ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žensk, jim čestita sekcija VZPI-ANPI iz Križa. lilei* dokazalo, da je nevednost skorajda brezmejna, nezaupljivost do slovenskih zahtev in slovenske stvarnosti precejšnja, kar uspešno zlorabljajo reakcionarne sile, ki pa obenem lahko računajo tudi na dejstvo, da do italijanske mladine težko pro-derejo verodostojne informacije o slovenski narodnostni skupnosti, deloma verjetno tudi po njeni krivdi in krivdi vseh demokratičnih sil. Zato so skupne pobude, tako med slovenskimi organizacijami, kot med vsemi naprednejšimi silami, izredno nujne. Do podobnih srečanj je na predlog ali ob sodelovanju MO že prišlo, več pa je že načrtovanih. Ob tem pa je tajništvo odbora z obžalovanjem ugotovilo, da se predstavnik MO ni udeležil srečanja e-notne delegacije vseh demokratičnih mladinskih gibanj pri prefektu, in to ne po svoji krivdi. Največ pozornosti posveča odbor v sedanjem trenutku dogajanju med študirajočo mladino. Na univerzi je do precejšnjega sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi visoko-šoka.,,pošlo žft„ob...volitvah, kar je med drugim omogočilo, izvolitev v upravni svet tržaške univerze slovenskega .predstavnika Branka Jazbeca. Pomemben doprinos k temu u-spehu je dalo med drugim tudi dogovarjanje med samimi slovenskimi študenti, dogovarjanje, ki pa bi se moralo v kratkem še poglobiti in nato privesti do ustanovitve Koordinacijskega odbora vseh slovenskih študentov na tržaški univerzi. Tesnejše stike so po protislovenskih izbruhih navezali slovenski in demokratični italijanski višješolci, ki se redno sestajajo in obveščajo o dogajanju na šolah. Domenili so se, da .je treba delovanje uskladiti, zato da bi v prihodnje z enotnim nastopom preprečili, da bi desnica lahko še kdaj slavila zmago na šolskih zavodih. Edini porok, da bi bili italijanski mladinci in širša javnost pravilno obveščeni o slovenski zahtevi po globalni zaščiti, je aktivna prisotnost slovenskih predstavnikov na vseh srečanjih in razpravah o tem vprašanju, so ugotovili člani MO in se s tem dejansko tudi obvezali za nenehno spremljanje in poseganje na raznih ravneh. Nikakor pa ni v tem času zamrlo sodelovanje z mladinskimi organizacijami v Sloveniji in na Koro- škem. Predstavniki MO so bili na raznih sestankih, tako v Tolminu in Idriji, številčnejša delegacija pa se bo udeležila že tradicionalnega srečanja obmejnih občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo prihodnji teden v Sežani, še ta teden pa "bo delegacija odbora odpotovala na Dunaj, kjer bo prisostvovala občnemu zboru Kluba slovenskih študentov, (bp) Stavka časnikarjev tržaškega «Piccola» V okviru vsedržavne sindikalne akcije za ureditev prejemkov za nedeljsko delo je časnikarsko združenje napovedalo vrsto razčlenjenih stavk. Med drugimi zato danes ne bo izšel krajevni italijanski dnevnik «11 Piccolo*. dostujeta, da bi posvetovalnica redno delovala, primanjkuje namreč primarna oseba, to je ginekolog, ki bi dal tej strukturi svoj pravi Domen. Med zahteve postavlja Kolektiv tudi važen problem urnika, saj so prostori sedaj odprti le nekajkrat tedensko in še to dopoldne, ko je večina žensk zaposlenih in se je zato ne more posluževati. V včerajšnjih večernih urah so ženske priredile skupščino. Vabilu kolektiva so se odzvali nekateri nred-stavniki političnih strank (KPI, PSI), predsednik in nekateri svetovalci tamkajšnjega rajonskega sveta ter predstavnica sindikata CGIL. Vsi so z zanimanjem sledili ženskim zahtevam in se obvezali, da bodo skušali čimp-rej poseči pri odgovornih organih. Socialist D’A-more se je obvezal, da bo že danes zahteval vključitev v dnevni red prihodnje seje občinskega sveta razpravo o tem problemu. Tudi rajonski svet je obljubil največjo podporo. Prava «nasprotna stran* pa je bila odsotna. Občinskega odbornika za zdravstvo Perca in predsednika zdravstvenega konzorcija Lonzarja so ženske na včerajšnjem zborovanju zaman čakale. Podčrtati je treba zanimivo akcijo, ki so je včeraj pričele izvajati nekatere predstavnice ženskega kolektiv?.. Gre za raznašanje letakov od hiše do hiše, kar pomeni neposredno soočanje z vsako žensko mestne četrti. Taki stiki pa nedvomno predstavljajo najuspešnejši način za osveščanje posameznikov in posameznic o tem tako obširnem problemu, kot je «ženska tematika*. S tem v zvezi so tudi povabile ženske, da se pridružijo današnjemu skupnemu srečanju, ki bo potekalo celo popoldne in cel večer v prostorih posvetovalnice. Poleg zabavnega programa bo tudi razprava, kako najuspešnejše upo rabiti prazne prostore te družinske posvetovalnice. V ZNAMENJU BOJA ZA ENAKOPRAVNOST Številne prireditve ob 8. marcu Na sporedu razprave o ženski stvarnosti, kulturni nastopi in seveda prosta zabava Dan žensk je priložnost za številne prireditve in manifestacije, ne moremo pa zapisati, da je to dan, ko ženska premisli o svojem položaju v družbi o svojem odnosu do moškega. Ni to dan izpraševanja vesti, saj vedno več žensk vse dni v letu ve, kaj pomeni biti ženska, kdor tega ne ve, pa to brez dvoma občuti. Dan žensk dobiva vedno nove vsebine. Moški darujejo prijateljicam, družicam, kolegicam rože, darovali jih bodo vedno bolj sramežljivo, poklon bo dobival drugačne pomene. Moški se ne bodo več spomnili, da je treba ženske nagraditi, ker ženske ne potrebujejo posebnih Pokrajinski odbor VZPI-ANPI in bivši partizani ISKRENO ČESTITAJO ŽENSKAM ob njihovem mednarodnem prazniku. priznanj, kar jim gre zahtevajo, kar jim gre si bodo vzele, šopek cvetja bo postal samo dejanje prijateljstva, brez posebnih pomenov, brez skrite misli strica iz Amerike, ki pride v domačo vasico, pokloni otrokom bombone in zašepeta. «Mi, ki imamo, lahko damo». Do tega bo prišlo, verjetno pa ne še tako kmalu. Moškim, ki so v srditih vojnah o-svajali tuje dežele, ki so držali žezlo, ki vladajo, ne bo lahko zapustiti svojega prestola, niti domače pručke ne. Ženskam ne bo vedno lahko izbežati iz ustaljenih norm, oziroma norme rušiti. Vse to ne bo lahko, ker ni lahko sveta spreminjati, ker ni lahko spreminjati samega sebe. No pustimo težka razmišljanja in prepustimo se temu, kar nam današnji dan nudi. Objavljamo torej seznam številnih praznovanj, ki bodo danes, v soboto in nedeljo na Tržaškem, če lahko o ženskem vprašanju razmišljamo vse leto, nam ni dano, da se vsak dan zdruiof mo, pogovarjamo, prirejamo kulW ne programe, plešemo, skratka, ** se družbeno udejstvujemo in sl<“ pa j živimo, (am) Danes, 8. marca Ob 9. uri v Skednju, ob - -un in » uti v Rocolu (Stopnišče Bonghi) ii> v NA POBUDO FILOZOFSKE FAKULTETE TRŽAŠKE UNiyERZE Pesniško posvetilo ženski na radiu Trst A Ob današnjem mednarodnem dnevu žensk, bo na radiu Trst A, ob 18.05 na sporedu oddaja «Pesniško posvetilo ženski*, v kateri bo igralka Mira Sardoč podala izbor slovenskih pesmi na žensko tematiko. JUTRI OKROGLA MIZA O BENEŠKIH SLOVENCIH O jezikovnih in socialnih problemih Slovencev videmske pokrajine bodo razpravljali štirje kulturni delavci iz Benečije in Kanalske dolble ter dva jezikoslovca Številnim pobudam samih beneških Slovencev, da izzovejo tudi znanstveno raziskovanje problematike slovenske skupnosti v videmski pokrajini, se prav v trenutku, ko postaja ta problematika predmet soočanja med političnimi silami, pridružuje pobuda tako visoke znanstvene inštitucije, kot je tržaška u-ni verza. Tematika, ki jo bodo pri jutrišnji okrogli mizi o socialnih in jezikovnih problemih Beneške Slovenije obravnavali nekateri najvidnejši slovenski kulturni delavci iz Benečije in Kanalske doline ter dva univerzitetna strokovnjaka jezikoslovca, bo krila širok spekter problemov, položaja Slovencev v videmski pokrajini, k učinkom, ki jih povzroča izseljevanje, k razmerju med etničnimi skupinami v naši deželi, problematiki globalnega razvoja beneške skupnosti, ki mora izhajati iz njene zgodovine, iz njene kulture in ne nazadnje iz .jezika, ki ga govori. Tako bo okrogla miza gotovo priložnost, da se na strokovni ravni razčistijo nekateri problemi, ki so v zadnjem času žal postali tudi predmet šovinistične propagande, po drugi strani pa si želimo, da bi o-krogla miza pripomogla k vztrajnejši raziskovalni dejavnosti v okviru te problematike. Kot smo že včeraj poročali, bo saj bo od ožjih jezikovnih proble- j do na okrogli mizi, ki bo jutri ob mnv, kot so odnosi med manjšinskim in vsedržavnim jezikom, odnosi med narečji in standardnim jezikom, funkcijska razslojenost jezika in podobno, posegla tudi k širši družboslovni problematiki, zgodovinski obravnavi kulturnega ir. političnega 17. uri v avli Ferrero filozofske fa kultete, Ul. delTUniversitš 7, sodelovali profesorji Viljem Černo, Fer-ruccio Clavora, Giuseppe France-scato, Mario Gariup, Luigi Heilmann in Pavel Petricig. Ž. G. •............................................................................................■■■■■■ ■■■m im, ■■ ■■ mn in tu....................................................................................................................................................m............im VČERAJ OB 13.30 Z BLISKOVITO AKCIJO ROP V POSTNIM URADU PRI SV. IVANU Nad 30 milijonov plena, od katerih 22 v gotovini - Preiskovalci našli le avtomobil, s katerim so roparji zbežali Poštni urad v Ul. Brunelleschi: prizorišče ropa iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiuiiiiiimiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Gradbeniki za razvoj industrije in mednarodne vloge našega mesta Rajonski sveti Ustanovitev kolesarske steze na Proseku in problem pooblastil o u-pravljanju vrtcev in rekreatorijev sta bila glavni točki, o katerih so razpravljali svetovalci rajonskega sveta za zahodni Kras na torkovi seji. Glede prvega problema je svet izrekel negativno mnenje, saj bi u-stanovitev te steze (21.600 kvadratnih metrov asfaltiranega tlaka nekje med proseško železniško postajo in prodajalno s pohištvom Lanza) pomenilo uničenje obširnega zelenega področja. Glede drugega problema pa je svet poslal občini posebno pismo, s katerim opozarja, da mnenja o teh pooblastilih ne more še posredovati, saj ni na tekočem, s katerimi sredstvi bo lahko razpolagala. Zadevo mora še podrobno proučiti in se pogovoriti s tistimi starši otrok, ki pošiljajo svoje otroke v kriški in proseški otroški vrtec. Vsekakor pa sedanje stanje sploh ne dopušča, da bi rajonski svet upravljal take strukture, kot so otroški vrtci in rekreatoriji. V torek, 13. marca, ob 19. uri se na sedežu v Ul. Cologna 30 sestane rajonski svet za Kolonjo - škorkljo. Posega župana Cecovinija in deželnega odbornika Colonija Na svoji letni skupščini, ki je bila včeraj v veliki dvorani tr , vinske zbornice, so tudi gradbeni podjetniki potrdili svojo opredelitev za «Trst št. 1», Ki gleda v bodočnost in v širino, v nasprotju z drugim Trstom, ki bi se ra ’, zaprl v o-brambi starih privilegijev zajedavskih slojev in ki je končno našel zagovornike v samozvanih melona-rjih. Predsednik Zbornice gradbenikov je namreč tako v obširnem »političnem* delu, kot v tehnični analizi sicer zaskrbljujočega stanja krajevnih gradbenih dejavnosL zelo jasno poudaril, da si ni mogoče zamisliti nobene pers;okti._ za razvoj našega mesta mimo tesnega povezovanja z deželno, državno in mednarodno stvarnostjo ter izvajanja povezovalne vloge, ki jo more Trst prevzeti v teh okvirih. Pri tem je Tassi zahteval jasnejše urbanistične izbire in odpravo zamud ter birokratskih zaprek pri izvajanju nove zakonodaje o stano vanjskih gradnjah in javnih delih Dejal je, da je pristojna oblast (de žela in občine) nakazala z urbani stičnimi instrumenti določene usme ritve, ki so v skladu, kljub nekate rim pomanjkljivostin z mednarodno vlogo Trsta. Zelo pomenljivo je pri tem poudaril, da nekatere sile ta kim izbiram nasprotujejo, in da je zato dolžnost političnih sil izraziti v našem mestu dejansko večino. Treba je zato čimprej uresničiti tako preureditev mestnega središča in načrte za ljudska stanovanja, kot tudi avtocestne zveze in središče za znanstvene raziskave. Te strukture in infrastrukture, ki jih omogočajo osimski sporazumi in jih narekujejo novi odnosi med SET in Jugoslavijo, bodo okrepile krajevno industrijo, s katero mora biti tržaška luka tesno povezana, če hoče zares izvrševati mednarodno vlogo. Trst se mora torej odpovedati tradicionalnemu jadikovanju in mora vložiti svoje sile v proizvajalnem procesu, ki mu ga omogačajo osimski sporazumi in velike javne naložbe. V tem okviru hočejo prevzeti aktivno vlogo tudi gradbena podjetja, ki morajo prebroditi krizo gradbenega sektorja z izvajanjem novih zakonskih določil o stanovanjih in s prevzemom del za strukture in infrastrukture, ki jih predvideva industrijski in splošni razvoj našega področja. Pri tem morajo sodelovati politične sile, upravitelji, sindikati in podjetniki. Župan Cecovini je v svojem po segu ponovil, čeprav se je trudil prikazovati, da v bistvu soglaša s stališči gradbenikov, znano kampa-nilistično gledanje LpT na bodočnost Trsta. Ko se je zagovarjal pred obtožbami zaradi zamud in protislovij nove občinske uprave, je pa moral med drugim javno priznati, da vsebuje lepak LpT o razlastitvah za ljudske gradnje grobe laži. Podpredsednik deželne vlade Coloni pa je dejal, da je sedaj trenutek, ko je treba pospešiti uresničevanje vseh infrastruktur, ki naj omogočajo Trstu in deželi izvajanje povezovalne vloge v Evropi in na svetu. Orisal je nato deželno politiko glede stanovanj (Trstu so dodelili 20 milijard lir, s katerimi bo mogoče zgraditi 700 ali 800 stanovanj), razvojnega načrta s 4.000 milijardami predvidenih naložb v 4 letih ter glede cestnih, železniških in luških infrastruktur. Skupščino gradbenikov sta pozdra vila še zastopnik trgovinske zbornice Riccesi in predsednik Združenja industrijcev Wagner, prisotni so pa bili številni predstavniki krajevnih uprav, javnih ustanov in sindikalnih organizacij. • V Nemškem kulturnem inštitutu bo drevi ob 20.30 jazz koncert z nastopom Silvia Donatija (klavir), Ju-liusa Farmerja (kontrabas), Gian earla Pillota (bobni) in Giannija Bassa (saksofon) Nad 30 milijonov lir, od katerih 22 v gotovini, je obračun včerajšnjega bliskovitega ropa v poštnem u-radu pri Sv. Ivanu. Trije zlikovci so vdrli s pištolami v rokah, zaprli osebje in dve stranki v službene prostore, pobrali poštno vrečo, v kateri je bil denar, in jo odkurili, ne da bi za sabo pustili sledove. Varnostni organi, ki so takoj uvedli preiskavo, so tri ure po ropu našli ukraden avtomobil, katerega so se po vsej verjetnosti poslužili roparji pri begu. Dinamika včerajšnjega ropa je zelo podobna klasičnim napadom na poštne urade, ki so jih pred kakim desetletjem prikazovali v we-sternih. Približno ob pol dveh je bilo v poštnem uradu v Ul. Brunelleschi 10/c le pet uslužbencev in mlada gospa, ki je prišla nekaj plačevat Roparji so s pištolami v rokah vdrli v urad, potem ko je vanj vstopila 54-letna Giovanna Bandel por. Kante, lastnica bližnje mlekarne, kj je uslužbencem prinesla naročeno kavo. Eden od roparjev se je ustavil pri vratih, ostala dva pa sta stopila • naprej in s silo odvedla Bandlovo in 29-letno Adriano Polo-jaz por. Dodič iz Ul. S. Pasquale 18 — tako je bilo stranki ime — za pisarniški pult ter zahtevala od ravnateljice urada, 57-letne Palmire Stradi por, Ubaldini iz Milj, Ul. Colarich 17/a, da odipre blagajno. V blagajni ni bilo denarja. Roparja sta nato prisilila vseh pet uslužbencev, stranko in lastnico mlekarne, da j se umaknejo v urad ravnateljice, J in jih zaklenila noter. Pobrskala sta i še v predalih in na pultu našla i poštno vrečo, v kateri je bilo 22 milijonov lir v gotovini in približno 8,5 milijona lir v čekih. Z vso naglico je tolpa nato zbežala. Enemu od uradnikov, 29-letnemu Filippu Caputu iz Ul. Donatello 2, je medtem uspeli priti skozi odprtino med stekleno pregrajo in stropom iz urada ravnateljice. Takoj je odklenil vrata urada in stekel do mlekarne, od koder je poklical «113». Na kraj ropa je prva prišla izvidnica letečega oddelka tržaške kvesture, ki ji je poveljeval marešalo Giuseppe Dellia, nato pa še karabinjerji. Takoj so začeli s preiskavo, ki pa doslej ni obrodila sadov. E I dini oprijemljivi indic, ki ga do slej imajo, je simca tržaške regi stracije, ki so jo našli ob 16.30 v Ul. Pindemonte. Avto so neznanci. lastnica mlekarne so dali preiskovalcem zelo podroben opis vseh treh roparjev. Tisti, ki je stal pri vratih, je imel na glavi kapo svetle barve, polovico obraza so mu skrivali temni naočniki, oblečen pa je bil v jopič svetle barve. V rokah je imel manjšo pištolo, mogoče beretto kalibra 9. Izmed ostalih dveh roparjev je imel tisti, ki je prisilil ravnateljico, da odpre blagajno, tudi kapo na glavi, prav tako je nosil temne naočnike, oblečen pa je bil v belo smučarsko bundo. Grozil je s pištolo, ki je imela dolgo cev. Po pričevanju enega izmed uradnikov 36-letnega Antonia Orgiseja iz Ul. S. Cilino 71, naj bi ta zlikovec zagrabi] za poštno vrečo, ki bi jo moral prav Orgise ožigosati. Tudi opisi ostalih dveh uradnic, 36-letne Giovanne Gruden por. Rose in 57-letne Marie Pie Tessitori por. Lobbo iz Drevoreda Sanz!o, so se ujemali z opisi drugih. Očividci so tudi povedali preiskovalcem, da se niso roparji izražali v pravilni italijanščini in niti s tržaškim naglasom. Agente letečega oddelka, ki vodijo preiskavo, čaka torej nelahko delo. Načelnik oddelka dr. Petrosino je vsekakor mnenja, da roparji niso Tržačani, (šč) Miljah (Trg Marconi), ob 15. v centru za umsko zdravljenje . Ul. Gambini 6 in na sedežu se*0 je KPI Pratolongo v Ul. Fogazzar0[ ob 17. uri v Ljudskem domu na P0"' čani otvoritev slikarske razsta* Megi Pepeu, ob 18.00 predavani prof. France Coretti o pesnici An®1 Achmetovi na sedežu Združenja talia - SZ v Ulici Torrebianca J" prireditev na Kolonkovcu. Ob j* uri v škedenjski kinodvorani - t* dališču, ob 19.30 v študentskem mu nastop gledališke skupine. *r Cantiere*. Ob 20. uri na Opčin®? (Prosvetni dom), pri Banih v čah, Križu, Miljah (Verdije o gledan šče), Čamporah, Boljuncu, lu (gostilna Zajc), v sekciji Kf Vostok, pri Sv. Ivanu, Ulica 3a” Cilino 40. Na teh prireditvah bn® spregovorile predstavnice pokraj*1' skega vodstva ZŽI - UDI. Jutri, 9. marca Proslava v Zgoniku s pričetki*'* ob 20. uri. Sobota, 10. marca Ob 10. uri v Ljudskem domu l\/IacQr>r*i/\ 94. ^ Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, 18. uri v Ljudskem domu v Nase’ lju sv. Sergija, ob 18. uri sestanelt z delavkami, ki zasedajo predilnj^ S. Giusto, ob 20. uri v kulturne® krožku Pečar, Ljudskem domu Križu, prosvetnem društvu »I. den» v Nabrežini, Ljudskem d°p!. pri Korošcih, v Mačkoljah, Dojjjr Borštu, pri Domju (sedež sindik®’ ta FLM), na Proseku - Kontove, (športno društvo Primorje), v TrejJ' čah in Rocolu (gostilna v Cernia 1). Nedelja, 11. marca Ob 16. uri v krožku ACLI v bj' Aldegardi (Kjadin - Rocol), ob ■’ uri v sekciji KPI Magdalena ter ® 18.30 v prosvetnem domu v °lC’ manjih. Sindikalne vesti BOLNIKI NAJ BI SAMI PLAČEVALI PREGLEDE Zdravniki bolniških blagajn f sklenili, da od 12. marca ne bob® zavarovancev več zdravili brezpl®c' no. Posamezen pregled si bo moral oZ tični plačati in nato zahtevali P°' vrnitev stroškov od bolniške Ma' je ostro gajne. Proti temu sklepu je protestiralo vodstvo sindikata NCCoo /CGIL z ugotovitvijo, da gre ** nov udarec delovnim množicam 1 reVrifeižlrri sloiem ter rnizkus zavl' reUftfejiim slojem ter poizkus ranja uresničitve zdravstvene remr me. Odgovornost za nastali polo*7 nosi po sodbi sindikata deželni o®' bor, ker zavlačuje načrtovanj zdravstvenih pobud v sklopu om6" njene reforme. OBČINA MORA POMAGA^ DRUŽINAM BREZ STREf^ Številnim protestom zaradi P0(iev deljkovih dogodkov pred vhodom poslopje s hišno številko 9 v vf ronejski ulici, kjer so sile javne«, reda napadle skupino občanov, je hotela preprečiti stanovanjski gon, sta se včeraj pridružila še dva' Sindikat upokojencev v okviru CG1 in pokrajinska federacija gradbince (FLC) krivita za nastali položaj 0 činsko upravo, ker ni pravočasn^ posegla za rešitev žgočega proble®11. stanovanjskih izgonov, hkrati Pa ? pozivata, naj nemudoma ug°toV' koliko je v mestu in predmesM praznih, neoddanih stanovanj * slednja začasno zasede, oziroma J odda v najem potrebnim družinam Pw pravični stanarini. Prijavljeni avtomobilski miši Karabinjerji so včeraj prijavili sodišča zaradi številnih kraj v aV; mobilih 19-letnega Graziana Ci1'1 iz Ul. Cataruzza 12 in komaj 1 nega C. W. Na domu Civite so m®j_ hišno preiskavo našli številne aVt. radie, fotografske aparate, usnj®a jopiči v skupni vrednosti pribi1*11 2 milijona lir. Dne 6. marca nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono ERNEST SOSIČ (Fičo) Pogreb pokojnika bo danes, 8. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo žena Nada, hči Marta, sin Bojan z družinama ter brat Anton Trst, Opčine, Nabrežina, Reggio Calabria, 8. marca 1979 (Občinsko pogrebno podjetje) prejšnjo noč ukradli pod stanova I njem lastnika, 31-letnega Giuseppa Borisa Zlatica iz Ul. Lucrezio 7. Zlatic je prijavil krajo na kvestu-ri včeraj ob 6.30. K0 so preiskovalci prispeli v Ul. Pindemonte, je bil motor simce še vroč, troje vrat av tomobila pa je bilo odprtih. V njem i so našli čepico podobno tistim, k i so jih imeli roparji med tatvino, vendar nj izključeno, da je čepica last Zlatica. Osebje poštnega urada, stranka in Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono FRANC KRIŽMANČIČ Pogreb bo jutri, 9. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v gropajsko cerkev. Žalujoči: žena Zofija, sin Rado ln hčerka Celestina z družinama tef drugo sorodstvo Gropada, 8. marca 1979 (Pogrebno podjetje Zimolo) 251! [Rimorski dnevnik 'U 'rutui1' kultur j ka, to n skw GORIŠKI DNEVNIK 8. marca 1979 „ STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dum Sezona 1978-79 BERTOLT BRECHT mati korajža •N NJENI OTROCI Ve*. 8. marca, ob 18.30 — ,2ven abonmaja. V'. 9. marca, ob 20.00 — eeonma red J. VČERAJ V ČASNIKARSKEM KROŽKU PREDSTAVITEV KNJIGE O FURLANIJI IN POTRESU Efto objavlja razprave o škodi, ki j > je prizadeI potres, o umetnosti in urbanistiki ter o naravi potresov njai’ :a ji, ib $ . gle- čina)1 =>adri- ledali Roča; KPl San boto •ajin- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Miroslav Krleža I LEDA 85-letnici avtorjevega rojstva * nedeljo, 11. marca, ob 17. uri ' nedeljski abonma. v Sledališču «F. Prešeren* v BOLJUNCU GLEDALIŠČE ROSSETTI V TRSTU CARMELO BENE «OTELLO» tkon> I! tve.zervacijn pri osrednji bla-jni — pasaža Protti 1, Trst »L 040 / 68311 - 65700. V tržaškem časnikarskem krožku je bila včeraj predstavitev knjige «Furlanija, 6. maja 1976». Delo sta predstavila prof. Renato Mezzena in deželni odbornik Alfeo Mizzau. Knjiga prinaša vrsto razprav iz ciklusa predavanj, ki sta jih pripravila Tržaški naravoslovni muzej iMiiiiiiiiiiMiimiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiii Gledališča KMEČKA ZVEZA ALLEANZA CONTADINA VABI 15*..OBČNI ZBOR, ki bo v ne-I ve j®. H. marca 1979, ob 9. uri Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4 Dnevni red: ' Izvolitev predsednika občne-nega zbora ) predsedniško poročilo ) poročilo tajništva | Poročilo nadzornega odbora ‘ fozdravi in diskusija ' Volitve ' Razno „. Morebitnem drugem sklica-Ju- Pol ure po prvem, je občni 0r sklepčen ob vsaki udeležbi. Sledila bo zakuska. koncerti rjju Uedeljo ob 11. uri bo v Avdito-bo običajni nedeljski koncert, ki . ^at posvečen baročni sonati. % £°redu skladbe Corellija, Haen->’ cergolesija, Glucka in Tartinija. bo Modri dvorani hotela .Epfifilslpr j es’ 8- marca, ob 20.30 kon 8 Zuliani - Gregoletto (oboa-CbJ^^balo). Na sporedu skladbe H0l)jev%, Loeilleta, Fosterja, Albi-Ja. Zipolija in Telemanna. Racije in rezervacije pri taj-krožka v Ul. Mazzini 12, tel. ^ °d 18 do 20. ure ob deiavni-’ razen ob sobotah. KOSSETT1 Danes, 8. marca, ob 20.30 red «prvi četrtek* predstava glasbene komedije «Jalta, Jalta* v italijanščini v izvedbi zagrebškega gledališča »Komedija*. Predstave, ki veljajo za abonma (kupon št. 7) Teatra Stabile, se bodo nadaljevale do 11. marca. Iz tehničnih razlogov (orkester v dvorani) bo treba stalne prostore ponovno potrditi, ker ne bodo isti. • « « Od 13. marca dalje «Otello» - Shakespeare po Carmelu Beneju. V a-bonmaju: kupon št. 6 v alternativi. AVDITORIJ Danes ob 20.30 red »prosti*: »Sta romodna komedija* (Vecchio mon-do) Alekseja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ce-resa. Predstava velja za abonma kupon št. 5. Kino La Cappclla Underground 18.00, 20.00, 22.00 »Aleksander Nevvski*. Režija S. Einsenstein. Ariston 16.00 »Una strada chiamata domani*. Paul Sorvino, Tony Lo Bianco, Richard Gere. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «11 giocattolo*. Nino Manfredi, M. Jobert. Barvni film. Eden 16.00 «Ashanti» Peter Ustinov, Kabir Bedi, Omar Sharif, Rex Harrison. Barvni film. Grattacielo 16.30—22.15 «Nosferatu», (II principe della notte). Klaus Kinsky, Isabelle Adjani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Excelsior 15.30 «L’ingorgo». A. Sordi, A. Girardot, M. Mastroianni, M. Miou, U. Tognazzi. Barvni film. Fenice 16.30 «Pirana». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.00 »Scontri stellari ol-tre la terza dimensione*. Barvni film. Mignon 15.30 »Supercolpo dei cin-que Dobermann d’oro». Cristallo 16.30 »Amor: miei*. Barvni film. Filodrammatlco 15.45—22.00 »Calore intimo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Modemp 46l2P Angeles squa- dr#1 čfifflirale^ F^flrČedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 16.30 »H punto caldo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Visite a domicilio*. Walter Matthau. Glenda Jackson. Vittorio Veneto 16.00 «Taboo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta Zaprto. Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 7. MARCA 1979 1000 288 Povrtnina Min. Vesen Gvetača Zelje (glavnato) 345 V*knrija 1600 £8ca poje*. Goriška pu- j na vseh desetih revijah. V Miljah blika bo ponovno nazdravila v svo- J so v nedeljo nastopili Mešani zbor ji sredi pevce, ki se enkrat letno j iz štmavra, moški zbor *Andrej Pa-zberejo na tako mogočni pevski glavec» iz Podpore, ženski zbor manifestaciji, ki ji ni primere v j .Oton Zupančič» iz Štandreža m drugih slovenskih delelah in ver-'mešani zbor društva *Standrei». jetno niti v drugih krajih Evrope,1 Jutri zvečer bo koncert v Postoj-kjer imajo bogato pevsko tradicijo., ni, tu ne nastopa noben noriški Slovenska prosvetna zveza v Ita-1 zbor, v soboto zvečer v Gorici pa liji in Združenje pevskih zborov nastopata dva aoriška zbora iz Primorske prirejata revijo že de-! štmavra in i: Doberdoba. V nede-seto leto zapovrstjo, ta je h leta i Ijo bo koncert v Divači, tam so na v leto rasla, večalo se je število programu moški zbor «Brda± iz pevcev in zborov, letos nastopa na | Krm na-Plešivega. moški zbor «Bri-desetih koncertih kar 108 pevskih j ški grič» iz števerjana in mešani zborov. Koncertom, ki so b li in ki zbor «F. B. Sedej*, prav tako iz bodo, bo sledil 1. aprila v Kultur- | števerjana. Naslednji teden bo o nem domu v Trstu še zaključni, I petek v Ajdovščini nastopil Sovo-tokrat izredni koncert, rta katerem | denjski nonet, v Kobaridu bo v so-bodo nastopili najboljši zbori iz l boto, 17. marca, nastopil mešani vse Primorske zbor *Lojze Bratuž» iz Gorice, ne Jutri se sestane občinski svet v Doberdobu Za jutri popoldne ob 14. uri je sklicana seja doberdobskega občinskega sveta, ki bo poleg nekaterih zadev upravnega značaja, razpravljal tudi o proračunu za tekoče leto. Na dnevnem redu pa je tudi razprava o predložitvi prošnje za deželni prispevek za začetek gradnje šole. Interpelacija KPI o otroških jaslih Občinski svetovalci KPI Coceani, Pirella in Zalateu so goriškemu županu poslali interpelacijo, v kateri menijo, da bi moral občinski svet ponovno preučiti pravilnik o delovanju otroških jasli in sicer o točki 5, kjer je govor o pristojbinah, 1111111111111111111111,1111,mn,iiiiiiiiiiii,m,iitiiii„i,iimii,iM„iii,iiHii,,iiiiiiii„i„„„ll„llll„„„illllllimllllllllllllllllMllllt llllllll lltlllllllllltllllllll ^ nu gor"' 'h zl vi i k i le . na koncertu v Braniku. Dekliški zbor «Danica» z Vrha nastopi v petek, 23. marca, na Proseku, prav tam nastopi tudi moški zbor »Mirko Filej* iz Gorice. V Kopru bo 24. marca nastopil moški zbor «0-ton Župančič* iz štandreža, brez goriških zborov bo koncert 25. marca v Čedadu. Na koncertu v goriškem avditoriju. ki se bo pričel ob 20.30, pa nastopijo naslednji zbori: moški zbor iz štmavra, dekliški zbor *Ves-na» iz Križa, moški zbor nVenček* iz Dutovelj, mešani zbor *Hrast» iz Doberdoba, lovski zbor iZlato-rog» iz Vipave, mešani zbor «Ven-ček» iz Dutovelj, moški zbor i* Mirna, oktet *Bori» iz Pivke, zgor-njevipavski mešam zbor iz Podnanosa, komorni moški zbor ^Zorko Prelovea iz Idrije in parih zanski moški zbor «Simon Gregorčič» iz Kopra. O slednjem naj povemo. da je prejšnji teden s celovečernim koncertom v Kopru slavil 35. letnico delovanja. Bil je med prvimi primorskimi zbori, ki je segel tudi po zahtevnejši sodobni u-stvarjalnosti in je v dolgem življenjskem razdobju dobil tudi precej priznanj. OB AKCIJI ZA OBČINSKO SAMOSTOJNOST Nasprotujoča si stališča o avtonomiji današnjega predmestja Gorice-Ločnika Demokristjanski svetovalec grof. Tuzzi zagovarja nadaljnjo pripadnost gori-ški občini - Odbor za občinsko samostojnost vodi akcije po ločniških hišah Kot naši bralci dobro vedd, se v Ločniku že od lanskega božiča pospešeno širi med prebivalstvom akcija za odcepitev od Gorice in ustanovitev samostojne občine. Gre pravzaprav za obnovitev tiste ločniške občine, ki jo je fašizem leta 1927 odpravil in priključil Gorici, enako kot je napravil s takrat samostojnimi občinami štandrež, Podgora, Solkan, Šempeter in Vrtojba. Pristaši odbora za samostojnost imajo sestanke v raznih krajih Ločnika in pravijo, da imajo z.a seboj večino prebivalstva. O razlogih za samostojnost smo sicer že pisali, lahko pa jih ponovimo na kratko. Ločnik se čuti zapostavljenega, domačini krivijo občinsko upravo, da predpo- MLADINSKI KROŽEK .. UtMUCi------- ii m tShk flihfc vabi danes, ob 17. uri v klub Simona Gregorčiča v Gorici na predavanje psihologinje Mire Novakove o spolni vzgoji. stavlja interese Gorice njihovim. Glavni razlog za to akcijo so tako v Piccinatovem kot v Costovem regulacijskem načrtu; oba predvidevata gradnjo ljudskih hiš. Sedanji načrt je sicer zmanjšal zemljišča za gradnjo ljudskih hiš, prav tako kot je zmanjšal zemljišča za- gradnjo teh hiš v Štandrežu. Prebivalci Ločnika pa niso s tem še zadovoljni, tožijo tudi, da niso bili upoštevani protipredlogi rajonske konzulte. Niso pa vsi tega mnenja. Medtem ko so nekateri demokristjanski člani rajonske konzulte in tudi nekateri občinski svetovalci te stranke (Pol-monari, Stabon) za občinsko samostojnost, je tudi v vrstah ločniške KD precej nasprotnih mnenj. Tako stališče zagovarja svetovalec dr. Erminio Tuzzi, ki je bil v prejšnji mandatni dobi občinski odbornik v Gorici. Prof. Tuzzi je razdelil med prebv* TEI Kat ti um -rinilo jploimv. lzalor&nn obtožuje zagovornike) lobniške 7>b8iW-‘ ske avtonomije. ai^fii^3?^vrtanj- 'p6-L steno, ker nudijo prebivalstvu samo nekatere vesti in podatke, samo tiste, ki so jim v korist v njihovih prizadevanjih. Kar najbolj poudarja prof. Tuzzi. je zmanjšanje naselitvenih zmogljivosti, t.j. ljud-__________________ »kih hiš ne bodo več gradili, če- LANI JE BILO TAKO SREČANJE V GORICI prav sam trdi v pismu, da je bil dosežen le polovičen uspeh, ker bodo stavbe gradili še vedno v štirih nadstropjih. V reviziji regulacijskega načrta je sicer dana možnost domačinom, da razširijo že obstoječa poslopja. Prav tako so imeli domačini možnost vložiti prizive proti reviziji regulacijskega načrta in najbrž bodo v občinskem svetu sprejeli precej teh rekurzov. Demokristjanski svetovalec trdi tudi, da je občinska uprava v Gorici vložila veliko denarja v infrastrukture v Ločniku. Z metanom so povezali domala vse hiše, zgradili so novo telovadnico, gradijo novo nižjo srednjo šolo, v pripravi je gradnja novega otroškega vrtca, precej denarja so porabili za popravila na stavbi osnovne šole. Dr. Tuzzi navaja v svojem pismu še vrsto drugih javnih del. Prav tako omenja nove možnosti, ki se nudijo J,»ajAiiTmmu yu.**i,-al4p,vu jr rtrvefr* Srečanje primorskih dijakov bo letos 5. maja v Idrij • • Na to srečanje gredo tudi dijaki iz zamejstva - Tekmovali bodo v športnih in kulturnih dejat nostih V Idriji se bodo 5. maja letos že sedmič srečali dijaki slovenskih šol z obeh strani meje. Organizacija tradicionalnega srečanja dijakov je letos zaupana Šolskemu centru v I-driji, ki bo tako nadaljeval pobudo tolminske gimnazije in naslednjih organizatorjev srečanj: Postojne, Trsta, Kopra, Nove Gorice in Gorice. Da bi enodnevno srečanje več kot 800 dijc".kov čim bolj uspelo, so se organizatorji že pričeli pripravljati. Šolskemu centru v Idriji so nekatere delovne organizacije iz i-drijske občine že odobrile sredstva, kot pomoč pri organizaciji. Na razpis, katerega so posredovali 17 šolam, se je prijavilo že 13 šol. Med njimi so: gimnazije iz Kopra, Sežane, Pirana, Postojne, Nove Gorice, Ajdovščine in Tolmina. Iz zamejstva pa so udeležbo prijavili: licej France Prešeren, Zavod za industrijo in obrt, Državno učiteljišče M. Slomšek in Trgovska akademija Žiga Zois, vsi iz Trsta. Iz Gorice pa so prijavljeni dijaki klasične gimnazije Primož Trubar in učiteljišča Simon Gregorčič. , Kot prejšnje, tako bo tudi sed mo dijaško srečanje potekalo v likovni, literarni in športni dejavnosti. Namen likovnega in literarnega natečaja je, da predstavi delo in snovanja mladih na tem področju ter prispevek k poglabljanju sodelovanja mladih iz zamejstva in njihovo navezanost na domovino in materin jezik. Najboljša dela s teh področij bodo na dan srečanja razstavljena v idrijski Galeriji. Merjenje športnih moči, ki bo prav tako zanimivo, pa bo potekalo v košarki, malem nogometu, rokometu, namiznem tenisu, odbojki in šahu Majsko srečanje primorskih dijakov bo tudi priložnost, da se mladi jih morajo plačati družine za o- seznanijo s kulturno in zgodovinsko troke, ki jih oddajo v skrbstvo ja slim. Občinski svet je namreč lani sprejel soglasno pravilnik, v katerem je tudi rečeno, da morajo družine plačevati vzdrževalnin na po dlagi dohodkov iste družine. Po mnenju komunistov je sedaj ta vzdrže-valnina previsoka. V isti interpelaciji že omenjeni svetovalci zahteva jo tudi, da se čimprej imenujejo člani upravnega sveta. Starši so na skupščini že izvolili svoje zastopni- preteklostjo najstarejšega rudarske ga mesta ter življenjem in delom, hi ga po zaprtju rudnika in pomoči širše družbene skupnosti, preživlja ubčan Idrije. Silvo Kovač Šolsko skrbništvo v Gorici jav 'ja da je treba najkasneje dr' 15. marca predstaviti na posameznih šolah prošnje za pripustitev k le tošnji rfiaturi. V Dolu pokopali Alberla Vižintina Prejšnji teden je v Dolu nenadoma preminil 56-letni Albert Vižintin, Drejev po domače. Po poklicu je bil kmet in je vse življenje pre-garal na domači kraški kmetiji, kjer je bilo zemlje zmeraj premalo. Kljub trdemu delu pa je našel dovolj časa za stalno informiranje o mednarodnih, posebej pa o domačih dogodkih, posebej glede vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. To mu je ostalo še iz vojnih časov, ko je Albert veliko pomagal pri organizaciji partizanskega gibanja. Ker ni mogel med aktivne borce, je svoje delo zastavil na terenu v domačem kraju. Nič kolikokrat je organiziral, ali pa tudi sam poskrbel za prevoz hrane za partizane iz Furlanije v Renče ali še dlje. Ko je bilo treba, je opravljal tudi dolžnosti kurirja in obveščevalca. Ob koncu vojne je Berto spremljal večjo skupino nemšjcih ujetm kov v Ilirsko Bistrico. Pa je prišel čas. k0 je bilo spet treba trdo poprijeti na kmetiji, pozabiti na rane, ki jih je prizadela vonja (Bertov brat je padel v bojih z Nemci pri Upi na Krasu) in mi šiiti na jutri. Ob trdem delu pa je Berto zmeraj našel tudi dovolj časa za udejstvovanje v okviru domače vaške skupnosti, ki ga Im hudo oogrešala. Pokopali so ga v soboto, 3. t.m., na domačem pokopališču. Razna obvestila vijo rajonskih svetov, do česar bo prifffi-pflhodnjb istočasno z občanskimi volitvami. In omenja tudi težave, v katerih se nahajajo majhne občine, ki morajo ustanavljati konzorcije, da skupno upravljajo javne službe. Kot vidimo, se v Ločniku soočajo pristaši dveh stališč. Katero bo prevladalo? Šahovska interliga v Mostu na Soči V nedeljo, 4. marca, je bilo v prostorih hotela »Soča* v Mostu na Soči živahno. Zbrali so se šahisti vseh 14 mest in krajev iz sosednjih pokrajin Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Primorske, da odigrajo fned seboj srečanja, ki so bila na vrsti v petem in šestem kolu tega tekmovanja. Zbrane šahiste je prisrčno pozdravil predsednik skupščine Tolmin tov. Stane Kovačič, ki je zlasti poudaril pomen takih tekmovanj za dobro sosedstvo in zbliževanje naših treh narodnosti, ki želimo živeti v miru in prijateljstvu. Tudi organizator prireditve, šahovsko društvo Tolmin, je poskrbelo za dobro počutje vseh številnih šahistov in pripravilo prireditev v lepi in svetli dvorani hotela «Soča». Rezultati petega kola: Sežana -Trst »A* 2:4, Tolmin - Gorica 2 1/2:3 1/2, Ilirska Bistrica - Videm I 2:4, Koper - Trst «B» 3 1/2:2 1/2, Costalunga (Trst) : Piran 1/2:5 1/2, Nova Gorica - Tržič (Monfalcone) 4 1/2:1 1/2, Celovec - Videm II 4:2. V šestem kolu, ki je bilo odigrano popoldne, so bili rezultati naslednji: Trst «B» - Nova Gorica 2:4, Videm I - Tolmin 5:1, Gorica - Costalunga 4:2, Trst «A» - Ilirska Bistrica 4 1/2:1 1/2, Celovec - Koper 0:6, Videm II - Piran 1:5, Sežana - Tržič 1:5. Po odigranem šestem kolu vodi še nadalje Trst «A», ki ima 29 točk, sledi zelo dobra ekipa Pirana s 27, nato Videm I s 24, Nova Gorica z 22 1/2, Koper 20 1/2 itd. Vrstni red se po odigranih partijah šestega kola sicer ni mnogo spremenil, ker je turnir komaj na polovici, obetajo pa se še Zanimiva srečanja, saj nastopajo vsa moštva s svojimi najboljšimi člani. Naslednje srečanje, ko bo na vrsti sedmo in osmo kolo, bo v Gorici (Italiji) — medtem ko bo odigrano deveto in deseto kolo na Koroškem — v organizaciji slovenskih športnih združenj Koroške. Turnir bo 13. maja, kraj srečanja še ni znan. B F. Na pobudo pokrajinske uprave bodo drevi, ob 18.30 v deželnem avditoriju v Gorici, predstavili zbirko bizjaških pregovorov izpod peresa prof. Silvia Dominija. liriavni m»,«l za socialno oskrbo državnih uradnikov (ENPAS) javlja. da bodo tudi letos priredili počitniške kolonije ob morju in v hribih. Starši otrok, ki bi želeli v te kolonije, morajo vložiti prošnje do 31. marca na sedež ENPAS v Gorici Ul. Roma 6. Tam dobijo tudi podrobne informacije. Na sedežu PD »Breki grič* v šte-verjanu bo jutri, 9. t.m., ob 20. uri predavanje psihologinje Mire Novakove o spolni vzgoji otrok. Na pobudo goriške sekcije KPI bodo danes od 9. do 13 ure pred ljudskim vrtom na Verdijevem kor-zu v Gorici mimoidočim ženam delili cvetje ob današnjem ženskem prazniku. V soboto zvečer pa bodo imele komunistične žene srečanje v restavraciji razstavišča Espomego. V gostilni Devetak na Vrhu bodo 10. marca proslavili ženski praznik. Ob 20. uri se bodo zbrali na večerji ter prisostvovali kratkemu kulturnemu programu Ženski iniciativni odbor fz Doberdoba priredi v soboto, 10. t.m., ob 20. uri proslavo 8. marca v dvorani PD »Jezero*. Mali oglasi iSlEMO trgovskega potnika, delavca v skladišču in šoferja z vozniškim dovoljenjem kategorije C. Telefonirati na (0481) 2087 ob delavnikih. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Reden tore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 18. t.m., avtobusni smučarski izlet na Nevejsko sedlo. Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno 14. marca. Prednost imajo člani društva. Kino Goriva CORSO 17.30 - 22.00 »Forza dieci Navarone*. R. Shaww in F. Nero. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 16.30-22.00 «Laltra faccia di mezzanotte*. R. Vallone in S. Sarandon. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.0(1-22.00 »Tutta fem-mina*. Olga Georges Picot. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS1DR 16.30—22.00 »Driver*. PRINCIPE 17.30-22.00 »Anche gli angeli mangiano fagioli*. Nora Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Kaskaderji. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Carrie*. A-meriški film. DESKLE 19.30 »Visoka napetost*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italla 89. tel. 2443. tmmmm Športno društvo Juventina je v sklad za vzdrževanje kulturnega doma Andreja Budala prispevalo 30 tisoč lir. PRIMORSKI DNEVNIK 4 8. marca 19^ ^ V NOVEM SADU BODO SLAVILI 125. LETNICO ROJSTVA Veliki znanstvenik Mihajlo Pupin Velikanski delež v telefoniji - Bil je močno upoštevan kot znanstvenik, pa tudi kot človek in rodoljub Čeprav je do oktobra 1983 še daieč. se v Novem Sadu že pripravljajo na to, da bi čim dostojneje proslavili 125-letnieo rojstva banatskega rojaka, velikega znanstvenika Mihajla Pupina, ki je umrl prav v teh dneh pred 44 leti v New Yorku. Ker gre za veliko ime. ki ga pogosto vključujejo med velike znanstvenike, ki so sc rodili na področju sedanje Jugoslavije kot so Boškovič, Mo-horovičič. naš Vega. da ne govorimo o Nikoli Tesli, se bomo ustavili ob zanimivi podobi človeka, ki je od pastirja postal znanstvenik in velik mož, v glavnem na račun svoje inteligence in neverjetne marljivosti. Mihajlo Pupin se je rodil 4. oktobra 1858 v banatskem kraju Id-vbr kot sin kmeta. Starši so mu omogočili, da je obiskoval nižjo srednjo šolo v Pančevu, za višjo šolo pa se je Pupin preselil v Prago, kjer pa je ostal le malo časa, saj je komaj 16-leten deček »z e-nim samim centom dolarja* v žepu prispel v Nevv York. Tu je bil najprej pastir pri nekem veleposestniku na robu New Yorka. nato je menjal vrsto poklicev dokler ni kot tovarniški delavec zaslužil toliko, da je nadaljeval šolanje in se po sprejemnem izpitu vpisal na Columbia univerzo, kjer je tudi diplomiral. To mu ni bilo dovolj in je 1883 odpotoval v Evropo in se v Cambridgeu vpisal na dopolnilni tečaj iz matematike in teoretske fizike, dve leti pozneje pa na berlinski univerzi branil svojo disertacijo. Mihajlo Pupin ni dolgo ostal v Evropi, ker ga je 1889 ponovno potegnilo čez Atlantik in postal je profesor na Columbia univerzi, kjer je bil pred nekaj leti diplomiral. Postal je profesor in nato, po naše bi rekli, dekan na oddelku za elektrotehniko. Dolgih štirideset let je Mthajl) Pupin predaval na tej univerzi in postal upravnik inštituta za elektrotehniko in znanstvene raziskave. To .je nekakšna »struktura* njegovega plodnega življenja. Toda sem spada tuli 24 iznajdb ali na-tentov, po večini s področja 'delt nmuni k arijske tehnike, med katerimi je tudi rekaj odkritij, ki so in bodo še dolgo v rabi, saj si brez nekaterih njegovih odkritij tako rekoč no moremo zamisliti sodobne telefonije na velike razdalje. Sicer pa je Mihajlo Pupin še najbolje zelo preprosto opredelil svojo vlogo v znanosti v avtobiografskem delu, ki je izšlo v angleščini in v številnih drugih jezikih, (udi v srbohrvaščini in bi ga mogli posloveniti z naslovom «Od pašnikov do znanstvenika*. Težko (e na kratko prikazati ob seg Pupinovega znanstvenega delu. sni gre, kot smo rčIHi'; za 24 patentov, med katerimi so tudi »epohalna odkritja*, kot je zapisano v enciklopediji. Pupin je 1894 začel proučevati problem daljinske telefonije na nov, izviren način s pomočjo teoretičnih matematičnih analiz ter podrobne eksperimentalne dejavnosti v samem svojem laboratoriju in je rezultate svojih petletnih naporov 1899. leta ooiavil v časopisu a-meriškega inštituta elektroinženir-jev, v katerem je pojasnil svojo teorijo, ki je danes znana kot ♦teorija iHipimzacije* ter svoj postopek vnašanja posebnih induktivnih vložkov oziroma ojačevalcev v dolge telefonske linije na točno določenih razdaljah. Ti Pupinovi »vležki* so tedaj predstavljali revolucionarno rešitev telefonije, tako da so se do tedaj kratke telefonske zvezo* mogle podaljšati čez celine, nato pa čez morja, pez oceane. Pupin je torej odprl vrata dotlej nerazviti' telefoniji. Toda Pupin ni bil le znaivstvenik, Pupin je bil tudi človek, ki ni pozabil svojega porekla in je to svoje poreklo vedno poudarjal, saj je v daljni Ameriki, pa čeprav ni bil musliman, nekako trmasto ali izzivalno nosil rdeči fes, da bi podčrtal svoje »balkansko poreklo*, pa čeprav geografsko gledano Pupin rti bil Balkanec. Zgodovinarji, ki se ukvarjajo z njegovim živ-1'enjepisom, vedo povedati, da je bil prav on tisti, ki je ob koncu prve svetovne vojne tedanjemu a-meriškemu predsedniku Wilsonu konkretno in podrobno obrazložil, do kod segajo jugoslovanske nacionalne meje, tako da je ameriški predsednik leta 1919 v Parizu le tri dni zatem, ko je dobil od Mihajla Pupina poseben memorandum o jugoslovanskih pravicah, izrekel svojo znamenito izjavo. da ZDA ne priznajo tajnega sporazuma, s katerim so antantni zavezniki leta 1915 obljubili Italiji velike kose jugoslovanskega ozemlja, v glavnem Dalmacije kot plačilo za to, da bi se jim Italija pridružila v vojni proti centralnim silam. Gre. kot vidimo, za znani londonski sporazum, ki je toliko škodoval Jugoslaviji ob koncu prve svetovne vojne. To pa si je mogel znanstvenik privoščiti zato. ker se ,je v ameriški družbi močno uveljavil, saj je bil deležen vseh časti, ki gredo znanstveniku najvišjega ranga. Bil je na primer predsednik newyorške akademije znanosti in izredni član vseameriške akademije znanosti, bil je direktor slovitega laboratorija Research torej laboratorija, ki je dal človeštvu toliko odkritij in znanstvenih resnic. Mihajlo Pupin je dobil naj-vi.šje priznanje nič manj kot dvajsetih ameriških univerz in znanstveno raziskovalnih ustanov. Bil je nekaj časa predsednik radijskega inštituta ZDA, bil je predsednik ameriškega zavoda elektro-inženirjev. pa tudi ameriškega združenja za razvoj znanosti. Skratka ameriška uradna družba mu je priznala vlogo in pomen, česar ni priznala mnogim drugim slovitim znanstvenikom. Posebno če Pupina primerjamo z njegovim velikim rojakom Nikolo Teslo pridemo do spoznanja, da je Pupin bil zelo popularen, vtem ko je bil Nikola Tesla vase zaprt človek, ki je človeštvu dal še neizmerno več kot Pupin, a je ostal v ameriškem ambientu tujec. Pupin pa tako rekoč živi že v a-meriški legendi in se o njem u-čijo na vseh šolah, saj .je Pupinu dodeljeno v učbenikih izredno veliko prostora. Pa ne le tedaj, ko je Pupin še živel in se uveljavljal, tudi v današnjih ameriških krogih cenijo njegovo vlogo, njegove zasluge. Ko so v ZDA zvedeli, da v Jugoslaviji pripravljajo proslavo 125-let-nice Pupinovega rojstva, so se koj priglasili za pomoč in so na Columbia univerzi v New Yorku pripravili simpozij o Pupinu, mnogi ameriški znanstveniki, nekateri, ki so s Pupinom sodelovali in postali nato nobelovci so napovedali, da se bodo v Novem Sadu udeležili mednarodnega znanstvenega srečanja, ki bo posvečeno njemu. Mesto Nevv York in new-yorška univerza Columbia pa sta rade volje sprejela ponudbo Jugoslavije in v newyorški 14. ulici že stoji Pupinov doprsni kip. dogovarjajo pa se tudi o drugih zunanjih znakih, ki naj bi obeleževali življenje in prispevek znanosti, ki ga je dal veliki Banatčan. Če smo prej rekli, da sta bila Pupin in Tesla po značaju različna, sta pa bila oba velika rodoljuba in kot je Nikola Tesla v samem začetku NOB začel propagirati v ZDA ideje naše osvobodilne borbe in zbirati pomoč za naše narodnoosvobodilno gibanje, tako je bil Mihajlo Pupin eden izmed organizatorjev jugoslovanskih izseljencev v Ameriki in bil tildi prvi predsednik in ustanovitelj ene najstarejših in najbolj uspešnih e. migrantskih organizacij — Srbske narodne sloge. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Problemi in raziskovanja sodobne znanosti 13.00 športna oddaja 13.30 DNEVNIK 17.00 Giidietta Mašina pripoveduje 17.10 Vlakec 17.35 Agencija lnierim SPREMLJEVALCI, film 18.30 10 herztov, glasbena oddaja 19.00 Kronike 19.20 Nepremagljivi: KRIVEC, film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 ZGODILO SE JE V ANKARI, 2. nad. 20.40 POSEBNA ODDAJA OB MEDNARODNEM PRAZNIKU ŽENSK 21.45 Devet primerov za inšpektorja Derricka: SMRT TROBENTAČA 22.40 16 in 35, dvotedenska oddaja o kinematografiji 23.10 Eurogoi Ob koncu DNEVNIK 2 in ZADNJE VESTI Programi pristopanja Koper 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 TV dnevnik 20.30 Deveti krog, film 21.45 Politična tribuna Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 22.00 CINE NOTES Nocoj bo koprska televizija v okviru praznika žena v znani oddaji «Cine notes* predvajala prispevek »Ženska danes* (Donna oggi), ki ga je pripravila Agencija Alpe Adria Drugi kanal 8.55 do 15.45 TV v šoli 16.50 POROČILA 16.55 Krokodil Ham 12.30 Tednik o gledaliških vesteh 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Vloga staršev pri vzgoji o-trok 17.00 Babarjeve prigode 17.05 Tolpa petih: «1 CINQUE NEL CASTELLO NORMANNO* 17.30 Igre v igranju, 1. nad. 18.00 Tujci v italijanski zgodovini 18.30 h parlamenta, DNEVNIK 2 in šport 18.50 Supergulp! 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 17.05 Ogrožene vrste Oddaja iz cikla: Pogled v prihodnost 17.55 Trim brez trebuha 18.35 OBZORNIK 18.45 Babičin vnuček 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Oči kritike 20.45 ženska v zrcalu likovne u-metnosti 22.30 Jazz na ekranu: HI. oddaja Zagreb 17.45 Svetilnik, otroška oddaja 20.50 Več kot igra, TV nad. 22.10 Koncert zbora aCollegium musicum» 9.45 Disco mušic; 10.05 Koncert sredi jutra: 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.05 Bruna Pertot: »Je sploh kdaj konec?*; 11.35 Iz revij in glasbenih komedij; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska revija: Cecilijan-ka 1978»; 13.45 Gospodarska društva v deželi; 14.10 Danes bomo govorili o. . .; 14.30 Glasbene oblike in izrazi; 15.35 Priročnik lahke glasbe; 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba; klasiki 20. stoletja: 18.05 Slovenski govori na Tržaškem; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, M-1 15.00, 17.00, 19.00 in 21.00 Volila; 7.30 Jutranje prebujanje! Radio ancldio; 10.00 Posebna daja Radio 1; 11.30 Glasbena o* daja z Ornello Vanoni; 12.0?, 7 13.30 Vi in jaz; 14.05 FonomagiJ«' 15.05 Lally; 15.35 Popoldanska srečanja; 17.30 Film in glasba; W H giardino delle delizie, P|S“” spored; 18.35 Programi Pri9*7. nja; 19.35 Un berlinese a strile strisce, radijska priredba: 20.00 pera - quiz; 21.05 Klasična glas08' LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 W ročila: 6.50 Dobro jutro, °t-roj:l(Š 8.00 Vremenska napoved; Glasbena matineja; 9.05 Radij*11, ŠVICA 18.25 «L’oro
  • O) CL O S I Ni torej bolje, da si jih sam izbereš? O š _o v_ K U) ji) O. O 1 f ■ ' 'i _Q O CL | IH \,v| O Z $ j : Dne 10. junija se bo zgodilo nekaj, kar se doslej zgodovini še nikoli ni. 180 milijonov WivčWnd@vfetih dežel članic evropske skupnosti — Italije, Belgije, Danske, Francije, Zvezne republike Nemčije, Velike Britanije, Irske, Luksemburga, Nizozemske — bo na skupnih volitvah izvolilo evropski parlament. Sedaj sestavljajo evropski parlament predstavniki posameznih nacionalnih parlamentov. Od 10. junija dalje pa bo isti parlament sestavljalo 410 poslancev devetih dežel, ki pa jih bodo državljani izvolili neposredno. V Italiji jih bomo izvolili 81, vsakdo izmed nas bo volil za svojo stranko in bo lahko oddal svoj preferenčni glas. V evropskem parlamentu pa poslanci ne bodo organizirani v skupine glede na nacionalno (JtSšli t 1 p T-- pripadnost, pač pa v politične skupine, le-te sestavljajo parlamentarci, ki pripnetetjo ---- strankam raziiih tfržav, ki jih pa vežejo skupne ideje, skupni načrti. V evropskem parlamentu, ki se bo sestal na plenarnem zasedanju v Strasbourgu in Luksemburgu, se bodo torej soočili razni evropski idejni in politični tokovi. Evropska skupnost sprejema odločitve, ki direktno vplivajo na naš način življenja in ki vsakemu izmed nas postavljajo določene pravice in dolžnosti. Evropske odločitve so skupno delo treh ustanov. Komisija, neodvisna je od vsake vlade, predstavi neki predlog. Evropski parlament izrazi o njem svoje mnenje, ki lahko v večji ali manjši meri nanj vpliva. Ministriski svet — druži predstavnike vseh devetih vlad — pa se dokončno izreče. Da se ta odločitev tudi dejansko izpelje, poskrbi komisija. Ko se odobrava bilanca, ki dokonča dohodke in stroške skupnosti, parlament s svojo pravico o odločanju lahko zavrne ves postopek, če meni, da ne ustreza evropskim interesom. Parlament usmerja politično dejavnost skupnosti in nadzoruje delovanje ministrskega sveta ter komisije tako da jih o vsem interpelira in skupno z njimi razpravlja o posameznih ukrepih. Lahko komisijo tudi prisili, da odstopi. Obstaja tudi Sodni zbor — tj. najvišji sodni organ skupnosti *— ki skrbi za izvajanje evropskih zakonov. Nanj se lahko obrnejo tudi navadni državljani. Razne gospodarske in družbene kategorije so zastopane v družbeno-gospodarskem odboru Od 10. junija bo evropski parlament razpolagal z večjo politično oblastjo, ker bo —- neposredno — predstavljal evropsko ljudstvo; 10. junija se bomo tudi mi — 180 milijonov volivcev devetih držav — izrekli kakšno Evropo hočemo. EUROPA 10. junij. j J Volitve v evropski parlament. Tvoj glas za tvojo Evropo ti} ■ J I ŠPORT ŠPORT ŠPORT 8. marca 1979 ČETRTFINALE EVROPSKIH POKALOV pOKAL PRVAKOV kolu nima ne italijanski ne ganski nogomet nobenega za-1,(0, J»a. Napredovanje v Pf 'Praktično že ci jSham Forrest, ki je s 4:1 v ^Pem srečanju premagal švi- iter osvojil sinoči le točko lije se je v pokalu UEFA odrezala v Beogradu Crvena zvezda polfinale zagotovil samo , Prvake. To tekmo je odlično Jugoslovan Rauš. Resno hipo-I*8 uvrstitev v polfinale je po-J* z zmago nad Dinamom iz J®8 Austria z Dunaja, ostali v tem pokalu (Wisla Kra-' Mal mo in Koln - Glasgow **) pa sta še odprti na vse v IZIDI ? Krakov (Poljska) - Mal- • (Švedska) 2:1 ,(ZRN) - Glasgow Rangers Jttska) 1:0 Forrest (Anglija) -^hoppers (Švica) 4:1 >“a Dunaj (Avstrija) - Di-^ Dresden (NDR) 3:1 POKAL ^Kalnih prvakov ^en prav gotovo ne igra kot ali Bodo, in to je belgij-“bštvo tudi dokazalo v včerajš-' Srečanju, ko je na San Siru ^porria zasluženo remiziralo z J8’*'. Tudi tokrat so Belgijci do-O da razpolagajo z najboljšo J®0, saj ni prejela še nobene-jT^etka v pokalnih tekmovanjih ,“vletn izidu se je končalo tudi med Fortuno iz Diisseldor- * švicarskim moštvom Servette. ,“5kim izidim (2:1) sta se kon-1'Udi tekmi Magdeburg - Banik ij Va in Ipsvvich Town - Barce-^ teko da imajo praktično vse £ v tem pokalu možnost priti finale. TZIDI SJeburg (NDR) - Banik 0-■ ,ava (čSSR) 2:1 m' (Kalija) - Beveren (Bel.) 0:0 2“a Diisseldorf (ZRN) - Ser-We, (Švica) 0:0 Town (Anglija) - Barce- IZEDI Hertha Berlin (ZRN) - Dukla Praga (ČSSR) 1:1 Honved (Madžarska) - Duisburg (ZRN) 2:3 Crvena zvezda (Jugoslavija) -West Bromwich (Anglija) 1:0 Manchester City (Anglija) - Bo-russia (ZRN) 1:1 ATLETIKA V NEDELJO V KRIŽU Ruzzier tretji V nedeljo je bil v Križu mednarodni kros, imenovan «La Panora-mica*. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dve progi, daljša je merila 20 km, krajša pa 13 km. Na daljši progi je nastopilo okoli 300 tekmovalcev, medtem ko jih je na krajši startalo kar 1000. Prisotni so bili atleti amaterji iz vseh krajev Italije ter skupinica iz Avstrije. Za tako masovno prisotnost je zaslužno predvsem spomladansko vreme, ki je odločilno prispevalo, da je tekmovanje uspelo. Na krosu so nastopili tudi trije ??U, bliže golu pa so bili gost-1 so s hitrimi protinapadi več- (Spanija) POKAL UEFA člani lomjerske Adrie, ki so vsi startali na krajši progi. Kljub skromni udeležbi, so se slovenski atleti odlično izkazali, saj je najboljši od njih Fabio Ruzzier zasedel zelo dobro tretje mesto, kar je glede na številno udeležbo njegov letošnji najboljši nastop. Izrecno smolo pa .je imel drugi predstavnik Egon Renko, ki je tudi sam bil med prvimi, je pa na drugi tretjini proge zgrešil stezo in se je moral nato zadovoljiti s precej nižjo uvrstitvijo. Dobro .je tekel še Marko Saksida, ki se je kljub temu, da spada še v kategorijo dečkov, u-vrstil med prvo stotino tekmovalcev. R. F. BOKS ZA EVROPSKI NASLOV Koopmans-Traversaro ROTTERDAM — Danes bo v Rotterdamu boksarski dvoboj za evropski naslov srednje težke kategorije, v katerem se bosta pomerila Rudy Koopmans in Italijan Aldo Traver-saro. Oba boksarja sta glede na drevišnji izid optimista. KOŠARKA V POKALU POKALNIH PRVAKOV V FINALU GABETTI IN DEN BOSCH Bolonjski Sinudyne izgubil na Nizozemskem - Gabetti premagal Barcelono Gabetti - Den Bosch: to bo finalno srečanje evropskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov, ki bo 22. marca v Poreču. Bolonjski Sinudyne je sinoči v Den Boschu izgubil z moštvom EBBC z 92:105, to je s trinajstimi točkami razlike. Bolonjčani so tako izločeni iz finala za samo eno točko, saj so v prvi polfinalni tekmi premagali Nizozemce s 85:73. Tekma v Den Boschu je bila izredno napeta, v zaključnih trenutkih dramatična. Ekipi sta morali namreč odigrati dva podaljška za določitev finalista. Končni izid je bil namreč naslednji: Den Bosch - Si-nudyne 105:92 (46:43, 90:78, 96:84). Daleč najboljši na igrišču je bil domačin Akerboom, ki je dosegel kar 32 točk. V bolonjskih vrstah pa so bili najuspešnejši strelci Villalta (19), Bertolotti (18), čosič in Wels (po 16 točk). Z odlično igro v drugem polčasu je Gabetti z lahkoto odpravil Bar-cel ono. Boljši v vrstah Gabetti ja so bili: Batton (26), Neumann (24), Della Fiori (22) in Bariviera (18 točk). EM gostih se je izkazal Sibilio z 20 točkami. Arajska Crvena zvezda je u-fer0 startala v četrtfinalu pokala i^A saj je včeraj v Beogradu m tisoč gledalci premagala moštvo West Bromwich. bila na dokaj nizki tehnični d,1’ bodisi v prvem kot v drugem »s- >...... ^ resneje ogrožali vratarja Stoika. Strelec zmagovitega za-j? Crvene zvezde je bil Savič. 1tainute pred koncem srečanja j?8 Mojstrsko izvedel prosti str«L fef bil za nasprotnega posledhje-tfj^nilca neubranljiv. Q_možnosti U “e zvezde v povratnem kolu je L° govoriti, saj so angleška mo-(L.^edno izredno nevarna pred doti j1 M občinstvom, na dlani pa je, Crvena zvezda v gosteh ve-p bolje kot v Beogradu. |%embno zmago je v tem pokali .bosegel tudi Duisburg (ZRN), na Madžarskem premagal e-I™ Honved s 3:2 ter si verjetno •„>t°vil napredovanje v polfi-L' Drugi tekmi v tem pokalu: V? Berl>n - Dukla Praga in Man-*,f|ter City - Borussia sta se kon-' * nemi,jem, kar potrjuje izred-tevnovesje sil pri vseh ekipah. OBVESTILO JPK Sirena redi 11. in 18. marca v SMUČARSKA IZLETA jj^ornl dl Sopra. Odhod bo ob (, Izpred barkovljanskega porti-ta ?rljave na tel. 415-082 (Tatjani;, Černivec) od 12. do 14. ure. “Hitite! POKAL PRVAKOV Lahka zmaga Emersona VARESE — V nadaljevanju finalnega turnirja evropskega košarkarskega tekmovanja pokala prvakov je sinoči italijanski prvak Emerson premagal izraelski Makabi z 71:53 (34:18). Tekma je bila na dokaj nizki ravni, in to predvsem zato, ker izraelski košarkarji nikakor niso mogli premagati nasprotnikove cone. V vrstah domače ekipe pa se je kot vedno odlikoval Američan Morse, ki je sinoči dosegel 30 točk. Dobro sta igrala še Gualco (14) in Američan Yelverton (14). Gostje so povsem razočarali. Sarajevska Bosna pa bo igrala danes in sicer v gosteh z Juventu-dom iz Badalone, za katerega igra tudi Jugoslovan Slavnič. POKAL L. RONCHETTI Levski iz Sofije in Marica iz Plovdiva sta finalista evropskega ženskega pokala L. Ronchetti, čeprav sta obe v povratnih polfinalnih tekmah izgubili. Teksid iz Turina je namreč premagal moštvo Marice iz Plovdiva s 65:53 (29:32). V prvi polfinalni tekmi pa so Bolgarke premagale Italijanke kar s 72:47. Slovan iz Bratislave je premagal Levski iz Sofije z 79:64 (44:33). V prvi polfinalni tekmi pa so slavile Bolgarke' kar s 85:62. V PRIJATELJSKI TEKMI Danes v Dolini Bor - Puljanka V okviru priprav za nadaljevanje promocijskega košarkarskega prvenstva bodo Borovi člani drevi ob 19. uri v Dolini odigrali prijateljsko tekmo z mladinsko ekipo Puljanke in Pulja. Borovci bodo drevi pred izredno težko preizkušnjo, saj sodijo mladinci Puljanke med favorite hrvaške lige in imajo celo možnost, da nastopijo na finalnem državnem turnirju. ODBOJKA Panini sam na vrhu Prvi del italijanskega odbojkarskega prvenstva moške 1. lige je končan. Na vrhu lestvice je sedaj sam Panini iz Modene, ki je v derbiju zadnjega kola premagal doma Klippan iz Turina s 3:1. Na drugem mestu sta sedaj Klippan in Edil- cuoghi iz Sassuola, ki zaostajata za dve točki. Tržaška Altura CUS je ostala praznih rok tudi v zadnjem nastopu prvega dela prvenstva v domačem srečanju z Veico iz Parme. Usoda Tržačanov je tako praktično že matematično zapečatena. IZIDI 11. KOLA Panini - Klippan 3:1; Mazzei - Ti ber Toshiba 3:2; Amaro Piu - Pao-letti 1:3; Bologna - Grondplast 0:3; Edilcuoghi - Gonzaga 3:0; Altura Cm - Beico 0:3. nogomet V 2. AMATERSKI LIGI k en poraz Gaje V zaostalem srečanju 2. AL je včeraj v Dolini Rosandra premagala padriško - gropajsko Ga jo s 5:1. OBVESTILO Odbojkarska rekreacija pri ŠZ Bor obvešča, da je na stadiona «1. maj* vsak torek ob 21.30 odbojkarska rekreacija. Na Kontovelu sta se pomerila domača Istoimenska peterka in Breg Iz planinskega sveta Valič: «Gara se predvsem v obrambi» Zanimanje za profesionalno košarko upada - Rekrutiranje igralcev ................. Skupina organizatorjev letošnjih 13. zimskih športnih iger na Zoncnlanu pri delu ........................................................................................................................... V organizaciji PO sloge INTERVJU Z JADRANOVIM TRENERJEM PO OBISKU V ZDA Uspel izlet Lepo in sončno vreme je botrovalo k uspehu, ki ga je imel 4. družinski pohod Sloge. Tudi ta pohod je, kot vse ostale doslej, priredil planinski odsek tega društva. Od dosedanjih se je razlikoval predvsem zaradi tega, ker so se udeleženci podali čez mejo, pa tudi pot je bila nekoliko zahtevnejša. Pohod zato ni bil primeren za premajhne otroke. Udeleženci so se zbrali v nedeljo zjutraj pred spomenikom padlim v Bazovici, od koder so se čez mejni prehod pri Lipici podali v Lokev. Od tod so krenili v Prelože, čez vrh Veliko Gradišče v Vrhpolje, nato v Krvavi potok in čez mejni prehod na Pesku zopet v Bazovico, kamor so se vrnili po približno petih urah hoje. Vzdušje med udeleženci pohoda je bilo, kot vedno, zelo sproščeno in prijateljsko. Prihodnji družinski pohod bo čez približno dva tedna. Udeleženci se bodo podali na Porezen. Po 13. ZŠI Zamejske zimske športne igre, že 13. po vrsti od tistega daljnega 2. februarja 1967 v črnem vrhu, so mimo, sedaj je le čas premisleka, sklepov in predlogov, kako so potekale, zakaj so tako potekale in kaj bi se dalo morda izboljšati. Najprej nekaj številk: na smučarskih tekih (ti so bili spet prvič na sporedu po nekaj letih) je tekmovalo 41 tekačev, veleslaloma pa se je udeležilo 260 smučarjev, torej skupno 301 tekmovalec. število je torej skoraj rekordno (rekord je bil «postavljen» lani le s tekmovalcem več — 302 smučarja), vendar pa je bil letos storjen korak naprej, ker so pač organizatorji dodali veleslalomu še eno panogo — smučarski tek. Število vpisanih ekip je 13 (rekord je lanskih 19), vendar pa ne smemo tu pozabiti, da so letos vpisovali le predstavniki društev, ki so organizatorjem predstavili popoln seznam smučarjev, medtem ko so se lani vpisovali posamezniki za tisto društvo, za katero so pač hoteli, naj bo športno, rekreacijsko ali prosvetno. Letošnji sistem je vsekakor korak naprej (čeprav je tako razumljivo ............................................"..I1"..H ^dgomet TEDENSKI PREGLED honzo prekinil serijo Štirih zmag Sovodenj Wi Mladost je v nedeljo razočarala . NA GORIŠKEM Sovodenjci kot tudi Dolenci so v nedeljskem kolu goli^ skupine v 3. AL doživeli dokaj podnje so tokrat po štirih zapoje “'h uspehih morale položiti orož-kte-ed izredno solidnim moštvom lij “te. kj je tako tudi po tem ko-to,°stal na vrhu razpredelnice, s Prednosti pred Pro Farro. Porazu pa so tokrat Sovodnje C“v°ljile, saj so kljubovale bolj “it atlemu nasprotniku do deset 5-te pred koncem srečanja. 1^ podnje čaka v 6. povratnem ko-8fai.°kaj lahka naloga, saj bodo i-O v gosteh pri Piedimontu, kate-Df*a so v prvem delu prvenstva že »“tegalj s 4'0 Radost je tudi v nedeljo razoča-^ saj je doživela svoj drugi za-k“* P°razi v tem srečanju pa jv,jOila tudi izključena Šuligoj in bi * ’č, tako so se možnosti, da Poraz. Radost vodečim I- ^-uaaost v nedeljo z osvojila vsaj točko še zmanj- D^jstvenih sprememb na vrhu raz-^““elnice ni bilo, saj so vse vode-^»•““ajsterice osvojile celoten iz- ,pteek. V4f°I 5. POVRATNEGA KOLA »“lanova - Pro Farra 1:2 ^'teurra - L Capriva 4:1 San Lorenzo - Piedimonte 0:1 Sovodnje - Isonzo 1:4 Mladost - Poggio L J Fogliano - Panzano 1:1 Mariano - Vermegliano 0:0 Sagrado - Brazzanese 1:0 LESTVICA Isonzo 30, Sagrado in Pro Farra 29 Mariano 27, Fogliano 26, Azzur-ra 24, Villanova 22, Mladost 21, Sovodnje 20, Poggio 18, San Lorenzo in Brazzanese 15, L. Capriva 14, Vermegliano 13, Piedimonte 10 in Panzano 9. PRIHODNJE KOLO (11. 3.) Brazzanese - Villanova, Pro Far-t - Azzurra, L. Capriva - San Lorenzo, Piedimonte - Sovodnje, Isonzo - Mladost, Poggio - Fogliano, Panzano - Mariano, Vermegliano -Sagrado. NA TRŽAŠKEM V prejšnjem kolu sta bili na sporedu le dve zaostali tekmi in to v «0» skupini prvenstva 3. AL. Zaradi tega je ostala lestvica v skupini, kjer nastopata Vesna in Kras, nespremenjena. V nedeljo bodo odigrali redno prvenstveno kolo. PRIHODNJE KOLO (11. 3.) Opicina - Esperia Sv. Ivan, Kras Edera, Union - Roianese, Inter SS Vesna. Prejšnji teden nam je Jadranov trener Goran Valič povedal več zanimivosti o svojem nedavnem obisku na univerzi Nebraska v ZDA, kamor je šel izpopolnjevat svoje košarkarsko znanje. Danes pa posredujemo našim bralcem nadaljevanje tega pogovora. tGoran, povedal si nam veliko zanimivega o objektih, organizaciji ter navijanju. Kaj pa bi nam povedal o ekipi sami, to je o Nebraska U-niversitp?» »Košarkarsko ekipo Nebraska U-niversity, ki ji pravijo tudi Com-huskers (obiralci koruze: Nebraska je v glavnem ravninska dežela) vodijo kar štirje trenerji. Od teh sta kar dva skoraj izključno zaposlena pri rekrutiranju igralcev na višjih srednjih šolah. Američani polagajo zelo važno vlogo rekrutiranju: naj povem le, da se ta dva trenerja neprestano premikata iz enega konca države do drugega v iskanju novih talentov. Seveda porabijo za to tudi ogromne vsote — približno 20 milijonov lir letno. Igralce, ki jih želijo imeti v ekipi, povabijo nato na 48-umi obisk na univerzo, to pa je tudi vse, kar lahko storijo: v primeru, da bi kakega igralca skušali podkupiti, so predvidene zelo stroge kazni (celo prepoved nastopanja) Boljši višješolski košarkarji si tako ogledajo celo trideset univerz preden izberejo, kje bodo igrali. Do aprila morajo igralci podpisati pismo pristopa k univerzi. V ekipi nastopa 15 igralcev, od teh jih 14 prejema štipendije. Nebraska University trenira enkrat dnevno, in sicer samo kolektivno tehniko in taktiko Indi vidualno tehniko trenirajo igralci posebej vsak zase. Kar me je najbolj presenetilo, je velika volja teh košarkarjev. Tom Baack, to je trener, ki me je povabil v ZDA, mi je pravil, da je on metal po 600 metov na dan, da bi izboljšal tehniko ter točnost meta.* uKako pa poteka univerzitetno prvenstvo?» »Ekipe so razdeljene v L, 2. in 3. divizijo, vključitev v eno ali drugo kategorijo pa je odvisno od števila študentov na vsaki univerzi. V 1. diviziji, to je pri velikih univerzah, nastopa približno 150 ekip, ki so združene v 26 konferenc. Od oktobra do januarja igrajo vse ekipe poljubno, kot se domenijo. Nato se večina udeleži konferenčnih ligaških tekmovanj, nekatere, tako ime: novane neodvisne univerze, pa si nasprotnike izberejo še v nadalje poljubno (lahko tudi večkrat istega nasprotnika). Marca se te tekme zaključijo, v finalni del pa prestopi 26 zmagovalcev konferenc ter nadaljnjih 14 ekip, ki jih rangirajo trenerji in reporterji na podlagi do seženih rezultatov. Med te ekipe so dijo seveda neodvisne univerze ter nekatere izmed tistih, ki so se udeležile ligaškega tekmovanja in niso dosegle prvega mesta, a so vseeno imele dobre rezultate. Teh 40 ekip se po dveh nadaljnjih delih zmanjša na 4. ki se potem borijo za naslov prvaka.* iKakšna pa je raven teh ekip?* »Nebraska University bj verjetno težavo premagala katerokoli jugoslovansko prvoligaško ekipo. So pa nekatere univerze, kot npr. UNC LA ali Kentucky, ki bi bile trd o-reh celo za reprezentanco.* »Kaj pa bi nam povedal o igri sami?* »Kot sem že dejal, imajo igralci izredno voljo: še predvsem garajo v obrambi (skoraj vse ekipe se veliko poslužujejo «cone-press»); opazil pa sem, da jim manjka domišljije. Igralca tipa Kičanovič je npr. zelo težko najti, proti takemu košarkarju pa bi se verjetno ameriške univerzitetne ekipe tudi zelo težko znašle.* gi 3x1000 m, pa bodo sestavljali Aljoša Gašperlin, Peter Zupančič in I-gor Meden. Tekmovanje prireja AK Velenje. PARIZ - NICA Knetemannu prva etapa PARIZ — Svetovni prvak Gerrie Knetemann je osvojil prvo etapo na kronometer mednarodne kolesarske dirke Pariz — Nica. Na drugo mesto se je uvrstil Nizozemec Zoete-melk, tretji pa je bil Francoz Bernard Hinault. Prvi od Italijanov je bil včeraj Torelli (15.). razpredeno mrežo agentov, ki so sproti posredovala zanimive informacije o osumljencih, se je leteči oddelek s privoljenjem državnega pravdnika dr. Vita Giam-pietra, ki usklajuje preiskavo, lotil aretacij. Tako so enega za drugim pripeljali na kvesturo 54-letne-ga Marcella Villanija, 35-letnega Giovannija Brunellija, 27-letnega Giulia Amicuccija, 45-letnega Fausta De Marca jn .Seveda Passamontija, mecjiem ko se jiip je 26-letni En-hio Croce izmuznil. Zanimivo je, da je De Marco dal na razpolago svoje stanovanje za začasno skrivališče Bernardija, od koder so fanta odpeljali v Ul. Giovanni Porzio, kjer je stanoval Giarizzo. Vse kaže. da so rimski ugrabitelji hoteli Bernardija »izročiti* drugi tolpi, ki bi fanta odpeljala s tovornjakom za prevažanje pohištva s catanzarsko evidenčno tablico, v Kalabrijo. Ta to-tovomjak so karabinjerji zaplenili, policija pa je zasegla Brunellijev mercedes in Villanijev fiat 124. Medtem ko so aretirane odpeljali v Latino, kjer so na razpolago sodnim oblastem, so karabinjerji v jutranjih urah aretirali tudi 29-letno Passamontijevo ženo Mario Anto-nietto Scascitelli, o kateri sumijo, da je prav tako kot mož zapletena v ugrabitev. Iz Latine pa so javili, da so zaradi pomanjkanja indicij izpustili dva, kj so ju aretirali takoj po osvoboditvi Bernardija. V sodnih krogih v Latini menijo, da je jedro tolpe že na varnem. Manjkajo sicer še kake obrobne «ri-bice», ki bi morale kmalu zaiti v past. Vsekakor bo treba sedaj aretacije in obtožbe podkrepiti z dokazi, do katerih bodo skušali priti tudi s soočenjem domnevnih ugrabiteljev z Ettarejem Bernardijem, ki je trdno prepričan, da bi vsaj tri prepoznal. Verjetno bo soočenje že danes, za kar seveda vlada v sodnih krogih veliko zanimanje in pričakovanje. Več ali manj so vsi a-retirani sicer priznali dejanje, s spoznanjem med soočenjem pa bi prišli preiskovalci do temeljnega, neovrgljivega- dokaza, (md) Venezuelo in Brazilijo in se udeležil umestitve novega predsednika Venezuele in novega predsednika Brazilije. Volitve v obratih neapeljske Alfasud BEOGRAD — Predsednik Tito je včeraj sprejel člana predsedstva SFRJ Cvijetina Mijatoviča, ki bo kot Titov osebni odposlanec obiskal NEAPELJ — Petnajsttisoč delavcev obrata «Alfasud» bo do petka volilo za 200 sindikalnih delegatov v tovarniški svet. Izidi teh volitev bodo zanimivo preverjanje sindikalnih odnosov v tovarni, saj so na prejšnjih volitvah prejeli FIOM-CG IL skoraj 57 odstokov glasov, UILM 20,5 od sto, FIM-CISL 19 od sto. Avtonomni sindikat pa je prejel le pol odstotka. PARMA — «To je piravica italijanske države,* je zakričal ob čitanju razsodbe proti štirim teroristom, ki so jih 20. februarja aretirali pri Parmi v ukradenem avtomobilu s pravcatim arzenalom orožja in eksploziva, mlad anarhist, ki je med občinstvom sledil procesu po hitrem postopku. Fanta so karabinjerji med kričanjem občinstva in tudi obtožencev, ki so jih vklenjene gnali v ječo, aretirali in ni izključeno, da ga bodo obtožili sramotenja sodišča. Kot se je s kričanjem končal proces, tako se je tudi pričel: obtoženci so hoteli prečitati «politični dokument*. Predsednik jim je to preprečil in ukazal karabinjerjem, da jih odstranijo iz dvorane, kar pa ni šlo brez kričanja in prerivanja. Sodniki so tokrat z izredno ostrino aplicirali zakon in obsodili 23-letne-ga Rocca Martina iz Cutra pri Ca-tanzaru. 24-letno Carmelo Pane iz Praiana pri Salernu in 24-letno nemško državljanko Jobanno Hartvvig iz Neuernberga vsakega na 8 let in 11 mesecev zapora ter 300.000 lir globe, drugega nemškega terorista, Rudolfa VVillvja Pirocha iz Neumar-ka, ki se je moral zagovarjati ne le zaradi posesti orožja, temveč tudi zaradi lažnih osebnih podatkov in poneverbe potnega lista, pa na 9 let zapora in prav tako na 300.000 lir globe. (Na sliki ANSA obsojeni teroristi po izreku razsodbe). uiiimiifiiiMmiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifittuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimntiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniriiiiiiiiiiii TANASSIJA RIM — Po daljši razpravi je včeraj verifikacijska komisija poslanske zbornice predlagala parlamentu odvzem poslanskega mandata bivšemu ministru Mariu Tanassiju. Komisija se je za odvzem mandata odločila na osnovi razsodbe u-stavnega sodišča na procesu o škandalu Lockheed. Socialdemokrata Ta-nassiia je ustavno sodišče namreč obsodilo zaradi korupcije in mu' prepoveda lo vsako upravljanje javnih služb, seveda tudi poslanske. Verifikacijska komisija se je torej odločila in sicer na osnovi razsodbe, pripomnila pa je, da uradno ima samo parlament pravico odvzeti Tanassiju poslanski mandat. Odločitev in mnenje komisije je sicer dvorezno, saj dokazuje, da je Tanassija ustavno sodišče samovoljno aretiralo. Dejstvo je tudi, da zagovorniki .bivšega ministra lahko izkoristijo to stališče za zah- DOLGO POROČILO PRISTOJNEGA ODBORA Parlament predlaga ukrepe za izboljšanje italijanske varnostno-obveščevalne službe Neposredne kritike vladnemu zadržanju do imenovanja odgovornih RIM — Parlamentarni odbor za varnostno in obveščevalno službo poslanske zbornice je včeraj objavil dolgo poročilo o italijanski tajni službi. Na zadnjih straneh so tudi zaključki poročila in osem predlogov za izboljšavo. Parlamentarni odbor predlaga i-menovanje podtajnika, ki naj bo pooblaščen za vse dejavnosti predsedstva CESIS (koordinacijski organ, ki usklajuje delovanje obeh varnostnih služb SISMI in SISDE), in ki naj naveže tesne stike s parlamentarnim odborom in s predsednikom vlade. Ojačiti je treba sodelovanje in stike med obrambnim in notranjim ministrstvom, vlada pa mora dajati jasne in specifične odgovore na vprašanja parlamentarnega odbora. Dokončno je treba rešiti problem imenovanja osebja SI SDE in jim določiti nov sedež. Pogostejši morajo biti stiki s parlamentarnim odborom za boj proti terorizmu, določiti je treba ustrezna finančna sredstva in notranjo ter politično koordinacijo. Odbor mora biti sproti obveščen o vseh ukrepih vlade, preventivno pa zahteva proračun finančnih sredstev za obe ■MHllil«lllllllniniliilllllHliii*llllllllilllllllllliinniimiliillltllllHllllllllllllllllllllllililillillllnillliliilllllllilliliiilllllllilnilli>lllllnlllllllllllllllliiliilllliill........ DRUŽINSKI SKRBI PREDSEDNIKA CARTERJA LONG BEACH - Billyja Carterja, 41-letnega brata ameriškega predsednika, so sprejeli na klinični center ameriške mornarice za zdravljenje alkoholikov v Long Beachu (Kaliforniji), kjer se je lani zdravila bivša first - lady Amerike Betty Ford, pred kratkim pa je bil gost klinike tudi demokratični senator Georgije Herman Talmadge. Glasnik bolnišnice je časnikarjem izjavil, da se je Billy prijavil kot prostovoljni bolnik, v Pentagonu pa se šušlja, da so ga sprejeli v kliniko s privoljenjem ministra za mornarico W. Grahama Claytorja, ki lahko zabrani vstop v bolnišnico civilnim bolnikom. Bolnišnico vodi psihiater in nevrolog Joseph Pursch, ki se pri zdravljenju poslužuje terapije »konfrontacije in intervencije*. S tem postopkom prepriča bolnika, da je popivanje zanj problem in mu nato svetuje, kako se mora ravnati, da se tega svojega problema reši. Kaže, da je Billy res bil potreben takega zdravljenja. Njegova sestra Ruth je napisala knjigo, v ka- teri pravi, da je b01yja ločil od žene «ocean piva*, poleg tega pa je Billy strasten kadilec, saj je dnevno pokadil tudii do pet zavojčkov cigaret. Predsednikov brat je bil v preteklih tednih v središču pozornosti in ostrih kritik zaradi svojega vedenja in izjav v javnosti. Brat ga je sicer branil in je zato tudi na neki tiskovni konferenci izjavil, da je Billy hudo bolan in da- zaradi tega njegovega vedenja ne gre jemati prestrogo,- posebno ne kar zadeva antisemitizem. Zadeva o antisemitizmu je bruhnila na dan, ker je najmlajši predsednikov brat pred nedavnim vodil skupino libijskih predstavnikov po jugu ZDA, kar pa je vznemirilo židovske organizacije. Na to pa je Billy odgovoril: «Arabcev je več kot Židov*. Te besede so spravile predsednika Carterja v hudo zadrego. Billy pa ni edini v Carterjevi družini, ki se ne vede primerno. Predsednikova sestra Gloria Spann je bila namreč pred kratkim areti- rana v restavraciji McWaffle skupno z možem. Sicer so jo kmalu izpustili, a se bo morala 12. marca zagovarjati na sodišču zaradi svojega vedenja. Gloria se je namreč v restavraciji preglasno vedla, ko pa je pričela še igrat: na harmoniko, je bilo o-stalim gostom dovolj in so se obrnili na direkcijo. Ta je poklicala agente javne varnosti. In ko Gloria ni hotela zapustiti restavracije, češ da plača, kot pač vsi ostali, policiji ni preostalo drugega, kot da jo odpelje na najbližji sedež policije, (ml) 26 ljudi obtoženih devetih ugrabitev MONZA — Po dveh letih preiskave je poveljstvo karabinjerskega o-perativnega oddelka v Monzi prijavilo sodnim organom pod obtožbo pripadnosti mafijski kriminalni tolpi nič manj kot 26 ljudi. Vse te obtožujejo soudeležb« pri ugrabit- vah Lazzaronija, Scalarija, Vallisi-ja, Bellolija, Fiocchija, Ginesija, Rattija, Giorgettija in Nespolija. Vodja te najnevarnejše tolpe v severnem delu Italije naj bi bil Ger-lando Alberti, s katerim je sodelovala sicilijanska mafija in kalabre-ška »ndrangheta*. tajni službi. Kot zadnje parlamentarni odbor zahteva svoje preventivno mnenje o vseh ukrepih, ki se nanašajo na tajni službi. V poročilu med drugim parlamentarci navajajo, da sta tajni službi po začetnih težavah začeli delovati, še vedno pa ostajajo precejšnje težave zaradi majhnega organika pri SISDE (varnostnoobveščevalna služba notranjega ministrstva) v trenutku ko bi bila zaradi napadov na demokratični ustroj države potrebna največja budnost. Glede centralnega koordinacijskega urada CESIS parlamentarci pripominjajo, da bi bila potrebna ustanovitev «banke podatkov*, ki je lahko koristna v boju proti terorizmu. Glede kritik o dvojnosti tajne službe poročilo navaja, da je bila izbira umestna, treba pa je točno določiti odnose med SIS MI (varnostnoobveščevalna služba obrambnega ministrstva) in tajnimi službami treh redov vojske. Parlamentarci so tudi kritizirali pomanjkljivosti vlade pri imenovanju odgovornih v treh obveščevalnih organih in pozivajo parlament, naj preveri morebitne odgovornosti zaradi zavlačevanja imenovanj.1 Ostro so tudi kritizirali zavlačevanje raznih državnih uprav in vojaških poveljstev, ki nasprotujejo premestitvam svojih ljudi v vamostno-obveščeval-no službo. Tako zadržanje je najbolj očitno za SISDE, kar je v nasprotju z zakonom. Pristojna ministrstva naj odpravijo ta odpor, vlada pa naj pri imenovanju posebnih služb in centralnih ter perife-ričnih organov policije točno določi pristojnosti A. Grličkov sprejel predstavnika CK KP BEOGRAD — član predsedstva ZKJ dr. Aleksandar Grličkov je včeraj sprejel člana centralnega komiteja KP Portugalske Carlosa A-boima Inglesa in Armanda Nogeiro. V pogovorih so z obeh strani izrazili pripravljenost za nadaljnji razvoj in napredek prijateljskih odnosov med partijama in se dogovorili za sodelovanje v prihodnjem obdobju. Zastopnika portugalske komunistične partije sta s tem srečanjem zaključila obisk v Jugoslaviji in odpotovala iz Beograda. V zaključku poročila parlamentarnega odbora za varnost in obveščevalno službo poslanske zbornice parlamentarci kritično analizirajo obe semestrski poročili vlade o dejavnosti tajne službe. Vladnj poročili sta bili prostorsko omejeni, problemom SISDE je vlada posvetila le osem vrstic in pol. številne dejavnosti SISDE opravlja začasno SIS MI, kar je zaskrbljujoče, saj zakon točno določa pristojnosti tajne službe obrambnega in notranjega ministrstva. (voc) jo nobenega ustreznega zdravila. Kazalo je, da je s prvim soncem tudi bolezen pojenjala. Včeraj pa zopet tragična vest. Na oddelku za oživljanje v bolnišnici San Paolo je včeraj popoldne umrla mala punčka, Loredana De Maria. Otrok se je še včeraj zjutraj mimo igral s svojimi igračami, popoldne pa je punčka začela težko dihati in ko so jo starši pripeljali v bolnišnico ni bilo za Loredano nobene pomoči več. Loredana je 72 žrtev virusnega o-bolenja dihal v Neaplju. tevo po izpustitvi Tanassija na začasno svobodo, vsaj dotlej, dokler mu ne bo parlament dokončno odvzel poslanski mandat. Kaže torej, da se bo s pravnega vidika vsa zadeva še precej zavlekla. Pristojni organi se praktično morajo odločiti ali ima ustavno sodišče možnost in pravico odvzeti poslancu, pa čeprav obsojenemu, mandat. Verifikacijska komisija poslanske zbornice je včeraj dokaj jasno po trdila, da te pravice nima. Čakati je torej treba na odločitev parlamenta. «Tanassi & Co.» v novih prostorih RIM — Še pred dnevi je Mario Tanassi izjavil^ tiJ"Šd v iapbru ima kar lepo, saj mu prav nič ne manjka. Imel je namreč svojo celico s televizijskim sprejemnikom, svoje knjige in, kot je sam izjavil, končno le mir. V zaporu je Tanassi začel tudi shujševalno kuro. Iz kuhinje so mu, po njegovi želji, nosili le nezabeljeno hrano, nekaj riža in zelenjave. Včeraj pa je pravosodno ministrstvo odredilo premestitev vseh treh glavnih obtožencev procesa o škandalu Lockheed in sicer bivšega ministra Tanassija in brata Lefebvre v drugi del zapora v Rebibbii, v tako imenovani oddelek za »stalne goste*. Včeraj ob 15. uri je bila torej premestitev. Brata Lefebvre, Antonio in Ovidio, predvsem pa Tanassi so Dili izredno slabe volje, čeprav so jim zagotovili, da bodo njihove sedanje celice prav tako udobne kot prejšnje, da si bosta brata lahko še naprej delala družbo v isti celici, medtem ko bo Mario Tanassi še dalje sam, seveda s televizijskim sprejemnikom in s shujševalno kuro. našega jezika in naših tradkjjjjj štenost pomeni polno so brez zahrbtnih spletk, in na taN?_ delovanje smo pripravljene: biti več sužnje, ki vlečejo nap™ ko revno in neperspektivno . no sodelovati z vsemi demo® darstvo, ampak hočemo konStr^JJ ■ nokr^lVU nimi političnimi silami in M? j iskati najboljše rešitve položaj* šega teritorija. , Že več kot trideset let živ®1^, demokraciji, demokracija pa P°y ni soustvarjanje nove družbo, v ’ i jr Kavi terem morajo biti vključeni f'. ( ^ žavljani. In prav kot državljan l to želimo ter zaradi naših ^ v to smer si ne moremo prt® ^ . ljati površnih, disfatističnih *** (, * stalgičnih iniciativ, kot je 66° ,. ^ hiranje podpisov, ki so ga prt®? i, kim izvedli v Nadiških dolin*®' jj ^ Mislimo, da bi morale oseWL| ^ uresničujejo javne pobude, ' , L vsaj kolikor toliko izpiljeno % , darsko - družbeno zrelost, če P? , tega ne, vsaj osebno ravnotežij. r* katerim bi lahko prerasle vse jitve in komplekse, ki se kaž^L . vsakem njihovem dejanju. Te ve smo premagale tudi me, ce*j .J' s težavo, kljub temu, da smo 111 ]*> isto vzgojo kot oni. ~ ^ Pozivamo celotno prebivalsh'0 ^ ^ nesne Slovenije, aa napne v a- ^ ^ in porazi zastarele pomisleke W .. |u neške Slovenije, da napne vse let ■e združenimi močmi, s pogloi'%. mitizira ideale, za katere d*1®*'J več razlogov, da obstajajo. znanja naših zgodovinskih in darskih pogojev in z mnogo volje bomo lahko ustvarili •_> pozitivnega na naši zemlji. Nanj le smo poziv vsem prebivalcem, .. ti Zveza beneških žensk je z vSTjJ tistimi, ki se borijo za družben* gospodarski razvoj Beneške S*> V znak solidarnosti z ženskam*^ še zveze, se bodo drevišnje Pj^i ve v telovadnici na Ljesah le tudi članice čedadskega in škega ženskega kolektiva, ki “j predstavile satiro o položaju že*j v današnji družbi. Poleg tega b° p stopilo' tudi Beneško gledališč®’^ bo uprizorilo komedijo »Ne vi® ma» v režiji Alda Clodiga. Zveza beneških i*®* Detela odobrila /akoMi osnutek za izseljenec Deželni odbor je odobril za k®1 osnutek za refinansiranje deželi***, zakona št. 59 iz leta 1976, ki **! va nove norme glede izšel •ljensdj Dežela bo že letos nakazala 60®. j5 lijonov lir, ta denar pa bo za*1- j, šel v poravnavo potnih stroškov kot prispevek tistim izseljence*® , hovim družinam, ki se vra* , domov in iščejo stanovanje, nato namenjen tudi oski“- ^ I skrbi $ domovih ur bo domu, sprejemanju v aomuv*-onemogle in za izredne podpore ^ tavcem, ki se dokončno vrne)* tujine. Del refinansirajočega sl bo šel tudi v organizacijo po' kolonij, šolsko pomoč, denar do namenili tudi raznim izselje**5^ ustanovam in društvom. 'K I ^ BRUSELJ — Prihodnji teden bodo predstavniki prizadetih evropskih držav določili menjavo valut, ki so v novem evropskem monetarnem si-I stemu. KAIRO — Egiptovski državni nister za zunanje zadeve But^ je včeraj sprejel jugoslo'’8!, Gali skega veleposlanika v rvairu --sandra Božoviča in se z njim ,G| govarjal o položaju na Bliž>’j~ vzhodu in sedanjem političnem w nutku v tem delu sveta. Tudi letos v "Zbiailti knii^aiid tradicionalni KNJIŽNISEJEA1 72. žrtev virusnega obolenja dihal v Neaplju NEAPELJ — že nekaj dni nismo pisali o Neaplju, ali bolje o bolezni, ki žanje svoje žrtve med otročički in Proti kateri zdravniki M pozna Do 14. tega meseca popusti pri nakupu knjig od 10 do 40 odst. Razprodaja ročnih del, preprog in plošč Ob tem pa še lepo darilo: za nakupe od 20.000 lir na izbiro knjigi Miklova Zala ali Krvavo Posočje za nakupe od 40.000 lir delo M. Škrapa Dnevnik ali Vse o gobah za nakupe od 60.000 lir dragocena monografija o Robertu Hlavatyju Ob današnjem prazniku žena za vse ženske še prijetno presenečenje Ne zamudite te enkratne priložnosti in obiščite Knjižni sejem u 7tbaiUi fefifigaini Ul. sv. Frančiška 20