ublionft 13 mmj sožal|0 besedo. JuliiSk« h deže) SV« AA 01' iREDNJA K 4 JIŽNICA P.P 126 il K.C IVI Cena 200 lir wr^SKI DNEVNIK Leto XXXV. Št. 56 (10.275) TRST, četrtek, 8. marca 1979 / PRIMORKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. tnaja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se te tiskal v taskami «Doberdob» - CU prt Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZAKLJUČEK »ČETVERNEGA POSVETOVANJA* NA KVIRINALU Pertini je poveril Andreottiju nov mandat za sestavo vlade 2a podpredsednika naj bi imenoval La M alfo in Saragata, ki je pa izjavil, da bo sprejel to mesto samo če bodo v vladi tudi ministri iz vrst neodvisne levice - Danes seji vodstev PSI in PRI vlad* i sv«-cijak » 'r lizz»' enske dr# RIM — »Preobrat na sceni«: tako je največ ji italijanski dnevnik j. Naslovu označil sklep predsednika republika Pertinija, da skliče na , nrinal Saragata, La Maifo in Andreottija, toda to je bilo v resnici Prvo v zaporedju presenečenj. Izjalovila pa so se pričakovanja prej.š-dne, saj si je Pertini omislil «četver io srečanje« na Kvirinaln t »zadnje posvetovanje«. Namesto Saraga* pa je skozi glavna vrata z mandatom za sestavo nove,---------------- — Andreotti. Pertini je Sara-in La Maifo povabil, naj sprej-7» v vladi mesto podpredsednikov, spet novo presenečenje. An-eotti je mandat sprejel, celo brez .bajnega formalnega pridržka, ki Pomenil, da bo v primeru ne-vrnil mandat. Skratka, Anji60^ bo vlado sestavil, ne glede »njeno formulo ali morebitne ne-»razume, saj bo — v skrajnem /irneru — s to vlado šel na pred-»sne volitve. fretje presenečenje je pripravil Saragat, ki je sprejel mesto podpredsednika, vendar pod pomembnim pogojem. Po njegovem mora Andreotti sestaviti vlado, v kateri bodo poleg ministrov KD, PSDI, PRI in PSI tudi predstavniki neodvisne levice, izvoljeni na listali KPI. V nasprotnem primeru, je poudaril Saragat, bo imenovanje odklonil. La Malfa ni izrazil pridržkov, kar naj bi pomenilo, da bo — v primeru Saragatovega umika — ostal kot edini podpredsednik vlade Vsi se seveda sprašujejo, kakšno Malfa in Giuseppe Saragat: možna podpredsednika vlade vlado snuje Andreotti. S Kvirinala je Pertini dal jasno razumeti, da ne bo več spreminjal kart, skratka, vso rešitev prepušča Andreottiju. Delegacija KD je zasedala dejansko brez prestranka. Danes se bosta sestali vodstvi PSI in PRI, jutri pa KD. Komunisti so tudi organizirali več sestankov, čeprav ne skrivajo svojega skepticizma, saj ocenjujejo mandat Andreottiju samo kot spoznanje, da si je KD hotela za vsako ceno zagotoviti nadzorstvo vlade, ki bo upravljala državne posle v volilni kampanji. Tako trdijo, da ima Andreotti »v žepu mandat za razpust zbornic«. Kaj torej lahko stori Andreotti? Lahko bi, na primer, sestavil vlado, kakršno zahteva Saragat, se pravi s sodelovanjem KD, PSDI, PRI in PSI ter dvema ministroma, ki pri padata neodvisni levici. Prvi naj bi bil Altiero Spinelli, bivši član izvršne komisije EGS ter rektor rimske univerze Antonio Ruberti. Bo Andreotti sprejel dva ministra, ki prihajata iz »komunističnega kroga«? Govori se, da v KD snujejo rešitev, ki naj bi bila taka, da bo «volk sit in koza cela«. Tako baje pritiskajo na PSI, naj pristane na obnovo »četverne večine« (levega centra), brez sodelovanja komunistov. Ta večina naj bi «samostojno» sklenila, da vključi v vlado dva predstavnika neodvisne levice in to predstavila kot «koncesijo» komunistom »v imenu narodne solidarnosti in odgovornosti«, vse skupaj pa zabelili z ugotovitvijo, da KPI ni zrela za polnopravni vstop v vlado. Kaj bi dosegli s tako »perverzno formulo«? Socialisti bi jo odklonili, ker nasprotujejo obnovi levega centra, KPI pa bi taki rešitvi nasprotovala, ker bi bila formalno diskriminirana. Končno pa bi tako rešitev zavrnila tudi neodvisna le-(vica. o kateri sedaj vsi. govori#), 'ne da bi nikogar vprašali, ali sprejme ministrska mesta in pod kakšnimi pogoji, V tem primeru bi imel Andreot ti odprto pot. Sestavil bi »tristransko« vlado s socialdemokrati (brez Saragata) in republikanci (z La Maifo) in jo predstavil zbornicama. Tu bi ne prejela zaupnice, Pertini bi razpustil parlament in napove dal nove volitve, ki bi jih nadzorovala taka centristična vlada. To naj bi bil «scenarij» prihodnjih dni, vendar velja poudariti, BANGKOK — Kitajsko težko topništvo in oklopne enote naj bi se vrnile za kitajsko - vietnamsko mejo, 80 tisoč vojakov pa utrjuje svoje položaje na obmejnih območjih Vietnama, da bi omogočili nemoten umik kitajske glavnine. LR Kitajska tore;, uresničuje napoved o Sirniku svojih sil, »potem ko je s protinapadom zadala zgleden udarec in kaznovala Vietnamce zaradi njihove agresivne politike«. Optimistično bangkoško verzijo pa ne potrjujejo zadnje vesti s fronte in niti poročanje hariojskega radia, ki govori «o plenjenju in ropanju kitajske vojske«. Kljub temu pa so vesti o umiku težke oborožitve o-snovane, saj drugače ne moremo pojasniti kitajskega razstreljevanja mostov in predorov. Včeraj je vietnamsko partijsko glasilo objavilo Na procesu zaradi izkrivljanja preiskave o petoveljskem atentatu Zahteva po obsodbi karabinjerskih častnikov in oprostitvi goriškega pravdnika Pastoiija Beneški tožilec dr. Fortuna vztraja, da je šlo zgolj za preveliko vnemo pri odkrivanju atentatorjev da so stranke kar se da previdne. Edini, ki se je oglasil z dokajšnjo ostrino je Altiero Spinelli, ki je zanikal Craxijevo trditev Zacca-gniniju, češ da bo kandidat na listah PSI na evropskih volitvah. «Prav nasprotno«, je pribil Spinelli, «bom kandidiral na listi KPI«. Craxi je baje to zagotovil Zacca-gniniju v upanju, da bo omilil njegovo nezaupanja do neodvisne levice, pri tem pa sploh ni vprašal Spinellija za mnenje. KPI medtem molči in izjavlja, da čaka na predloge mandatarja Andreottija. Slednji pa je napovedal, da se bo najprej srečal s socialisti, ker bo od njihovega odgovora odvisen nadaljnji potek srečanj. MINO FUCCILLO BO KLJUB PROTISLOVJEM PREVLADALO ENOTNO STALIŠČE? Razprava o beneških Slovencih v pokrajinskem svetu v Vidmu Pomembna posega Petrieiea (KPI) in Chiabudinija (KD) VIDEM — Pokrajinski svet je včeraj pričel razpravo o raznih resolucijah, bi obravnavajo zaščito beneških Slovencev oziroma furlanske skupnosti, a je še ni zaključil. V prvem delu razprave so prišla do izraza zanimiva stališča in vprašati se moramo, v kolikšni meri se bodo odražala v končnem dokumentu in če bo resolucija osvojena enotno ali pa zgolj z glasovi centristične večine. Vprašanje ni nepomembno, če pomislimo, da stoji videmski pokrajinski svet pred izbiro, ali naj o-svoji odprta stališča enotnega dokumenta iz Špetra Slovenov in torej stališča Petričiča (KPI) ter Chiabu dinija (KD) ki sta izrazila različne težnje beneških Slovencev, ali pa bo osvojil vnaprej pripravljeno in nesprejemljivo ozko resolucijo KD in PSDI, ki omenja le »praslovanske skupnosti« v Furlaniji. Prvi je v diskusijo posegel komunist Pavel Petričič, ki je spregovoril v slovenščini. Demokristjani so zamrmrali, fašist je zapustil dvorano, predsednik pokrajine Englaro pa ga je opomnil, nakar je Petričič nadaljeval v italijanščini, še prej pa opozoril, da je drugim bilo do voljeno govoriti furlansko. Ostro je obsodil kampanjo izkrivljanja, pri kateri z zloglasnim dr. Cieerijem vneto sodelujejo «Piccolo» in drugi časopisi v naši deželi (milanski «Corriere della sera« pa jim je dal pristno lekcijo poštene informacije), kakor tudi ozka gledanja videmske KD, ki govori le o zaščiti narečij, v resnici pa teži k neboleči odpravi beneških Slovencev, Dr. Ciceri zbira podpise za nekakšen referendum, ki naj bi »ukini! Slovence« s pomočjo aktivistov PSDI in KD, pri tem pa se poslužujejo vsakovrstnih groženj. Slep je, kdor ne vidi v tem poskusu ponav-'janja znanih protiosimskih kampanj v Trstu. Toda beneški Slovenci odklanjajo take poskuse, ker lojalno podpirajo republiko in si od nje pri- ŠE DALEČ DO MIRU NA AZIJSKEM JUGOVZHODU KLJUB UMIKANJU KITAJSKE VOJSKE SE NAPETOST VINDOKINI NADALJUJE Laos obtožil Kitajsko, da grozi njegovi suverenosti in ozemeljski celovitosti (Od našega poročevalca) BENETKE — Dve leti in pol za-Jr°l"a za generala karabinjerjev Di-Jrt Mingarellija; dve leti in štiri Jcsece zapora za majorja Antonina biriča; štiri mesece zapora za podatkovnika Domenita Farra; opro-'tev goriškega državnega pravdata Bruna Pascalija zaradi pomanj-®nja dokazov; to so zahteve držav-b£a tožilca dr. Ennia Fortune na ohtCeSu Drot-i preiskovalcem, ki so btoženj izkrivljanja preiskave o retoveljskem atentatu. s,Te zahteve vsenujejo dve značilnost« Ke ne ozirajo na dej- j. v°. da je bilo potvarjanje resni-bačrtno in ne naključno ter so jj ,Za6teve zelo mile; drugič, da r tožilec postavil jasno ločnico med arabinjerji in med Pascolijem. dejansko je bilo prav obravnavajo Pascolijevega primera izredno jj 'zadeto. Dr. Fortuna je ves čas »bvoriil o odgovornosti goriškega to-v Ca, o njegovih pobudah v trenut-*U' ko preiskava ni več sodila v Jegov0 pristojnost in o prikrivanju j padnih aktov. Pri tem se je stalno j“°gibal odločnim besedam, ampak J® z dokaj zapletenimi stavčnimi režami povedal, da je Pascoli si-®r kriv, a da kljub temu zahteva gostitev, čeprav se sodniki lahko rbiočijo drugače. Ta zahteva, ki j bila, glede na zadržanje dr. For-Une vse od začetka procesa precej ^Pričakovana, je umeteljil s trdit-JbJo da je, po njegovem mnenju, dr. bscoli s tem, da je prikril Farro-b Poročilo dejansko napravil sam j bi škodo in da ni oškodoval obto-bhcev. Dejansko pa je ta utemeljijo precej iz trte izvita, saj je Far-j°vo poročilo v veliki meri v na-?Pfotju s Chiricovim poročilom, kar ‘ že takoj v začetku postavilo v ®vbrn preiskavo, ki so jo vodili karabinjerji. Sicer pa je Fortunov go-«0r izzvenel obremenilno za Pasco-in so zaključki, to je zahteva P° oprostitvi, v precejšnjem naspro- tju s celotnim izvajanjem beneškega državnega tožilca. Drugačen ton pa je Fortuna ubral, ko je šlo za karabinjerje. Medtem ko je bil do Pascolija nadvse obziren, je n.pr. Farru zabrusil v obraz, da taki ljudje ne sodijo med karabinjerje, o Chiricu, ki se je na zaslišanju izgovoril, da se je pri sestavljanju poročila «zmotil», pa je dejal, da je treba častnika za namerno pomoto obsoditi, če pa bi šlo res za »pomoto«, pa bi ga morali odpustiti iz službe, ker take pomote niso dopustne. Prav tako o-ster je bil Fortuna do Mingarellija, o katerem je dejal, da je osebno vodil preiskavo in da je pač zanjo odgovoren. Zahtevo po obsodbah je beneški tožilec tako razčlenil; štiri mesece zapora naj bi Farru naložil zaradi lažnega pričevanja, medtem ko naj bi ga oprostil obtožbe neresnične sestave poročila o «švicarski ekspediciji«, češ da je poročilo pri navajanju dejstev točno, zgrešena so le Farrova sklepanja, zaradi katerih pa častnika ni mogoče obsoditi. Mingarellija naj bi obsodili na leto dni zapora, ker je pozval na zaslišanje goriško časnikarko Lauro Canta Alessijevo v obdobju, ko ni bil več pristojen za preiskavo in je neresnično napisal v zapisniku, da se je Alessijeva predstavila na lastno pobudo. Leto in dva meseca zapora za Chirica je zahteval zaradi lažnega poročila o «švicarski ekspediciji«, končno je zahteval obsodbo Chirica in Mingarellija zaradi opuščanja nekaterih Di Biaggiovih izjav v uradnih zapisnikih Prav ta zadnja obtož.ba je izredno zanimiva in simptomatičen primer o tem, kako je potekala celotna preiskava o petoveljskem atentatu. «Superpriča» VValter Di Biag-gio je že na enem izmed prvih zaslišanj dejal karabinjerjem, da je Gianni Mezzorana avtor anonimnega pogovora. Karabinjerji so nemudoma poslali posnetek Mezzorano- vega glasu svojemu zaupnemu izvedencu, ki pa je bil mnenja, da je neznani glas bolj podoben glasu obtoženca Bgdina. Karabinjerji tega Di Biaggiu niso povedali in na zaslišanju 27. februarja 1973, ko je slednji potrdil, da je izvedel od Marie Mezzorana, da je njen brat po telefonu zvabil karabinjerje v past, tega enostavno niso vključili v zapisnik. Medtem pa je tožilec Pascoli odredil uradno preverjanje glasu in za £o pooblastil sodnega izvedenca Avalloneja iz Genove. 13. marca 1973 je Mingarelli poslal Pasco-liju daljše poročilo o opravljeni preiskavi, v katerem seveda ni navedel Di Biaggiove izpovedi o Gian-niju Mezzorani. Minilo je tako nekaj časa in nenadoma so karabinjerji izvedeli, da je izvedenec Aval-lone ugotovil, da je neznančev glas podoben glasu... Giannija Mezzora-ne. (Toliko v pojasnilo: kasneje so primerjavo glasov poverili še drugim sodnim izvedencem, ki so vsi izključili, da bi šlo za kateregakoli od goriških obtožencev). Kaj storiti? Zapisnika zaslišanja Di Biaggia 27. februarja niso mogli več spremeniti, ker je bil pač sodnik o tem že obveščen in so zanj vedeli tudi zagovorniki, saj so medtem (21. marca 1973) aretirali Rešena in ostale. Karabinjerji so se znašli pred dejstvom, da so se izkazale kot »resnične« EH Biaggiove trditve, o katerih so vedno mislili, da so napačne in so jih zato prikrili. Treba je bilo te trditve časovno prenesti v sedanjost in tako je Chirico 24. marca ponovno zaslišal Di Biaggia, ki mu je, končno, »uradno razodel«, da je bil avtor telefonskega poziva Gianni Mezzorana, kar se je uje malo z ugotovitvijo genovskega izvedenca. Ves ta postopek je včeraj obrazložil dr. Fortuna in s tem utemeljil zahtevo po obsodbi Mingarellija in Chirica. Ta obrazložitev pa mu je služila še za drugi namen: namreč zato, da dokaže, da je vso zadevo «zrežiral» Di Biaggio, da so mu karabinjerji nasedli, da v ozadju preiskave ni bilo nič »političnega« in da obveščevalna služba SID sploh ni imela prstov vmes. Fortunovemu govoru je že včeraj sledil prvi poseg zagovornika. Proces se bo vsekakor zaključil šele prihodnji teden, predvidoma v torek ali v sredo. BOJAN BREZIGAR pod naslovom «Slavna zmaga naših oboroženih sil in vojske« članek, ki potrjuje tuoikanje kitajske vojske iz Vietnama. V članku je tudi potrjena vest, da so Vietnamci pokazali »dobro voljo« in «dovoli!i» umik kitajskih sil. »Če pa bedo njihove sile na umiku nadaljevale z oboroženi- no kaznovali. Vojaška avantura ki tajskih reakcionarjev proti naš; do movini je klavrno propadla«, zatrjuje dnevnik in zaključuje: «če se ne bi odločili za,umik, bi bile njihove izgube še hujše. Nihče se ne more šaliti z našo trdno voljo, z nepremagljivo udarno močjo naše vojske in vietnamskega naroda.« Pekinško glasilo kitajskih komunistov Renmin Ribao pa slavi kitajske vojake, ki so v »protinapadu« dosegli «popolno zmago«. «RazbTni-li smo napadalno aroganco in mit nepremagljivosti te azijske Kube in zadali hud udarec sovjetskemu agresivnemu načrtu in njeni razširitvi na azijskem jugovzhodu«. V komentarju kitajske tiskovne agencije Xinhua pa je izražena zaskrbljenost zaradi položaja v Laosu. Xinhua pripominja, da je vlada v V.elanu pod strogim vietnamskim in sovjetskim nadzorstvom, To pisanje ni nič drugega kot odgovor laoški vladi, ki je obtožila Kitajsko, da je ojači la svoje divizije ob laoški meji. Vientianski radio je med drugim izjavil, da »Kitajska grozi laoški neodvisnosti, njegovi suverenosti in ozemeljski celovitosti.« V uradnem komunikeju laoška vlada zahteva u-mik «kitajskih agitatorjev in vohunov, ki sejejo razdor med narodnostmi v Laosu«. Vesti o napetosti na laoško - kitajski meii potrjujejo tudi zahodni krogi, ki pripominjajo, da bi tu Kitajska laže uspela, saj bi se lahko poslužila vietnamske metode »bratske pomoči« pri agresiji Kampučije. Vientianski vladi ni namreč uspelo zatreti kljub obilni vietnamski pomo- či gverile raznih hribovskih plemen, ki z upanjem gledajo na močno severno sosedo. Položaj na azijskem jugovzhodu je torej še vedno skrajno napet, kljub temu, da sta Kitajska in Vietnam pripravljena na pogajanja. Žarni akcijami, jih bomo temu pri^r-1 hod*‘ Pripominjalo, da - t\jra ki_ | je morda Kitajska res dosegla de- len uspeh na vojaškem področju, a je za vekomaj navezala Vietnam na Sovjetsko zvezo. Prav tako je do sedaj nevtralni Laos prvič obsodil «kitajsko agresijo« in je s tem še sam zdrknil v interesno sfero Sovjetske zveze. Za zahodne opazovalce pa je najbolj nevarna ugotovitev, da neka velesila lahko sproži omejen napad na drugo državo, ne da bi izzvala drugih reakcij, kar predstavlja nevaren precedens tudi v drugih koncih sveta, (voc) čakujejo pravice. KD je kratkovid na, ker duši v lastnih vrstah slovenske glasove, ki vendar naraščajo. Petričič se je zato izrekel za to, naj videmska pokrajina podpre zah tevo po globalni zaščiti za vse Slovence, ne gledo na to, kje živijo. «Potem pa bomo pogledali, kaj je takoj uresničljivo in kaj ne«, je zaključil Petričič. Tiburzio (PSI) je podprl ta stališča, nato pa govoril o nujnosti raz delitve dežele v dva dela (Furlanija z Gorico na eni strani, Trst s Tržičem na drugi;. Socialdemokrat Ivo Napoli pa je mnenja, da hočejo komunisti vpeljati »jezikovno diktaturo«. V tem smislu je v celoti podprl Ciceri je vo zahtevo o referendumu, ki naj «dokaže, da nimamo nič skupnega s Slovenci v Gorici in Trstu«. Gotovo pa je pomemben poseg demokristjana Chiabudinija, ki je pristen Benečan (kot je poudaril in dodal, da bi tudi sam lahko govoril slovensko, vendar še ni bil odobren zakon, ki bi to dovoljeval). Dejal je, da je proti poenostavljanju, češ da vprašanje beneških Slovencev »vsiljujejo od zunaj«. Prisotnost krščanskih demokratov je med beneškimi Slovenci utrdil pesnik in duhovnik Ivan Trinko, s aru Chiabudini pa se je učil pri don Cuffolu (Bevkovem Čedermacu) in je torej spoznal zatiranje fašizma. Po vojni je KD nastopala v beneških dolinah kot zastopnik italijanske državnosti. Časi se spreminjajo. Logika bi zahtevala, da se prizna obstoj Slovencev v videmski pokrajini in se zato ustrezno zaščitijo. Toda med ljudmi prevladuje nezaupljivost, pomanjkljivo poznavanje problemov. Kaj je torej mogoče storiti takoj in kaj v bodoče? Chiabudini je tu dejal, da si v KD utira pot spozna nje, da je «načelna globalna zaščita« potrebna za vse Slovence, čeprav bi jo morali »uresničevati postopoma glede na soglasje ljudi«, brez vsiljevanja. Tako naj bi se sproti razvijala v občinah in krajevnih skupnostih razprava, ki naj določa koliiino »izvedljive zaščite«. Najbrž bo tak,o mogoče v celoti zaščititi beneške Slovence prihodnje generacije, ki bo verjetno mislila drugače, tudi zaradi čedalje bolj odprte meje in tesnih stikov med ljudmi. »To bi lahko bil naš predlog«, je zaključil Chiabudini. Po tem posegu je predsednik od ložil razpravo za nedoločen čas, med prisotnimi beneškimi in kanalskimi Slovenci pa smo ugotovili, da bi nova stališča Chiabudinija lahko bila dobra osnova za iskanje skupnega stališča, (sts) iiiiiiiiiiniiiiiiiif 11111111111 iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiium«iliilaiii,ikiii iI||iiIiiIiI|||||II|||||||||||||||I|I|||||U||||||||||||| OB CARTERJEVEM OBISKU V KAIRU PRED REŠITVIJO KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU? KAIRO — Ameriški predsednik Jimmy Carter je sinoči odpotoval iz ZDA, danes ob 13. uri po italijanskem času pa bo dospel v Kairo, kjer bo skušal dobiti od Sadata pozitivne odgovore na zadnje ameriške predloge, s tem pa bi končno vendarle bil omogočen podpis mirovne listine med Egiptom in Izraelom. Dobro obveščeni krogi v Washing-tonu pripominjajo, da bo Carter skušal prepričati Sadata, naj opusti zahtevo po določitvi točnega datuma za upravne volitve v Cisjor- rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiititiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii, |,n, m, n, iniHnunn,,nuni imuni, tu 1,11,1,11111,11111,(11111,1111111111111, MiumniuiMi,m,immiii,Minimum Namesto praznika - zasedba . O" . : Mnog> žensk se bo drevi zbralo in skupaj proslavljalo dan, ki splošno velja kot praznik demokratičnih žena. Toda to ni vse. ženski svet tarejo resni problemi, s katerimi se soočajo vsak dan, celo leto. Med temi problemi je tudi odprtje sodobnih družinskih posvetovalnic. Na to so hotele opozoriti tržaške ženske, ki so včeraj zasedle posvetovalnico pri Sv. Ani in hočejo s tem doseči, da bo sicer formalno ustanovljena posvetovalnica zares delovala za reševanje ženskih vprašanj z njihovim odločilnim sodelovanjem daniji in Gazi. V zameno pa naj bi se Izrael obvezal, da v teku enega leta od podpisa mirovnega sporazuma opravi vse potrebno, da bosta Cisjordanija in Gaza avtonomni. Med svojim tridnevnim obiskom v Egiptu bo Carter stanoval v kraljevi palači Kubbeh, kjer je že pred leti bival tudi Nixon. Ameriški predsednik bo nato v soboto odpotoval v Tel Aviv. V zadnjih urah pa je prišlo marsikaj na dan v zvezi s pogovori, ki sta jih imela Carter in Begin prejšnji teden v Washingtonu. Državnika naj bi se domenila, da bo izraelsko vojaško bazo na Sinaju prevzela vojska ZDA, Begin pa naj bi svetoval Caterju, da ustvari bazo ameriške vojne mornarice v bližini Hajfe. Predsednik Carter naj bi v bližnji bodočnosti tudi sklenil nekakšen «0-brambni sporazum« z Izraelom. Izraelski zunanji minister Moše Dajan je včeraj med drugim izjavil, da bi bilo v primeru egiptovskega pozitivnega odgovora vprašanje sklenitve miru samo stvar nekaj tednov. Rešiti bi bilo treba samo dve vprašanji, ki zadevata naftna ležišča na Sinaju in datum vzpostavitve normalnih diplomatskih odnosov. Po drugi strani pa je predsednik egiptovske vlade Khalil izjavil, da je Carterjev obisk v Kairu dobrodošel, vendar se bo Egipt izjasnil samo po končanih pogovorih med ameriškim predsednikom in Sadatom. Arabski župani Cisjordanije in Gaze pa so glede Carterjevega obiska na Bližnjem vzhodu izrekli docela negativno mnenje, prav tako tudi nekatere arabske države in organizacija za osvoboditev Palestine, medtem ko dinge zmerne države o obisku vztrajno molčijo. S tem v zvezi bo najbrž prišlo do skorajšnjega vrha arabske »fronte odločnosti«. Zunanji ministri in ministri za ekonomijo arabskih držav se bodo, v primeru da Sadat podpiše mirovno listino z Izraelom, sestali v Bagdadu in sprejeli vrsto političnih in gospodarskih sankcij proti Egiptu. (mč) OB OSMEM MARCU Obveza za vse 8. marec! Dan žensk, dan pdauice človeštva! Priložnost za razmislek o tej polovici prebivalstva našega planeta, priložnost, ki se nam sicer nudi vsak dan in vsako uro. pa ven-aar pretežno ne razmišljamo o njej in hodi mimo nas v vsakdanjik, nas ne zavezuje v zapažanja, ki bi nujno morala nositi s seboj vsaj seme dvoma v vrednote, ki to polovico človeštva pogojujejo, o-me ju je jo. ji določajo postavo, zapisano in nezapisano, drugačno od one, ukrojene v vebki meri za «močni« del zemljanov. Marsikaj se je spremenilo za žensko v zadnjih stoletjih in desetletjih. Marsikaj pa tudi za moškega. Ostala so sorazmerja. Kakšna so danes? So boljša od onih iz preteklosti? Verjetno so! A že dejstvo, da ta sorazmerja vendarle še obstajajo, predstavlja v današnjem času določeno anomalijo. Prizadevanja za enakopravnost so torej še vedno polnoveljavna. Ženska ne bo nikoli enaka moškemu. Biti pa mora enakopravna. Kaj je to enakopravnost ženske? Kdo govori danes o tej enakopravnosti? Mnogi! Govore moški in govore ženske. Velike besede in lepe misli. Kolikšna je moč teh besed m doseg teh misli? So te besede sad novih spoznanj o vlogi ženske o družbi, družini, življenju, delu, sprostitvi, ali so to misli, porojene skozi v podzavest vsajeno in v tisočletjih izbrušeno mnenje o »posebni« vlogi «nežnega spola*, predanega materinstvu, družini, milini, zvestobi, obogateno z nekaj moškimi svoboščinami, ki jih pač terjata današnji vek in razvoj? 8. marec — dan žensk! Katerih žensk? Tudi onih iz Kordiljer, s petnajstimi otroki, od katerih jih polovica umre pred petim letom starosti? Ali iz Južne Afrike, kjer morajo svoj sedež v tramvaju prepustiti ne le belemu gospodu, ampak tudi beli gospe? Morda onih iz Arabije, kjer je ženska še vedno bitje z drugega sveta? In severnoitalijanskih tpendolark». fci vstajajo ob štirih, da se lahko z vlakom do sedmih pripeljejo v Milan in se vračajo k družini ob 22? Katerih žensk? Vseh tistih, ki s pušico in bombo še vedno gradijo svojim otrokom najdragocenejšo dobrino, svobodo? Ali onih, katerim v Baskiji, Kurdistanu, indijanskih rezervatih in tudi pri nas, v naši deželi, še vedno odrekajo enakopravnost z večino, srčdi katere živijo ter jim s tem prtijo ne le družbeno, ekonomsko in statusno, ampak tudi na-todnostno podrejenost? Katerih? Vedo vse te ženske, da je 8. marec njihov dan? Koliko je takih, ki ne vedo niti tega: tisoč, milijon, milijarda? Ni lahko govoriti o ženskem vprašanju. V nobeni družbi. Tudi v najbolj naorednih še daleč niso rešili vseh konfliktnih odnosov med žensko in moškim. Ponekod je bilo storjenega mnogo, zelo mnogo. Vse pa še nikjer. Kakšna je razlika od mnogo do vse? In kakšna od malo do vse? še vedno pa so na zemlji področja, kjer se je za ženske zgodovina ustavila. Stoji! Stoletja in stoletja. Kako žive te ženske? Tam lahko razlike merimo le od nič do malo. Drugačna merila so nemogoča, nedosegljiva. Pomeni to, da je ta rod teh žensk obsojen? In naslednji? Mi ž vimo v razviti družbi, o omikanem svetu, v blagostanju. E-nakopravnost je bojno geslo, ki ga. vihtimo za vsakodnevno uporabo. So ženske v tej družbi ret enakopravne? Zakaj imamo ženska društva in ne moških, ženska združenja in ne moških? Zakaj i-mamo feministke? Zakaj nimamo moških društev in združenj, ki bi se borila za enakopravnost z žensko? Tajiti ne moremo: kljub vsemu )t današnje življenje za vse le lažje. Vsem prinaša mnogo novega, boljšega: ženskam pa pušča tudi precej starega. Prinaša jim možnost za ekonomsko neodvisnost, družbeno uveljavitev, pušča jim pa dom, družino, breme, ki si ga ie treba oprtati poleg službenih in družbenih obveznosti. Vsi tega bremena ne nosijo. Moški pretežno ne. V razvitih državah je v službenem odnosu skoraj toliko žensk kot moških. Polovica. V družbenih aktivnostih jih je mnogo manj, morda pet, deset odstotkov. Koliko žensk lahko svoj prosti čas sprošča p žabam, športu, rekreaciji? V svetovnem merilu je športnic, v primerjavi z moškimi, le kak procent. Zakaj se ženska težje uvel avlja o družbi? Zakaj težje v službi? Zakaj je ženska predmet reklamne eksploatacije? Je enakopravnost že lahko povod za ponos urejenih družb? Ali ta enakopravnost je? In še to: ali je to le ženski problem? Ali se boj žensk za dosego vsega, kar bi morale imeti, po se morajo za to šele boriti, ne tiče vse naše družbe, niso t0 skupni problemi in skupno spričevalo vseh nas? Tu ni dvoma! Prav zato pa naj 8. marec ne bo le točka v času, ki naj bi opominjala ženske na boj za njihove pravice, ampak dan, ki naj bo simbol prizadevanj vseh nas za to, da bo ta datum nekoč, kar morda danes še nikakor ni — praznik žensk, vseh žensk sveta! BOJAN PAYXETIC PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 8. marca 1973 |ty NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU Deželni svet proti terorizmu za demokratične svoboščine Odobren enotni dokument predsedstev vseh italijanskih dežel Brez demokratičnih svoboščin je nemogoč in neučinkovit vsak nadalj-ni boj za uresničitev cele vrste bistvenih zahtev, ki jih terja pozitiven in napredno usmerjen razvoj italijanske družbe. Iz te jasne in preproste ugotovitve ki pa očitno še ni tako splošno usvojena, je v uvodnem posegu včerajšnjega zasedanja deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine izhajal njegov predsednik Mario Colli. Dejansko je Colli deželnim svetovalcem, ki so zasedanje skoraj v celoti posvetili perečemu vprašanju obrambe demokratičnega ustroja države pred napadi terorizma in vedno pogostejšimi izbruhi nasilja, poročal o nedavnem srečanju predsedstev vseh italijanskih dežel. Sredi februarja so se najvišji predstavniki deželnih svetov zbrali v Rimu predvsem zato, je podčrtal Colli, da bi porušili «trden zid besed* in začeli graditi obrambo težko pridobljene demokracije raje na dejstvih. Takrat so izdelali tudi skupen dokument, ki so ga predstavili predsedniku italijanske države Per-tiniju in se obenem obvezali, da ga bodo vsak v okviru lastne dežele, najprej predstavili deželnemu svetu in javnosti, predvsem pa, da bodo njegovo vsebino izvajali. Med najkonkretnejše pobude, ki jih vsebuje dokument, ki so ga podpisale vse dežele in ga naslovile na najvišje državne organe, kot tudi na krajevne uprave ter na sindikalne in politične sile, sodi poziv na drugačno, bolj vsebinsko proslavljanje 25. aprila — dneva osvoboditve. Povsod naj bi prišlo do srečanj, na katerih, kot je izrecno poudaril Colli, ne bi samo obujali spominov na težke žrtve, ki so bile potrebne, da se je Italija najprej otresla fašističnega jarma, nato še nacističnega okupatorja. Na njih bi morali predvsem kovati široko enotnost, ki naj bi v prihodnje obvarovala demokratični ustroj pred napadi nazadnjaških in terorističnih sil, oziroma naj bi preprečevala tovrstne pojave. lanija - Julijska krajina prispevala k enotni akciji vseh dežel ob 25. a-prilu. Zaradi pomembnosti vprašanja, ki je seveda zahtevalo veliko časa, in še zaradi nekaterih drugih sprotnih obveznosti sveta, so razpravo o družinskih posvetovalnicah prenesli na današnje in naslednja zasedanja. (bp) Radikalci prijavili državnemu pravdništvu lastnika kamnoloma Tajnik tržaškega združenja radikalne stranke Gianfranco Granara je vložil na tukajšnjem državnem pravdništvu sodno prijavo zaradi neodgovornega ravnanja delniške družbe SICAT, ki izkorišča bivši Faccanonijev kamnolom. Granara trdi, da je vodja družbe Quirini Car-darelli v brk raznim odredbam prefekture in drugih oblasti pri kopanju prezrl vse varnostne ukrepe, tako da obstaja sedaj nevarnost velikega usada, ki bi spravil v življenjsko nevarnost delavce, mimo vozeče avtomobiliste in stanovalce bližnjih poslopij. • S predvajanjem Eisensteinovega filma »Aleksandr Nevskij*, ki bo na sporedu od danes do sobote v Cappelli Underground v Ul. Franca 17 se bo zaključil ciklus prireditev, posvečenih Prokofjevu, ki jih je priredila glasbena šola Tanini. V POPOLDANSKIH URAH PRI VALMAURI ŽENSKE VČERAJ ZASEDLE DRUŽINSKO POSVETOVALNICO Zvečer je bila v zasedenih prostorih skupščina, ki so se je udeležili tudi nekateri politični predstavniki Medtem ko se v deželnem svetu pripravlja razprava o perečem problemu družinskih posvetovalnic — o tem bodo namreč govorili danes — je Kolektiv za žensko zdravje včeraj zasedel družinsko posvetovalnico pri Valmauri. Iz solidarnosti so se akciji pridružile tudi nekatere druge ženske te mestne četrti. Glavni razlog zasedbe je neučinkovita uporaba stavbe, ki po tolikih polemikah, zahtevah, razpravah in protestih ostaja še vedno neizkoriščena. Kronologija te posvetovalnice je znana. Prvotni načrt iz leta 1976, ki je predvideval delovanje ekipe osmih operaterjev (zdravnik, ginekolog, psiholog in drugi) se je iz tehničnih razlogov kmalu izjalovil. Šele lani se je redno zaposlila psihologinja, občasno pa prihaja zdravstvena delavka, ki še zdaleč ne za- .............■I"|"""»"|"""""""|"|"|||||","|||||||||||>.iiiiiiiii.i.................................................mn Z RAZPRAVE NA ZADNJI SEJI MLADINSKEGA ODBORA SKGZ Mladina naj bo v prvi vrsti boja za narodnostne pravice Potrebno je stalno informiranje italijanske javnosti o slovenski zahtevi po globalni zaščiti Po daljši razpravi je deželni svet odobril enotni dokument vseh dežel, proti se je izrekel edinole predstavnik stranke Democrazia prole-taria, medtem ko so se svetovalci MSI in PDUP vzdržali, čeprav zaradi različnih pogledov. S tem se je dejansko obvezal, da bo tudi Fur- V kolikšni meri sta nepoznava nje problematike narodnostne skupnosti v Italiji in napačna, prečesto šovinistično obarvana vzgoja vplivali na nedavne izbruhe protislovenske mržnje, ki je še zlasti prišla do izraza na nekaterih italijanskih srednjih šolah, je bilo osnovno vprašanje, ki so si ga postavili člani Mladinskega odbora pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi na zadnji, že 22. redni seji, na kateri so obravnavali splošen političen položaj v deželi s posebnim poudarkom na Trst. Nedvomno je namreč, da se drugače mladina ne bi v takem številu pridružila protislovenski gonji, ki jo je sprožila Lista za Trst s pisanjem v lastnem glasilu «La voce libera di Trieste*. Uvodno vprašanje je povsem u-mestno, saj je natančnejše preverjanje dogodkov na klasičnem liceju »Dante* in znanstvenem zavodu »Ga- MiiitiiiHiiiiiiiiMiiiiaiMiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiitiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiititiiiiiii ZAHTEVA KPI V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Občina naj se učinkovito loti vprašanja stanovanjskih izgonov Danes sestanek na prefekturi za iskanje izhoda iz nevzdržnega položaja Tržaški občinski odbor se mora resno lotiti vprašanja izgonov, ki postaja vsak dan bolj dramatično. Demokratične stranke so že zahtevale, naj občinski svet posveti posebno sejo temu vprašanju, ker kakim 200 tržaškim družinam grozi, da bodo že v prihodnjih mesecih ostale brez stanovanja. KPI je v tej zvezi predložila občinskemu svetu resolucijo z zahtevo, naj Cecovinijev odbor sproži vrsto nujnih in učinkovitih ukrepov, da bi konkretno pomagali prizadetim. Resolucija KPI uvodoma ugotavlja, da v občini obstaja kakih tisoč praznih stanovanj, ki jih lastniki ne dajejo na tržišče bodisi zaradi špekulacij, kot tudi zato, da bi bojkotirali izvajanje zakona o pravičnih najemninah. V takem položaju pa se družine, ki jim grozi izgon, nimajo kam zateči, ker ne morejo najti stanovanj v najem po pravični ceni, kakršno določa novi zakdn. KPI ugotavlja tudi, da se je občinska uprava sicer javno obvezala, da bo ukrepala, vendar je doslej storila malo ali nič ter je med drugim prezrla zahtevo, naj bi poseben sklad za pomoč izgnanim družinam dvignili od predvidenih štirih milijonov lir na štiristo. Prav tako ni še občinska uprava obnovila občinske komisije za najemnine. Resolucija KPI našteva vrsto u-krepov, ki naj jih sproži občinska uprava. Najprej je treba za družine, l.i so bile izgnane iz stanovanja, poskrbeti za začasno zasedbo praznih stanovanj v primeru, da imajo lastniki na razpolago še druga stanovanja in da jih ne dajejo v najem že vsaj šest mesecev. Istočasno naj občina sproži štetje praznih stanovanj, naj obnovi občinsko ko- misijo za najemnine, naj spet ak- tivno sodeluje s svojim predstavni- Skupna proslava 8. marca, dneva žensk Slovenske in italijanske vi-šješolke in univerzitetne študentke bodo letos skupno proslavile 8. marec dan, ki naj odraža kulturno bogastvo ženš. S tem bodo enotno in borbeno poudarile svoj mednarodni praznik. Prirediteljice bodo organizirale praznik v novi Časa dello študente (Nova univerza), na njem pa bo sodelovala gledališka skupina »E Cantiere*. Na programu bodo pesmi, glasba in še kaj... Začetek ob 19-30. Vabljeni vsi. kom v koordinacijskem odboru, ki je bil ustanovljen pri prefekturi. Občina naj se tudi poveže z rajonskimi sveti ter naj poseže pri IACP za zagotovitev razpoložljivosti stanovanj po pravični stanarini, pri deželni upravi, pa tudi pri vladi z zahtevo po podaljšanju roka za izgone. Stanje, ki se ustvarja v mestu z grožnjo novih izgonov, bodo pregledali danes opoldne na prefekturi na sestanku, ki se ga bodo udeležili predstavniki SUNIA, lastnikov stanovanj in občinski predstavniki. Vsekakor bo treba nujno sprožiti nekatere drastične ukrepe in najti vsaj začasen izhod iz položaja, ki je povsem nevzdržen. V Miljah izpopolnjevalni tečaj za vrtnarice Miljska občina prireja izpopolnjevalni tečaj za učiteljice v otroških vrtcih. Tema tečaja bo »Pravljica in pravljičnost*. Prvo predavanje bo jutri, ob 20. uri v sejni dvorani ob činske palače, kjer bo dr. Marco Dallari govoril o vzgojnosti pravlji ce ter o analizi pravljic, ki sta jo izdelala Propp in Bettelheim. Ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žensk, jim čestita sekcija VZPI-ANPI iz Križa. lilei* dokazalo, da je nevednost skorajda brezmejna, nezaupljivost do slovenskih zahtev in slovenske stvarnosti precejšnja, kar uspešno zlorabljajo reakcionarne sile, ki pa obenem lahko računajo tudi na dejstvo, da do italijanske mladine težko pro-derejo verodostojne informacije o slovenski narodnostni skupnosti, deloma verjetno tudi po njeni krivdi in krivdi vseh demokratičnih sil. Zato so skupne pobude, tako med slovenskimi organizacijami, kot med vsemi naprednejšimi silami, izredno nujne. Do podobnih srečanj je na predlog ali ob sodelovanju MO že prišlo, več pa je že načrtovanih. Ob tem pa je tajništvo odbora z obžalovanjem ugotovilo, da se predstavnik MO ni udeležil srečanja e-notne delegacije vseh demokratičnih mladinskih gibanj pri prefektu, in to ne po svoji krivdi. Največ pozornosti posveča odbor v sedanjem trenutku dogajanju med študirajočo mladino. Na univerzi je do precejšnjega sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi visoko-šoka.,,pošlo žft„ob...volitvah, kar je med drugim omogočilo, izvolitev v upravni svet tržaške univerze slovenskega .predstavnika Branka Jazbeca. Pomemben doprinos k temu u-spehu je dalo med drugim tudi dogovarjanje med samimi slovenskimi študenti, dogovarjanje, ki pa bi se moralo v kratkem še poglobiti in nato privesti do ustanovitve Koordinacijskega odbora vseh slovenskih študentov na tržaški univerzi. Tesnejše stike so po protislovenskih izbruhih navezali slovenski in demokratični italijanski višješolci, ki se redno sestajajo in obveščajo o dogajanju na šolah. Domenili so se, da .je treba delovanje uskladiti, zato da bi v prihodnje z enotnim nastopom preprečili, da bi desnica lahko še kdaj slavila zmago na šolskih zavodih. Edini porok, da bi bili italijanski mladinci in širša javnost pravilno obveščeni o slovenski zahtevi po globalni zaščiti, je aktivna prisotnost slovenskih predstavnikov na vseh srečanjih in razpravah o tem vprašanju, so ugotovili člani MO in se s tem dejansko tudi obvezali za nenehno spremljanje in poseganje na raznih ravneh. Nikakor pa ni v tem času zamrlo sodelovanje z mladinskimi organizacijami v Sloveniji in na Koro- škem. Predstavniki MO so bili na raznih sestankih, tako v Tolminu in Idriji, številčnejša delegacija pa se bo udeležila že tradicionalnega srečanja obmejnih občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo prihodnji teden v Sežani, še ta teden pa "bo delegacija odbora odpotovala na Dunaj, kjer bo prisostvovala občnemu zboru Kluba slovenskih študentov, (bp) Stavka časnikarjev tržaškega «Piccola» V okviru vsedržavne sindikalne akcije za ureditev prejemkov za nedeljsko delo je časnikarsko združenje napovedalo vrsto razčlenjenih stavk. Med drugimi zato danes ne bo izšel krajevni italijanski dnevnik «11 Piccolo*. dostujeta, da bi posvetovalnica redno delovala, primanjkuje namreč primarna oseba, to je ginekolog, ki bi dal tej strukturi svoj pravi Domen. Med zahteve postavlja Kolektiv tudi važen problem urnika, saj so prostori sedaj odprti le nekajkrat tedensko in še to dopoldne, ko je večina žensk zaposlenih in se je zato ne more posluževati. V včerajšnjih večernih urah so ženske priredile skupščino. Vabilu kolektiva so se odzvali nekateri nred-stavniki političnih strank (KPI, PSI), predsednik in nekateri svetovalci tamkajšnjega rajonskega sveta ter predstavnica sindikata CGIL. Vsi so z zanimanjem sledili ženskim zahtevam in se obvezali, da bodo skušali čimp-rej poseči pri odgovornih organih. Socialist D’A-more se je obvezal, da bo že danes zahteval vključitev v dnevni red prihodnje seje občinskega sveta razpravo o tem problemu. Tudi rajonski svet je obljubil največjo podporo. Prava «nasprotna stran* pa je bila odsotna. Občinskega odbornika za zdravstvo Perca in predsednika zdravstvenega konzorcija Lonzarja so ženske na včerajšnjem zborovanju zaman čakale. Podčrtati je treba zanimivo akcijo, ki so je včeraj pričele izvajati nekatere predstavnice ženskega kolektiv?.. Gre za raznašanje letakov od hiše do hiše, kar pomeni neposredno soočanje z vsako žensko mestne četrti. Taki stiki pa nedvomno predstavljajo najuspešnejši način za osveščanje posameznikov in posameznic o tem tako obširnem problemu, kot je «ženska tematika*. S tem v zvezi so tudi povabile ženske, da se pridružijo današnjemu skupnemu srečanju, ki bo potekalo celo popoldne in cel večer v prostorih posvetovalnice. Poleg zabavnega programa bo tudi razprava, kako najuspešnejše upo rabiti prazne prostore te družinske posvetovalnice. V ZNAMENJU BOJA ZA ENAKOPRAVNOST Številne prireditve ob 8. marcu Na sporedu razprave o ženski stvarnosti, kulturni nastopi in seveda prosta zabava Dan žensk je priložnost za številne prireditve in manifestacije, ne moremo pa zapisati, da je to dan, ko ženska premisli o svojem položaju v družbi o svojem odnosu do moškega. Ni to dan izpraševanja vesti, saj vedno več žensk vse dni v letu ve, kaj pomeni biti ženska, kdor tega ne ve, pa to brez dvoma občuti. Dan žensk dobiva vedno nove vsebine. Moški darujejo prijateljicam, družicam, kolegicam rože, darovali jih bodo vedno bolj sramežljivo, poklon bo dobival drugačne pomene. Moški se ne bodo več spomnili, da je treba ženske nagraditi, ker ženske ne potrebujejo posebnih Pokrajinski odbor VZPI-ANPI in bivši partizani ISKRENO ČESTITAJO ŽENSKAM ob njihovem mednarodnem prazniku. priznanj, kar jim gre zahtevajo, kar jim gre si bodo vzele, šopek cvetja bo postal samo dejanje prijateljstva, brez posebnih pomenov, brez skrite misli strica iz Amerike, ki pride v domačo vasico, pokloni otrokom bombone in zašepeta. «Mi, ki imamo, lahko damo». Do tega bo prišlo, verjetno pa ne še tako kmalu. Moškim, ki so v srditih vojnah o-svajali tuje dežele, ki so držali žezlo, ki vladajo, ne bo lahko zapustiti svojega prestola, niti domače pručke ne. Ženskam ne bo vedno lahko izbežati iz ustaljenih norm, oziroma norme rušiti. Vse to ne bo lahko, ker ni lahko sveta spreminjati, ker ni lahko spreminjati samega sebe. No pustimo težka razmišljanja in prepustimo se temu, kar nam današnji dan nudi. Objavljamo torej seznam številnih praznovanj, ki bodo danes, v soboto in nedeljo na Tržaškem, če lahko o ženskem vprašanju razmišljamo vse leto, nam ni dano, da se vsak dan zdruiof mo, pogovarjamo, prirejamo kulW ne programe, plešemo, skratka, ** se družbeno udejstvujemo in sl<“ pa j živimo, (am) Danes, 8. marca Ob 9. uri v Skednju, ob - -un in » uti v Rocolu (Stopnišče Bonghi) ii> v NA POBUDO FILOZOFSKE FAKULTETE TRŽAŠKE UNiyERZE Pesniško posvetilo ženski na radiu Trst A Ob današnjem mednarodnem dnevu žensk, bo na radiu Trst A, ob 18.05 na sporedu oddaja «Pesniško posvetilo ženski*, v kateri bo igralka Mira Sardoč podala izbor slovenskih pesmi na žensko tematiko. JUTRI OKROGLA MIZA O BENEŠKIH SLOVENCIH O jezikovnih in socialnih problemih Slovencev videmske pokrajine bodo razpravljali štirje kulturni delavci iz Benečije in Kanalske dolble ter dva jezikoslovca Številnim pobudam samih beneških Slovencev, da izzovejo tudi znanstveno raziskovanje problematike slovenske skupnosti v videmski pokrajini, se prav v trenutku, ko postaja ta problematika predmet soočanja med političnimi silami, pridružuje pobuda tako visoke znanstvene inštitucije, kot je tržaška u-ni verza. Tematika, ki jo bodo pri jutrišnji okrogli mizi o socialnih in jezikovnih problemih Beneške Slovenije obravnavali nekateri najvidnejši slovenski kulturni delavci iz Benečije in Kanalske doline ter dva univerzitetna strokovnjaka jezikoslovca, bo krila širok spekter problemov, položaja Slovencev v videmski pokrajini, k učinkom, ki jih povzroča izseljevanje, k razmerju med etničnimi skupinami v naši deželi, problematiki globalnega razvoja beneške skupnosti, ki mora izhajati iz njene zgodovine, iz njene kulture in ne nazadnje iz .jezika, ki ga govori. Tako bo okrogla miza gotovo priložnost, da se na strokovni ravni razčistijo nekateri problemi, ki so v zadnjem času žal postali tudi predmet šovinistične propagande, po drugi strani pa si želimo, da bi o-krogla miza pripomogla k vztrajnejši raziskovalni dejavnosti v okviru te problematike. Kot smo že včeraj poročali, bo saj bo od ožjih jezikovnih proble- j do na okrogli mizi, ki bo jutri ob mnv, kot so odnosi med manjšinskim in vsedržavnim jezikom, odnosi med narečji in standardnim jezikom, funkcijska razslojenost jezika in podobno, posegla tudi k širši družboslovni problematiki, zgodovinski obravnavi kulturnega ir. političnega 17. uri v avli Ferrero filozofske fa kultete, Ul. delTUniversitš 7, sodelovali profesorji Viljem Černo, Fer-ruccio Clavora, Giuseppe France-scato, Mario Gariup, Luigi Heilmann in Pavel Petricig. Ž. G. •............................................................................................■■■■■■ ■■■m im, ■■ ■■ mn in tu....................................................................................................................................................m............im VČERAJ OB 13.30 Z BLISKOVITO AKCIJO ROP V POSTNIM URADU PRI SV. IVANU Nad 30 milijonov plena, od katerih 22 v gotovini - Preiskovalci našli le avtomobil, s katerim so roparji zbežali Poštni urad v Ul. Brunelleschi: prizorišče ropa iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiuiiiiiimiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Gradbeniki za razvoj industrije in mednarodne vloge našega mesta Rajonski sveti Ustanovitev kolesarske steze na Proseku in problem pooblastil o u-pravljanju vrtcev in rekreatorijev sta bila glavni točki, o katerih so razpravljali svetovalci rajonskega sveta za zahodni Kras na torkovi seji. Glede prvega problema je svet izrekel negativno mnenje, saj bi u-stanovitev te steze (21.600 kvadratnih metrov asfaltiranega tlaka nekje med proseško železniško postajo in prodajalno s pohištvom Lanza) pomenilo uničenje obširnega zelenega področja. Glede drugega problema pa je svet poslal občini posebno pismo, s katerim opozarja, da mnenja o teh pooblastilih ne more še posredovati, saj ni na tekočem, s katerimi sredstvi bo lahko razpolagala. Zadevo mora še podrobno proučiti in se pogovoriti s tistimi starši otrok, ki pošiljajo svoje otroke v kriški in proseški otroški vrtec. Vsekakor pa sedanje stanje sploh ne dopušča, da bi rajonski svet upravljal take strukture, kot so otroški vrtci in rekreatoriji. V torek, 13. marca, ob 19. uri se na sedežu v Ul. Cologna 30 sestane rajonski svet za Kolonjo - škorkljo. Posega župana Cecovinija in deželnega odbornika Colonija Na svoji letni skupščini, ki je bila včeraj v veliki dvorani tr , vinske zbornice, so tudi gradbeni podjetniki potrdili svojo opredelitev za «Trst št. 1», Ki gleda v bodočnost in v širino, v nasprotju z drugim Trstom, ki bi se ra ’, zaprl v o-brambi starih privilegijev zajedavskih slojev in ki je končno našel zagovornike v samozvanih melona-rjih. Predsednik Zbornice gradbenikov je namreč tako v obširnem »političnem* delu, kot v tehnični analizi sicer zaskrbljujočega stanja krajevnih gradbenih dejavnosL zelo jasno poudaril, da si ni mogoče zamisliti nobene pers;okti._ za razvoj našega mesta mimo tesnega povezovanja z deželno, državno in mednarodno stvarnostjo ter izvajanja povezovalne vloge, ki jo more Trst prevzeti v teh okvirih. Pri tem je Tassi zahteval jasnejše urbanistične izbire in odpravo zamud ter birokratskih zaprek pri izvajanju nove zakonodaje o stano vanjskih gradnjah in javnih delih Dejal je, da je pristojna oblast (de žela in občine) nakazala z urbani stičnimi instrumenti določene usme ritve, ki so v skladu, kljub nekate rim pomanjkljivostin z mednarodno vlogo Trsta. Zelo pomenljivo je pri tem poudaril, da nekatere sile ta kim izbiram nasprotujejo, in da je zato dolžnost političnih sil izraziti v našem mestu dejansko večino. Treba je zato čimprej uresničiti tako preureditev mestnega središča in načrte za ljudska stanovanja, kot tudi avtocestne zveze in središče za znanstvene raziskave. Te strukture in infrastrukture, ki jih omogočajo osimski sporazumi in jih narekujejo novi odnosi med SET in Jugoslavijo, bodo okrepile krajevno industrijo, s katero mora biti tržaška luka tesno povezana, če hoče zares izvrševati mednarodno vlogo. Trst se mora torej odpovedati tradicionalnemu jadikovanju in mora vložiti svoje sile v proizvajalnem procesu, ki mu ga omogačajo osimski sporazumi in velike javne naložbe. V tem okviru hočejo prevzeti aktivno vlogo tudi gradbena podjetja, ki morajo prebroditi krizo gradbenega sektorja z izvajanjem novih zakonskih določil o stanovanjih in s prevzemom del za strukture in infrastrukture, ki jih predvideva industrijski in splošni razvoj našega področja. Pri tem morajo sodelovati politične sile, upravitelji, sindikati in podjetniki. Župan Cecovini je v svojem po segu ponovil, čeprav se je trudil prikazovati, da v bistvu soglaša s stališči gradbenikov, znano kampa-nilistično gledanje LpT na bodočnost Trsta. Ko se je zagovarjal pred obtožbami zaradi zamud in protislovij nove občinske uprave, je pa moral med drugim javno priznati, da vsebuje lepak LpT o razlastitvah za ljudske gradnje grobe laži. Podpredsednik deželne vlade Coloni pa je dejal, da je sedaj trenutek, ko je treba pospešiti uresničevanje vseh infrastruktur, ki naj omogočajo Trstu in deželi izvajanje povezovalne vloge v Evropi in na svetu. Orisal je nato deželno politiko glede stanovanj (Trstu so dodelili 20 milijard lir, s katerimi bo mogoče zgraditi 700 ali 800 stanovanj), razvojnega načrta s 4.000 milijardami predvidenih naložb v 4 letih ter glede cestnih, železniških in luških infrastruktur. Skupščino gradbenikov sta pozdra vila še zastopnik trgovinske zbornice Riccesi in predsednik Združenja industrijcev Wagner, prisotni so pa bili številni predstavniki krajevnih uprav, javnih ustanov in sindikalnih organizacij. • V Nemškem kulturnem inštitutu bo drevi ob 20.30 jazz koncert z nastopom Silvia Donatija (klavir), Ju-liusa Farmerja (kontrabas), Gian earla Pillota (bobni) in Giannija Bassa (saksofon) Nad 30 milijonov lir, od katerih 22 v gotovini, je obračun včerajšnjega bliskovitega ropa v poštnem u-radu pri Sv. Ivanu. Trije zlikovci so vdrli s pištolami v rokah, zaprli osebje in dve stranki v službene prostore, pobrali poštno vrečo, v kateri je bil denar, in jo odkurili, ne da bi za sabo pustili sledove. Varnostni organi, ki so takoj uvedli preiskavo, so tri ure po ropu našli ukraden avtomobil, katerega so se po vsej verjetnosti poslužili roparji pri begu. Dinamika včerajšnjega ropa je zelo podobna klasičnim napadom na poštne urade, ki so jih pred kakim desetletjem prikazovali v we-sternih. Približno ob pol dveh je bilo v poštnem uradu v Ul. Brunelleschi 10/c le pet uslužbencev in mlada gospa, ki je prišla nekaj plačevat Roparji so s pištolami v rokah vdrli v urad, potem ko je vanj vstopila 54-letna Giovanna Bandel por. Kante, lastnica bližnje mlekarne, kj je uslužbencem prinesla naročeno kavo. Eden od roparjev se je ustavil pri vratih, ostala dva pa sta stopila • naprej in s silo odvedla Bandlovo in 29-letno Adriano Polo-jaz por. Dodič iz Ul. S. Pasquale 18 — tako je bilo stranki ime — za pisarniški pult ter zahtevala od ravnateljice urada, 57-letne Palmire Stradi por, Ubaldini iz Milj, Ul. Colarich 17/a, da odipre blagajno. V blagajni ni bilo denarja. Roparja sta nato prisilila vseh pet uslužbencev, stranko in lastnico mlekarne, da j se umaknejo v urad ravnateljice, J in jih zaklenila noter. Pobrskala sta i še v predalih in na pultu našla i poštno vrečo, v kateri je bilo 22 milijonov lir v gotovini in približno 8,5 milijona lir v čekih. Z vso naglico je tolpa nato zbežala. Enemu od uradnikov, 29-letnemu Filippu Caputu iz Ul. Donatello 2, je medtem uspeli priti skozi odprtino med stekleno pregrajo in stropom iz urada ravnateljice. Takoj je odklenil vrata urada in stekel do mlekarne, od koder je poklical «113». Na kraj ropa je prva prišla izvidnica letečega oddelka tržaške kvesture, ki ji je poveljeval marešalo Giuseppe Dellia, nato pa še karabinjerji. Takoj so začeli s preiskavo, ki pa doslej ni obrodila sadov. E I dini oprijemljivi indic, ki ga do slej imajo, je simca tržaške regi stracije, ki so jo našli ob 16.30 v Ul. Pindemonte. Avto so neznanci. lastnica mlekarne so dali preiskovalcem zelo podroben opis vseh treh roparjev. Tisti, ki je stal pri vratih, je imel na glavi kapo svetle barve, polovico obraza so mu skrivali temni naočniki, oblečen pa je bil v jopič svetle barve. V rokah je imel manjšo pištolo, mogoče beretto kalibra 9. Izmed ostalih dveh roparjev je imel tisti, ki je prisilil ravnateljico, da odpre blagajno, tudi kapo na glavi, prav tako je nosil temne naočnike, oblečen pa je bil v belo smučarsko bundo. Grozil je s pištolo, ki je imela dolgo cev. Po pričevanju enega izmed uradnikov 36-letnega Antonia Orgiseja iz Ul. S. Cilino 71, naj bi ta zlikovec zagrabi] za poštno vrečo, ki bi jo moral prav Orgise ožigosati. Tudi opisi ostalih dveh uradnic, 36-letne Giovanne Gruden por. Rose in 57-letne Marie Pie Tessitori por. Lobbo iz Drevoreda Sanz!o, so se ujemali z opisi drugih. Očividci so tudi povedali preiskovalcem, da se niso roparji izražali v pravilni italijanščini in niti s tržaškim naglasom. Agente letečega oddelka, ki vodijo preiskavo, čaka torej nelahko delo. Načelnik oddelka dr. Petrosino je vsekakor mnenja, da roparji niso Tržačani, (šč) Miljah (Trg Marconi), ob 15. v centru za umsko zdravljenje . Ul. Gambini 6 in na sedežu se*0 je KPI Pratolongo v Ul. Fogazzar0[ ob 17. uri v Ljudskem domu na P0"' čani otvoritev slikarske razsta* Megi Pepeu, ob 18.00 predavani prof. France Coretti o pesnici An®1 Achmetovi na sedežu Združenja talia - SZ v Ulici Torrebianca J" prireditev na Kolonkovcu. Ob j* uri v škedenjski kinodvorani - t* dališču, ob 19.30 v študentskem mu nastop gledališke skupine. *r Cantiere*. Ob 20. uri na Opčin®? (Prosvetni dom), pri Banih v čah, Križu, Miljah (Verdije o gledan šče), Čamporah, Boljuncu, lu (gostilna Zajc), v sekciji Kf Vostok, pri Sv. Ivanu, Ulica 3a” Cilino 40. Na teh prireditvah bn® spregovorile predstavnice pokraj*1' skega vodstva ZŽI - UDI. Jutri, 9. marca Proslava v Zgoniku s pričetki*'* ob 20. uri. Sobota, 10. marca Ob 10. uri v Ljudskem domu l\/IacQr>r*i/\ 94. ^ Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, 18. uri v Ljudskem domu v Nase’ lju sv. Sergija, ob 18. uri sestanelt z delavkami, ki zasedajo predilnj^ S. Giusto, ob 20. uri v kulturne® krožku Pečar, Ljudskem domu Križu, prosvetnem društvu »I. den» v Nabrežini, Ljudskem d°p!. pri Korošcih, v Mačkoljah, Dojjjr Borštu, pri Domju (sedež sindik®’ ta FLM), na Proseku - Kontove, (športno društvo Primorje), v TrejJ' čah in Rocolu (gostilna v Cernia 1). Nedelja, 11. marca Ob 16. uri v krožku ACLI v bj' Aldegardi (Kjadin - Rocol), ob ■’ uri v sekciji KPI Magdalena ter ® 18.30 v prosvetnem domu v °lC’ manjih. Sindikalne vesti BOLNIKI NAJ BI SAMI PLAČEVALI PREGLEDE Zdravniki bolniških blagajn f sklenili, da od 12. marca ne bob® zavarovancev več zdravili brezpl®c' no. Posamezen pregled si bo moral oZ tični plačati in nato zahtevali P°' vrnitev stroškov od bolniške Ma' je ostro gajne. Proti temu sklepu je protestiralo vodstvo sindikata NCCoo /CGIL z ugotovitvijo, da gre ** nov udarec delovnim množicam 1 reVrifeižlrri sloiem ter rnizkus zavl' reUftfejiim slojem ter poizkus ranja uresničitve zdravstvene remr me. Odgovornost za nastali polo*7 nosi po sodbi sindikata deželni o®' bor, ker zavlačuje načrtovanj zdravstvenih pobud v sklopu om6" njene reforme. OBČINA MORA POMAGA^ DRUŽINAM BREZ STREf^ Številnim protestom zaradi P0(iev deljkovih dogodkov pred vhodom poslopje s hišno številko 9 v vf ronejski ulici, kjer so sile javne«, reda napadle skupino občanov, je hotela preprečiti stanovanjski gon, sta se včeraj pridružila še dva' Sindikat upokojencev v okviru CG1 in pokrajinska federacija gradbince (FLC) krivita za nastali položaj 0 činsko upravo, ker ni pravočasn^ posegla za rešitev žgočega proble®11. stanovanjskih izgonov, hkrati Pa ? pozivata, naj nemudoma ug°toV' koliko je v mestu in predmesM praznih, neoddanih stanovanj * slednja začasno zasede, oziroma J odda v najem potrebnim družinam Pw pravični stanarini. Prijavljeni avtomobilski miši Karabinjerji so včeraj prijavili sodišča zaradi številnih kraj v aV; mobilih 19-letnega Graziana Ci1'1 iz Ul. Cataruzza 12 in komaj 1 nega C. W. Na domu Civite so m®j_ hišno preiskavo našli številne aVt. radie, fotografske aparate, usnj®a jopiči v skupni vrednosti pribi1*11 2 milijona lir. Dne 6. marca nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono ERNEST SOSIČ (Fičo) Pogreb pokojnika bo danes, 8. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo žena Nada, hči Marta, sin Bojan z družinama ter brat Anton Trst, Opčine, Nabrežina, Reggio Calabria, 8. marca 1979 (Občinsko pogrebno podjetje) prejšnjo noč ukradli pod stanova I njem lastnika, 31-letnega Giuseppa Borisa Zlatica iz Ul. Lucrezio 7. Zlatic je prijavil krajo na kvestu-ri včeraj ob 6.30. K0 so preiskovalci prispeli v Ul. Pindemonte, je bil motor simce še vroč, troje vrat av tomobila pa je bilo odprtih. V njem i so našli čepico podobno tistim, k i so jih imeli roparji med tatvino, vendar nj izključeno, da je čepica last Zlatica. Osebje poštnega urada, stranka in Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono FRANC KRIŽMANČIČ Pogreb bo jutri, 9. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v gropajsko cerkev. Žalujoči: žena Zofija, sin Rado ln hčerka Celestina z družinama tef drugo sorodstvo Gropada, 8. marca 1979 (Pogrebno podjetje Zimolo) 251! [Rimorski dnevnik 'U 'rutui1' kultur j ka, to n skw GORIŠKI DNEVNIK 8. marca 1979 „ STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dum Sezona 1978-79 BERTOLT BRECHT mati korajža •N NJENI OTROCI Ve*. 8. marca, ob 18.30 — ,2ven abonmaja. V'. 9. marca, ob 20.00 — eeonma red J. VČERAJ V ČASNIKARSKEM KROŽKU PREDSTAVITEV KNJIGE O FURLANIJI IN POTRESU Efto objavlja razprave o škodi, ki j > je prizadeI potres, o umetnosti in urbanistiki ter o naravi potresov njai’ :a ji, ib $ . gle- čina)1 =>adri- ledali Roča; KPl San boto •ajin- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Miroslav Krleža I LEDA 85-letnici avtorjevega rojstva * nedeljo, 11. marca, ob 17. uri ' nedeljski abonma. v Sledališču «F. Prešeren* v BOLJUNCU GLEDALIŠČE ROSSETTI V TRSTU CARMELO BENE «OTELLO» tkon> I! tve.zervacijn pri osrednji bla-jni — pasaža Protti 1, Trst »L 040 / 68311 - 65700. V tržaškem časnikarskem krožku je bila včeraj predstavitev knjige «Furlanija, 6. maja 1976». Delo sta predstavila prof. Renato Mezzena in deželni odbornik Alfeo Mizzau. Knjiga prinaša vrsto razprav iz ciklusa predavanj, ki sta jih pripravila Tržaški naravoslovni muzej iMiiiiiiiiiiMiimiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiii Gledališča KMEČKA ZVEZA ALLEANZA CONTADINA VABI 15*..OBČNI ZBOR, ki bo v ne-I ve j®. H. marca 1979, ob 9. uri Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4 Dnevni red: ' Izvolitev predsednika občne-nega zbora ) predsedniško poročilo ) poročilo tajništva | Poročilo nadzornega odbora ‘ fozdravi in diskusija ' Volitve ' Razno „. Morebitnem drugem sklica-Ju- Pol ure po prvem, je občni 0r sklepčen ob vsaki udeležbi. Sledila bo zakuska. koncerti rjju Uedeljo ob 11. uri bo v Avdito-bo običajni nedeljski koncert, ki . ^at posvečen baročni sonati. % £°redu skladbe Corellija, Haen->’ cergolesija, Glucka in Tartinija. bo Modri dvorani hotela .Epfifilslpr j es’ 8- marca, ob 20.30 kon 8 Zuliani - Gregoletto (oboa-CbJ^^balo). Na sporedu skladbe H0l)jev%, Loeilleta, Fosterja, Albi-Ja. Zipolija in Telemanna. Racije in rezervacije pri taj-krožka v Ul. Mazzini 12, tel. ^ °d 18 do 20. ure ob deiavni-’ razen ob sobotah. KOSSETT1 Danes, 8. marca, ob 20.30 red «prvi četrtek* predstava glasbene komedije «Jalta, Jalta* v italijanščini v izvedbi zagrebškega gledališča »Komedija*. Predstave, ki veljajo za abonma (kupon št. 7) Teatra Stabile, se bodo nadaljevale do 11. marca. Iz tehničnih razlogov (orkester v dvorani) bo treba stalne prostore ponovno potrditi, ker ne bodo isti. • « « Od 13. marca dalje «Otello» - Shakespeare po Carmelu Beneju. V a-bonmaju: kupon št. 6 v alternativi. AVDITORIJ Danes ob 20.30 red »prosti*: »Sta romodna komedija* (Vecchio mon-do) Alekseja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ce-resa. Predstava velja za abonma kupon št. 5. Kino La Cappclla Underground 18.00, 20.00, 22.00 »Aleksander Nevvski*. Režija S. Einsenstein. Ariston 16.00 »Una strada chiamata domani*. Paul Sorvino, Tony Lo Bianco, Richard Gere. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «11 giocattolo*. Nino Manfredi, M. Jobert. Barvni film. Eden 16.00 «Ashanti» Peter Ustinov, Kabir Bedi, Omar Sharif, Rex Harrison. Barvni film. Grattacielo 16.30—22.15 «Nosferatu», (II principe della notte). Klaus Kinsky, Isabelle Adjani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Excelsior 15.30 «L’ingorgo». A. Sordi, A. Girardot, M. Mastroianni, M. Miou, U. Tognazzi. Barvni film. Fenice 16.30 «Pirana». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.00 »Scontri stellari ol-tre la terza dimensione*. Barvni film. Mignon 15.30 »Supercolpo dei cin-que Dobermann d’oro». Cristallo 16.30 »Amor: miei*. Barvni film. Filodrammatlco 15.45—22.00 »Calore intimo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Modemp 46l2P Angeles squa- dr#1 čfifflirale^ F^flrČedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 16.30 »H punto caldo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Visite a domicilio*. Walter Matthau. Glenda Jackson. Vittorio Veneto 16.00 «Taboo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta Zaprto. Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 7. MARCA 1979 1000 288 Povrtnina Min. Vesen Gvetača Zelje (glavnato) 345 V*knrija 1600 £8